www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

PRIDOBITEV PRAVICE DO RAZPOLAGANJA Z BLAGOM KOT LASTNIK – VERIŽNE TRANSAKCIJE NAKUPA IN PONOVNE PRODAJE BLAGA Z EDINIM PREVOZOM V SKUPNOSTI – Možnost sprejemati odločitve, ki vplivajo na pravni položaj blaga – Pripis prevoza (17.06.2020)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (četrti
senat) v zadevi: C-401/18</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 23.04.2020</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi:
Herst</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 20
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347,
str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Herst s.r.o. in
Odvolací finanční ředitelství (finančna uprava, pristojna za
pritožbe, Češka republika, v nadaljevanju: finančna uprava) v zvezi
s tem, da je družba Herst odbila davek na dodano vrednost (DDV) za
pridobitve goriva, ki ga je ta družba pod režimom odloga plačila
trošarine prevažala iz nekaterih držav članic v Češko
republiko.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Pravo Unije</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 2
Direktive o DDV v odstavku 1(a) in (b) določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Predmet DDV so naslednje
transakcije:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      dobave
blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na
ozemlju države članice za plačilo;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      pridobitve
blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države
članice opravi:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(i)      davčni
zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki
ni upravičen do oprostitve za mala podjetja, predvidene v
členih 282 do 292 in ga ne zajema ureditev iz
členov 33 ali 36;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 14(1)
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do
razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 20,
prvi odstavek, navedene direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„,Pridobitev blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni
pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki
jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj
ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je
država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 138(1)
iste direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga
prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje
ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti,
opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni
davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država
članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga
začne.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Češko pravo</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 2(1)(a)
zákon č. 235/2004 Sb., o dani z přidané hodnoty (zakon
št. 235/2004 o davku na dodano vrednost) v različici, ki je
veljala v času dejanskega stanja v sporu o glavni stvari,
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Predmet davka je odplačna dobava blaga, ki jo
opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja gospodarske dejavnosti
in kraj izvršitve katere je na nacionalnem ozemlju.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 13(1)
tega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„V tem zakonu dobava blaga pomeni prenos pravice
do razpolaganja z blagom kot lastnik.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 72(1)(a)
navedenega zakona določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Davčni zavezanec ima pravico do odbitka
vstopnega DDV za pridobljene storitve, ki jih uporablja v okviru
svojih gospodarskih dejavnosti za opravljanje obdavčljivih storitev
dobave blaga ali opravljanja storitev s krajem opravljanja storitev
na nacionalnem ozemlju.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Herst je
družba s sedežem v Češki republiki, ki deluje v sektorju cestnega
prevoza. Prav tako ima v lasti več bencinskih črpalk.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Češka davčna
uprava je po opravi nadzora ugotovila, da je družba Herst v
obdobjih od novembra 2010 do maja 2013 na eni strani ter
od julija do avgusta 2013 na drugi strani s svojimi sredstvi
in na lastne stroške prevažala gorivo iz več držav članic, in sicer
Avstrije, Nemčije, Slovaške in Slovenije, v Češko
republiko.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V okviru teh
prevozov naj družba Herst ne bi ravnala le kot prevoznik, ampak
tudi kot končni kupec tega goriva na koncu verige zaporednih
transakcij nakupa in ponovne prodaje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz navedb
predložitvenega sodišča je razvidno, da je navedeno gorivo sprva
kupil gospodarski subjekt s sedežem v Češki republiki in zavezan za
DDV v tej državi ter da je družba Herst prevažala to gorivo iz
držav članic, navedenih v točki 11 te sodbe, do te prve države
članice. Družba Herst naj bi tako opravila toliko edinih prevozov
goriva pod režimom odloga plačila trošarine, med katerimi je bilo
to gorivo zaporedoma prodano drugim gospodarskim subjektom s
sedežem v Češki republiki. Družba Herst ni bila plačana za prevoz
teh goriv, temveč je imela dobiček zaradi trgovske marže, ki je
razlika med nakupno in prodajno ceno navedenega goriva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je bilo na podlagi prodajne pogodbe med družbo Herst in tem
gospodarskim subjektom že od začetka prevoza jasno, da bo pravno
družba Herst lastnica goriva šele takrat, ko bo sproščeno v prosti
promet v Češki republiki.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba Herst
je pred češko davčno upravo zatrjevala, da so pridobitve goriva, ki
jih je opravila v Češki republiki, notranje pridobitve. Ta davčna
uprava pa je nasprotno menila, da gre za pridobitve znotraj
Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po mnenju
navedene uprave se v primeru verižnih transakcij, povezanih z enim
samim prevozom znotraj Skupnosti, ta lahko pripiše samo eni od teh
transakcij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako je ta
uprava ugotovila, da kraj pridobitev, ki jih je opravila družba
Herst, ni bil v Češki republiki, ampak v državah članicah, v
katerih je bilo gorivo, ko ga je ta družba natovorila, da bi ga na
lastne stroške in z lastnimi sredstvi prepeljala v Češko republiko
za lastno gospodarsko dejavnost.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Češka davčna
uprava je torej v več odločbah o odmeri davka ugotovila, da družba
Herst nima pravice do odbitka DDV za navedene pridobitve, in ji
naložila globo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba Herst
je zoper te odločbe o odmeri davka pri finančni upravi vložila
pritožbe, v katerih je trdila, da je kraj pridobitve goriva Češka
republika, ker so bili prevozi opravljeni pod režimom odloga
plačila trošarine in ker je bilo to blago sproščeno v prosti promet
šele po teh prevozih.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Finančna
uprava je s prvo odločbo razveljavila odločbe o odmeri davka za
obdobje od julija do avgusta 2013, ker je družba Herst
predložila račune, ki so dokazovali, da so drugi gospodarski
subjekti, ki jim je bilo gorivo zaporedoma prodano, ravnali kot
organizatorji prevoza. Finančna uprava je z drugo odločbo potrdila
odmerne odločbe za obdobje od februarja 2011 do
februarja 2013. Ta organ je s tretjo odločbo spremenil odločbi
o odmeri davka za obdobje od novembra 2010 do
januarja 2011 in za obdobje od marca do maja 2013. Družbi
Herst je bila vročena odločba o odmeri davka v višini 145.381.137
čeških kron (CZK) (približno 5.664.520 EUR) in naložena globa
v višini 30.476.215 CZK (približno 1.187.450 EUR).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba Herst
je zoper drugo in tretjo odločbo finančne uprave pri predložitvenem
sodišču, Krajský soud v Praze (okrožno sodišče v Pragi, Češka
republika), vložila tožbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba Herst
pred tem sodiščem trdi, da je prevoz goriva iz postopka v glavni
stvari sestavljen iz dveh ločenih prevozov. Prvi prevoz naj bi bil
mednarodni prevoz med zadevnimi državami članicami in Češko
republiko, med katerim naj bi družba Herst delovala le kot
prevoznik. Drugi prevoz naj bi bil notranji prevoz po sprostitvi
goriva v prosti promet v Češki republiki, med katerim naj bi ta
družba pridobila pravico do prostega razpolaganja s tem
blagom.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče meni, da je treba v zadevi, o kateri odloča, opraviti
celovito presojo vseh okoliščin obravnavane zadeve, da bi se
ugotovilo, katera od zadevnih dobav izpolnjuje vse pogoje za dobavo
znotraj Skupnosti. Da bi bilo transakcijo mogoče opredeliti za
„dobavo blaga“ v smislu člena 14(1) Direktive o DDV, bi morala
biti posledica te transakcije to, da bi lahko oseba razpolagala z
blagom, ki je predmet te transakcije, kot če bi bila njegova
lastnica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
položajem iz postopka v glavni stvari predložitveno sodišče navaja,
da so drugi gospodarski subjekti v tako zapleteni verigi transakcij
nakupa in nadaljnje prodaje sodelovali poleg iz gospodarskih
razlogov zaradi tega, ker družba Herst ni imela niti dovoljenja
uporabljati trošarinsko skladišče niti sprejemati blaga pod režimom
odloga plačila trošarine. To naj bi bil razlog, iz katerega naj bi
morala družba Herst uporabiti storitev posrednika, ki upravlja tako
skladišče, da bi ta pridobil gorivo iz postopka v glavni stvari, da
bi lahko plačal trošarine in zagotovil sprostitev tega goriva v
prosti promet na ozemlju Češke republike. Finančna uprava pa naj bi
trdila, da je vpletenost več gospodarskih subjektov v to verigo
indic za utajo DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To sodišče
meni, da čeprav je družba Herst izvajala nadzor nad gorivom, ki se
obravnava v postopku v glavni stvari, ves čas prevoza tega goriva,
pa ni imela pravice, da z njim razpolaga kot lastnik v smislu sodne
prakse Sodišča, dokler ni bilo to gorivo po prevozu sproščeno v
prosti promet v Češki republiki. Do takrat namreč družba Herst
navedenega goriva ni mogla dobaviti drugi osebi kot tej, ki je bila
v spremnih dokumentih navedena kot naslovnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju teh ugotovitev se predložitveno sodišče, čeprav
priznava, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi zelo podobno
dejanskemu stanju v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne
19. decembra 2018, AREX CZ (C-414/17, EU:C:2018:1027), vseeno
sprašuje, kdaj je družba Herst v zadevi, o kateri odloča, pridobila
pravico do razpolaganja z gorivom iz postopka v glavni stvari „kot
lastnik“ v smislu sodne prakse Sodišča.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Natančneje,
po mnenju predložitvenega sodišča so v postopku v glavni stvari
tako pravico pridobili le gospodarski subjekti, ki jim je bilo to
gorivo med njegovim prevozom zaporedoma prodano. Nasprotno pa naj
družba Herst, čeprav je med prevozom fizično razpolagala z
navedenim gorivom, ne bi bila pravno upravičena razpolagati z njim.
V zvezi s tem naj bi ta družba med drugim morala spoštovati
navodila vmesnih gospodarskih subjektov v verigi transakcij nakupa
in ponovne prodaje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče v bistvu meni, da obstaja dvom glede odgovora na vprašanje,
ali dejstvo, da je blago prepeljano pod režimom odloga plačila
trošarine v skladu z Direktivo Sveta 2008/118/ES z dne
16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o
razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL 2009, L 9,
str. 12), vpliva na pogoje, ki urejajo prenos pravice do
razpolaganja z njim kot lastnik, ki so določeni v Direktivi o DDV.
V zvezi s tem predložitveno sodišče pojasnjuje, da je bilo v sodni
praksi Ústavní soud České republiky (ustavno sodišče, Češka
republika), kadar obstaja dvom glede razlage določbe nacionalnega
davčnega prava v okviru spora med upravo in posameznikom,
izoblikovano ustavno načelo nacionalnega prava, v skladu s katerim
je treba ta dvom razlagati v korist posameznika (načelo, imenovano
<i>in dubio mitius</i>). V obravnavani zadevi predložitveno sodišče
meni, da zakonodaje, ki je odločilna za rešitev zadeve, o kateri
odloča, v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari ni
mogoče opredeliti za jasno niti z vidika nacionalnega prava niti
prava Unije, tako da se sprašuje, ali bi, če bo razlaga, ki jo bo
Sodišče podalo v sodbi, ki jo bo izdalo, za davčnega zavezanca
neugodna, moralo to razlago upoštevati ne glede na to ustavno
načelo nacionalnega prava. To sodišče se sprašuje tudi, ali bi
glede na navedeno načelo učinki te sodbe Sodišča morali biti
omejeni na pravne položaje po njeni razglasitvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Krajský soud v Praze (okrožno sodišče v Pragi)
prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta
vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je
treba vse davčne zavezance šteti za davčne zavezance v smislu
člena 138(2)(b) Direktive [o DDV]? Če je odgovor nikalen, za
katere davčne zavezance se uporablja ta določba?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali je
treba, če bo Sodišče odgovorilo, da se člen 138(2)(b)
Direktive o DDV uporabi v položaju, kakršen je ta iz postopka v
glavni stvari (da je torej pridobitelj izdelkov davčni zavezanec,
identificiran za namene davka), to določbo razlagati tako, da je
treba – kadar se odpošiljanje ali prevoz teh izdelkov opravi v
skladu z upoštevnimi določbami Direktive [2008/118] – dobavo,
povezano s postopkom na podlagi Direktive [2008/118], ob
upoštevanju dodelitve prevoza blaga drugi transakciji šteti za
dobavo, ki je upravičena do oprostitve na podlagi te določbe,
čeprav sicer niso izpolnjeni pogoji za oprostitev iz
člena 138(1) Direktive o DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali je, če
bo Sodišče odgovorilo, da se člen 138(2)(b) Direktive o DDV v
položaju, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ne uporabi,
dejstvo, da se blago prevaža pod režimom odloga plačila trošarine,
odločilno za odločitev o vprašanju, kateri od več zaporednih dobav
je treba pripisati prevoz za namene pravice do oprostitve DDV na
podlagi člena 138(1) Direktive o DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Ali
pridobi ‚pravico do razpolaganja z blagom kot lastnik‘ v smislu
Direktive o DDV davčni zavezanec, ki kupi blago neposredno od
drugega davčnega zavezanca za določeno stranko, zato da izpolni že
obstoječe naročilo (v katerem so opredeljeni vrsta blaga, količina,
kraj porekla in čas dobave), če sam fizično ne razpolaga z blagom,
saj se v okviru sklenitve prodajne pogodbe njegov kupec zaveže, da
bo sam uredil prevoz blaga iz kraja odpreme, tako da bo omogočil
dostop do zahtevanega blaga samo prek svojih dobaviteljev in
sporočil informacije, potrebne za sprejem blaga (za svoj račun ali
za račun svojih poddobaviteljev v verigi), njegov dobiček iz
transakcije pa je razlika med odkupno ceno in prodajno ceno takega
blaga, ne da bi se stroški prevoza blaga zaračunali v
verigi?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Ali
Direktiva [2008/118] (na primer člen 4(1), člen 17 ali
člen 19) bodisi neposredno bodisi posredno z omejevanjem
dejanskega ravnanja s takim blagom določa zadostne pogoje za prenos
,pravice do razpolaganja s (trošarinskim) blagom kot lastnik‘ v
smislu Direktive o DDV, zaradi česar bi bilo treba prevzem blaga
pod režimom odloga plačila trošarine s strani imetnika
trošarinskega skladišča ali registriranega prejemnika v skladu s
pogoji iz Direktive [2008/118] obravnavati kot dobavo blaga za
namene DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>6.      Ali je
treba v teh okoliščinah, ko se ugotavlja dobava, ki je povezana s
prevozom v verigi dobav blaga pod režimom odloga plačila trošarine
z enim samim prevozom, prevoz obravnavati v smislu Direktive o DDV
tako, da se začne in konča v skladu s členom 20 Direktive
[2008/118]?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>7.      Ali načelo
nevtralnosti DDV ali katero drugo načelo prava Unije preprečuje
uporabo ustavnega načela <i>in dubio mitius</i>, ki velja v
nacionalnem pravu in ki javnim organom nalaga, da če so pravna
pravila dvoumna in jih je objektivno mogoče razlagati na več
načinov, izberejo razlago, ki je v korist osebe, za katero velja
pravno pravilo (v tem primeru davčnega zavezanca za DDV)? Ali bi
bila uporaba tega načela združljiva s pravom Unije vsaj takrat,
kadar bi bila omejena na položaje, kjer so upoštevna dejstva zadeve
obstajala, preden je Sodišče Evropske unije podalo zavezujočo
razlago spornega pravnega vprašanja in odločilo, da je pravilna
druga razlaga, ki je manj ugodna za davčnega zavezanca?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Če je mogoče uporabiti načelo <i>in dubio
mitius</i>:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>8.      Ali je
bilo mogoče v smislu omejitev, ki jih je pravo Unije določalo, ko
so se opravljale obdavčljive transakcije v tej zadevi (od novembra
2010 do maja 2013), vprašanje, ali ima pravni pojem dobave blaga
ali prevoza blaga enako vsebino (ali ne) tako za namene Direktive o
DDV kot tudi za namene Direktive [2008/118], objektivno obravnavati
kot pravno negotovo in kot tako, da omogoča dve
razlagi?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Postopek pred Sodiščem</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je z
dopisom z dne 21. decembra 2018 predložitvenemu sodišču
poslalo sodbo z dne 19. decembra 2018, AREX CZ (C-414/17,
EU:C:2018:1027), in ga vprašalo, ali glede na to sodbo vztraja pri
predlogu za sprejetje predhodne odločbe, in če je odgovor
pritrdilen, ali namerava ohraniti vsa postavljena
vprašanja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče je v odgovoru z dne 11. januarja 2019 navedlo, da
vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe, da pa ne prosi
več za odgovor na prvo, drugo, tretje, peto in šesto
vprašanje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba odgovoriti le na četrto, sedmo in osmo vprašanje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Četrto vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 20 Direktive o DDV razlagati tako, da davčni zavezanec,
ki opravi prevoz blaga znotraj Skupnosti pod režimom odloga plačila
trošarine, da bi to blago, ko bo dano v prosti promet v namembni
državi članici, pridobil za svojo gospodarsko dejavnost, pridobi
pravico do razpolaganja z navedenim blagom kot lastnik v smislu te
določbe, čeprav je bilo isto blago med prevozom zaporedoma prodano
drugim gospodarskim subjektom.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba opozoriti, da se pridobitev blaga znotraj Skupnosti v smislu
člena 20 Direktive o DDV opravi, če je bila pravica do
razpolaganja z blagom kot lastnik prenesena na pridobitelja in če
dobavitelj dokaže, da je bilo to blago odposlano ali prepeljano v
drugo državo članico in je zaradi te odprave ali prevoza fizično
zapustilo ozemlje države članice odhoda (glej v tem smislu sodbi z
dne 27. septembra 2007, Teleos in drugi, C-409/04,
EU:C:2007:548, točki 27 in 42, in z dne 19. decembra
2018, AREX CZ, C-414/17, EU:C:2018:1027, točka 61).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče Sodišče sprašuje, ali je v obravnavani zadevi izpolnjen
prvi od teh pogojev, in sicer, ali je bila pravica do razpolaganja
z blagom kot lastnik prenesena na davčnega zavezanca, kot je družba
Herst, ki blago, ne da bi bil v tej fazi njegov lastnik, prevaža
pod režimom odloga plačila trošarine iz prve države članice v drugo
z namenom, da bo to blago pridobil, ko bo v zadnjenavedeni državi
članici sproščeno v prosti promet.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na prvem
mestu je treba opozoriti, da prenos pravice do razpolaganja z
blagom kot lastnik v skladu s sodno prakso Sodišča ni omejen na
prenos v oblikah, predvidenih z upoštevnim nacionalnim pravom,
temveč zajema vsak prenos premičnine, ki ga opravi ena stranka, ki
drugo stranko pooblasti, da s to premičnino dejansko razpolaga, kot
da bi bila lastnica te premičnine (glej v tem smislu sodbi z dne
3. junija 2010, De Fruytier, C-237/09, EU:C:2010:316,
točka 24 in navedena sodna praksa, in z dne 19. decembra
2018, AREX CZ, C-414/17, EU:C:2018:1027, točka 75).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
namreč generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 36
sklepnih predlogov, prenos lastninske pravice na način, določen v
nacionalnem pravu, ne sovpada nujno s prenosom pravice do
razpolaganja z blagom kot lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugem
mestu je treba spomniti, da se za prenos pravice do razpolaganja s
premičnino kot lastnik ne zahteva, da stranka, na katero je ta
premičnina prenesena, s to fizično razpolaga, niti da se ta
premičnina k njej fizično prepelje in/ali jo fizično prejme (sklep
z dne 15. julija 2015, Itales, C-123/14, neobjavljen,
EU:C:2015:511, točka 36, in sodba z dne 19. decembra
2018, AREX CZ, C-414/17, EU:C:2018:1027, točka 75).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem prevoza goriva, to je prepeljanja tega blaga iz prve države
članice v drugo državo članico, ni mogoče šteti za odločilnega za
ugotovitev, ali je bila pravica do razpolaganja z blagom kot
lastnik prenesena, če ni nobene druge okoliščine, na podlagi katere
bi bilo mogoče domnevati, da je do takega prenosa prišlo na dan
tega prevoza (glej v tem smislu sodbo z dne 19. decembra 2018,
AREX CZ, C-414/17, EU:C:2018:1027, točka 78).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
prenos pravice do razpolaganja s premičnino kot lastnik pomeni, da
ima stranka, na katero je ta pravica prenesena, možnost sprejeti
odločitve, ki lahko vplivajo na pravni položaj zadevnega blaga, med
katerimi je zlasti odločitev o njegovi prodaji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako je v
položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem so
gorivo tako pred prevozom kot med prevozom kupili in ponovno
prodali različni gospodarski subjekti, ki so delovali kot
lastniki.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba pojasniti, da glede na okoliščine zadeve v glavni
stvari, kot so bile predstavljene v predlogu za sprejetje predhodne
odločbe, ni izključeno, da bo predložitveno sodišče ugotovilo, da
je v postopku v glavni stvari prišlo do več zaporednih prenosov
pravice do razpolaganja s tem blagom kot lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je treba, da bi se predložitvenemu sodišču dal koristen
odgovor za rešitev spora o glavni stvari, dodati, da se v skladu s
sodno prakso Sodišča v zvezi z razlago člena 138(1) Direktive
o DDV glede transakcij, ki tvorijo verigo več zaporednih dobav, pri
katerih pa je prišlo le do enega prevoza znotraj Skupnosti, prevoz
znotraj Skupnosti lahko pripiše le eni od teh dobav, ki bo zato
edina oproščena davka na podlagi te določbe, in da je treba za
določitev, kateri dobavi je treba pripisati prevoz znotraj
Skupnosti, opraviti celovito presojo vseh upoštevnih okoliščin
obravnavane zadeve. Ta sodna praksa se uporablja tudi za presojo
transakcij, ki tako kot ta v postopku v glavni stvari tvorijo
verigo zaporednih transakcij nakupa in ponovne prodaje trošarinskih
izdelkov, pri katerih je bil opravljen en sam prevoz znotraj
Skupnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 19. decembra 2018,
AREX CZ, C-414/17, EU:C:2018:1027, točki 70
in 72).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na podlagi
te celovite presoje je treba med drugim določiti, kdaj je prišlo do
prenosa pravice do razpolaganja z zadevnim blagom kot lastnik v
korist končnega pridobitelja. V obravnavani zadevi je treba namreč
prenos, če je do njega prišlo pred prevozom znotraj Skupnosti,
šteti za okoliščino, ki lahko vodi do tega, da se tako opravljena
pridobitev opredeli za pridobitev znotraj Skupnosti (glej v tem
smislu sodbo z dne 19. decembra 2018, AREX CZ, C-414/17,
EU:C:2018:1027, točki 70 in 72).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če pa bi
predložitveno sodišče moralo ugotoviti, da je med prevozom goriva
iz postopka v glavni stvari prišlo do več prenosov pravice do
razpolaganja s tem gorivom na različne vmesne gospodarske subjekte
v verigi transakcij nakupa in ponovne prodaje, mu uporaba sodne
prakse Sodišča, navedena v prejšnji točki, ne bi omogočala, da bi
določilo tisto pridobitev v verigi, ki ji je treba pripisati edini
prevoz goriva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta sodna
praksa namreč temelji na časovnem merilu, na podlagi katerega je
treba presoditi, ali je do prenosa pravice do razpolaganja z blagom
kot lastnik prišlo pred njegovim prevozom, da bi se določila tista
pridobitev v zadevni verigi, ki ji je treba pripisati ta edini
prevoz znotraj Skupnosti in ki jo je zato edino mogoče opredeliti
za pridobitev znotraj Skupnosti. V obravnavani zadevi bi lahko
predložitveno sodišče z uporabo tega časovnega merila ugotovilo,
ali je treba prevoz goriva iz postopka v glavni stvari pripisati
pridobitvi prvega gospodarskega subjekta iz verige transakcij
nakupa in ponovne prodaje, preden se opravi edini prevoz tega
goriva znotraj Skupnosti. Navedenega merila pa ni mogoče uporabiti,
če je v zadevi v glavni stvari med navedenim prevozom prišlo do
zaporednih prenosov te pravice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah mora predložitveno sodišče za določitev tiste
pridobitve iz postopka v glavni stvari, ki ji je treba pripisati
edini prevoz znotraj Skupnosti in ki jo je zato edino mogoče
opredeliti za pridobitev znotraj Skupnosti, v skladu s sodno prakso
Sodišča, navedeno v točki 43 te sodbe, opraviti celovito
presojo vseh specifičnih okoliščin zadeve v glavni
stvari.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot trdi
Češka republika v pisnih stališčih, bo lahko predložitveno sodišče
v okviru celovite presoje upoštevalo okoliščino, da je družba Herst
začela prevoz znotraj Skupnosti, ki se obravnava v postopku v
glavni stvari, da bi opravljala svojo gospodarsko dejavnost, in
sicer, da bi pridobila gorivo, potem ko bo sproščeno v prosti
promet v Češki republiki, da bi ga nato prodala svojim strankam,
pri čemer bi imela dobiček zaradi trgovske marže, ki je razlika med
nakupno in prodajno ceno tega goriva.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je
namreč razvidno iz predložitvene odločbe, je družba Herst sama
sprožila prevoz goriva s tem, da je prvemu gospodarskemu subjektu
iz verige transakcij nakupa in ponovne prodaje plačala predračun,
še preden je to gorivo natovorila v prostorih v državah članicah
odhoda, in je sama zagotovila prevoz tega goriva s svojimi vozili
ter ni zaračunala njegovega prevoza.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V okviru te
celovite presoje pa okoliščina, da je bil prevoz goriva v postopku
v glavni stvari opravljen pod režimom odloga plačila trošarine, ne
more biti odločilno merilo za določitev tiste pridobitve iz
postopka v glavni stvari, ki ji je treba pripisati navedeni prevoz
(glej po analogiji sodbo z dne 19. decembra 2018, AREX CZ,
C-414/17, EU:C:2018:1027, točka 73).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na vse
zgornje navedbe je treba na četrto vprašanje odgovoriti:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        člen 20
Direktive o DDV je treba razlagati tako, da davčni zavezanec, ki
opravi edini prevoz blaga znotraj Skupnosti pod režimom odloga
plačila trošarine, da bi to blago pridobil za svojo gospodarsko
dejavnost, ko bo sproščeno v prosti promet v namembni državi
članici, pridobi pravico do razpolaganja z navedenim blagom kot
lastnik v smislu te določbe, če ima možnost sprejeti odločitve, ki
lahko vplivajo na pravni položaj tega blaga, med katerimi je zlasti
odločitev o njegovi prodaji;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        okoliščina,
da je imel ta davčni zavezanec že na začetku namen pridobiti to
blago za svojo gospodarsko dejavnost, ko bo navedeno blago
sproščeno v prosti promet v namembni državi članici, pomeni
okoliščino, ki jo mora nacionalno sodišče upoštevati v okviru
celovite presoje vseh specifičnih okoliščin obravnavane zadeve, o
kateri odloča, da bi določilo tisto od zaporednih pridobitev, ki ji
je treba pripisati navedeni prevoz znotraj Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Sedmo vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s sedmim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali pravo Unije
nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, soočeno z določbo
nacionalnega davčnega prava, s katero je bila prenesena določba
Direktive o DDV in ki jo je mogoče razlagati na več načinov, na
podlagi nacionalnega ustavnega načela <i>in dubio mitius</i>
sprejme razlago, ki je za davčnega zavezanca najugodnejša, četudi
bi prej Sodišče presodilo, da taka razlaga ni združljiva s pravom
Unije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavani zadevi predložitveno sodišče v bistvu navaja, da je
češko pravo, kar zadeva vpliv ureditve v zvezi z obravnavanjem
trošarinskega blaga na določitev časa prenosa pravice do
razpolaganja s takim blagom kot lastnik, dvoumno. Po mnenju tega
sodišča lahko namreč davčni zavezanci na podlagi češke ureditve, s
katero je bila Direktiva o DDV prenesena v nacionalni pravni red,
legitimno domnevajo, da okoliščina, da je blago prepeljano v drugo
državo članico pod režimom odloga plačila trošarine, vpliva na
pogoje, ki urejajo prenos pravice do razpolaganja z njim kot
lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso
Sodišča razlaga posameznega pravila prava Unije, ki jo Sodišče poda
pri izvrševanju pristojnosti na podlagi člena 267 PDEU,
pojasnjuje in natančneje določa pomen in obseg tega pravila, kot bi
se moralo razumeti in uporabljati vse od začetka njegove veljave.
Iz tega izhaja, da sodišče pravilo, ki je bilo predmet takšne
razlage, lahko in mora uporabiti tudi za pravna razmerja, ki so
nastala in so bila oblikovana, preden je Sodišče odločilo o
predlogu za sprejetje predhodne odločbe, če so tudi sicer
izpolnjeni pogoji za predložitev spora o uporabi omenjenega pravila
pristojnemu sodišču (sodbi z dne 19. oktobra 1995, Richardson,
C-137/94, EU:C:1995:342, točka 31, in z dne 13. decembra
2018, Hein, C-385/17, EU:C:2018:1018, točka 56).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi z
vprašanjem, ali pravo Unije nasprotuje uporabi ustavnega načela
nacionalnega prava, v skladu s katerim mora upravni organ, kadar v
okviru spora med upravo in posameznikom obstaja dvom glede razlage
določbe nacionalnega davčnega prava, s katero je bila prenesena
določba prava Unije, uporabiti razlago, ki je najugodnejša za
davčnega zavezanca, je treba navesti, da bi uporaba tega načela,
kot jo predvideva predložitveno sodišče, dejansko povzročila
časovno omejitev učinkov razlage določb prava Unije, prenos katerih
je bil opravljen s temi določbami nacionalnega prava, ki jo je
podalo Sodišče, zato te razlage v zadevi v glavni stvari ni mogoče
uporabiti (glej po analogiji sodbi z dne 19. aprila 2016, DI,
C-441/14, EU:C:2016:278, točka 39, in z dne 13. decembra
2018, Hein, C-385/17, EU:C:2018:1018, točka 61).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba spomniti, da sme Sodišče le izjemoma z uporabo
splošnega načela pravne varnosti, ki je neločljivo povezano s
pravnim redom Unije, omejiti možnost vseh zadevnih oseb, da bi se
za izpodbijanje pravnih razmerij, ki so nastala v dobri veri,
sklicevale na določbo, ki jo je razložilo. Za določitev take
omejitve morata biti izpolnjena dva bistvena pogoja, in sicer dobra
vera zadevnih oseb in nevarnost resnih težav (sodba z dne
13. decembra 2018, Hein, C-385/17, EU:C:2018:1018,
točka 57 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
že razsodilo, da se časovna omejitev učinkov take razlage lahko
dovoli le v sodbi, s katero se odloči o zahtevani razlagi. To
načelo zagotavlja enako obravnavanje držav članic in posameznikov v
okviru prava Unije ter izpolnjuje zahteve, ki izvirajo iz načela
pravne varnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 6. marca 2007,
Meilicke in drugi, C-292/04, EU:C:2007:132, točka 37, in z dne
23. oktobra 2012, Nelson in drugi, C-581/10 in C-629/10,
EU:C:2012:657, točka 91).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba navesti, da je Sodišče v točki 76 sodbe z dne
19. decembra 2018, AREX CZ (C-414/17, EU:C:2018:1027), že
ugotovilo, da Direktiva 2008/118, ki med drugim določa zahteve, ki
se uporabljajo za prevoz blaga pod režimom odloga plačila
trošarine, nikakor ne vpliva na pogoje, ki urejajo prenos pravice
do razpolaganja z njim kot lastnik, ki so določeni z Direktivo o
DDV. Sodišče pa v zadnjenavedeni sodbi ni časovno omejilo učinkov
svoje razlage Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
sledi, da mora predložitveno sodišče v obravnavani zadevi pri
uporabi nacionalnega prava upoštevati vsa pravila tega prava in
uporabiti metode razlage, ki jih to pravo priznava, da bi ga v
največjem mogočem obsegu razložilo glede na besedilo in namen
Direktive o DDV, kakor jo razlaga Sodišče, za dosego rezultata,
določenega v tej direktivi, in tako izpolnilo zahteve iz
člena 288, tretji odstavek, PDEU (glej v tem smislu sodbo z
dne 19. aprila 2016, DI, C-441/14, EU:C:2016:278,
točka 31 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz zgornjih
navedb sledi, da je treba na sedmo vprašanje odgovoriti, da pravo
Unije nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, soočeno z določbo
nacionalnega davčnega prava, s katero je bila prenesena določba
Direktive o DDV in ki jo je mogoče razlagati na več načinov, na
podlagi nacionalnega ustavnega načela <i>in dubio mitius</i>
sprejme razlago, ki je za davčnega zavezanca najugodnejša, četudi
bi Sodišče prej presodilo, da taka razlaga ni združljiva s pravom
Unije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Osmo vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
odgovor na sedmo vprašanje na osmo ni treba odgovoriti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Člen 20
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da davčni
zavezanec, ki opravi edini prevoz blaga znotraj Skupnosti pod
režimom odloga plačila trošarine, da bi to blago pridobil za svojo
gospodarsko dejavnost, ko bo sproščeno v prosti promet v namembni
državi članici, pridobi pravico do razpolaganja z navedenim blagom
kot lastnik v smislu te določbe, če ima možnost sprejeti odločitve,
ki lahko vplivajo na pravni položaj tega blaga, med katerimi je
zlasti odločitev o njegovi prodaji.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Okoliščina, da je imel ta davčni zavezanec že na
začetku namen pridobiti to blago za svojo gospodarsko dejavnost, ko
bo navedeno blago sproščeno v prosti promet v namembni državi
članici, pomeni okoliščino, ki jo mora nacionalno sodišče
upoštevati v okviru celovite presoje vseh specifičnih okoliščin
obravnavane zadeve, o kateri odloča, da bi določilo tisto od
zaporednih pridobitev, ki ji je treba pripisati navedeni prevoz
znotraj Skupnosti.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Pravo
Unije nasprotuje temu, da nacionalno sodišče, soočeno z določbo
nacionalnega davčnega prava, s katero je bila prenesena določba
Direktive 2006/112 in ki jo je mogoče razlagati na več načinov, na
podlagi nacionalnega ustavnega načela <i>in dubio mitius</i>
sprejme razlago, ki je za davčnega zavezanca najugodnejša, četudi
bi Sodišče prej presodilo, da taka razlaga ni združljiva s pravom
Unije.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV