www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Finančni ministri EU za
poenotenje davčne obravnave elektronskih in tiskanih knjig, a s
pomisleki glede širjenja superznižanih stopenj
 
Ljubljana, 21. marec 2017 –
Finančni ministri EU so se na zasedanju v Bruslju strinjali, da je
treba poenotiti davčno obravnavo elektronskih in tiskanih
publikacij, medtem ko jih večina nasprotuje temu, da bi lahko
države uvajale tudi ničelne stopnje DDV. Slovenija je v okviru
razprave o t. i. evropskem semestru predstavila tudi napredek
Slovenije pri izvajanju priporočil glede izboljšanja poslovnega
okolja.
 
 
Ministri so opravili razpravo o
predlogu sprememb direktive o DDV, v skladu s katerim bi lahko za
elektronske publikacije uporabljali znižane stopnje DDV, kot to že
velja za tiskane publikacije. Hkrati bi lahko države članice po
predlogu Evropske komisije za elektronske publikacije po prosti
presoji uvajale tudi stopnje, nižje od pet odstotkov, in ničelne
stopnje DDV.
 
Temu je večina ministrov danes
nasprotovala. Strinjali so se sicer, da je neenako obravnavo treba
odpraviti, vendar se večina zavzema za to, da se sistem
superznižanih in ničelnih stopenj ne širi. Razprava o tem naj bi
tekla jeseni v okviru pričakovanega predloga splošne reforme
stopenj DDV.
 
Trenutno velja, da morajo države
uporabljati splošno stopnjo DDV, ki ne sme biti nižja od 15
odstotkov, in eno ali dve nižji stopnji, ki ne smeta biti nižji od
petih odstotkov. Elektronske storitve, vključno z e-publikacijami,
morajo biti obdavčene po splošni stopnji, medtem ko lahko države za
publikacije na fizičnih nosilcih uporabljajo nižje stopnje DDV.
Posameznim članicam so v okviru pristopnih pogodb odobrili posebne
izjeme, zato lahko za določene tiskane publikacije uporabljajo zelo
nizke stopnje, nižje od petih odstotkov, ali celo ničelno
stopnjo.
 
Ministrica Vraničar Ermanova je
v razpravi pojasnila, da se Slovenija strinja z izenačitvijo
davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, vendar ima
velike zadržke glede možnosti uvajanja novih superznižanih in
ničelnih stopenj. Strinjala se je, da je treba to razpravo opraviti
v luči splošne razprave o prihodnosti sistema DDV, ki je napovedana
za jesen.
 
Ministri so razpravljali tudi o
predlogu sprememb direktive o skupnem sistemu DDV, ki bi omogočil
začasno uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za
domače dobave blaga in storitev nad pragom 10.000 evrov. To naj bi
prispevalo k preprečevanju goljufij na področju DDV.
 
Razprava o predlogu se bo
nadaljevala na tehnični ravni, potem ko bo pravna službi Sveta EU
izdala mnenje glede dopustnosti in pravnih omejitev predloga
sprememb direktive.
 
Slovenija tega predloga ne
podpira; med drugim nas skrbi možnost pojava novih davčnih goljufij
in tveganje selitve davčnih goljufih iz držav, ki bi ta mehanizem
uvedle, v države, ki ga ne bi. Zavzemamo se za čimprejšnjo
vzpostavitev dokončnega sistema DDV.
 
Ministri so imeli na dnevnem
redu tudi razpravo o poročilih za države članice, ki jih je v
okviru usklajevanja ekonomskih politik oziroma t. i. evropskega
semestra februarja objavila Evropska komisija. Ta je predstavila
glavne ugotovitve, medtem ko so Češka, Italija in Slovenija, v
katerih so ugotovili napredek pri izvajanju priporočil, povezanih s
poslovnim okoljem, na povabilo malteškega predsedstva predstavile
svoje izkušnje.
 
Slovenija je na tem področju v
zadnjih letih naredila kar nekaj korakov v pravo smer in ta napor
je prepoznan tudi na ravni EU. Na zasedanju smo predstavili glavne
ukrepe, ki smo jih sprejeli, predvsem na treh področjih -
zmanjševanje administrativnih bremen, izboljšanje dela javne uprave
in povečanje učinkovitosti vodenja podjetij v državni
lasti.
 
Na ponedeljkovem zasedanju
evroskupine so se ministri seznanili z napredkom pri izvajanju
proračunskih načrtov evrskih držav za leto 2017 in izpolnjevanju
zavez iz pakta za stabilnost in rast, razpravljali pa so tudi o
koristnosti procesa usklajevanja ekonomskih politik za nacionalne
proračunske politike.
 
Ministrica Vraničar Ermanova se
je podobno kot večina njenih kolegov, ki so sodelovali v razpravi,
strinjala, da je proces koristen, vendar pa se ji zdi nujno, da se
okrepi verodostojnost analitičnih orodij, na katerih temeljijo
ocene in priporočila Evropske komisije. V tej luči je na zasedanju
opozorila, da daje metodologija za izračun proizvodne vrzeli –
razmerja med potencialnim in dejanskim BDP – nelogične rezultate in
posledično napačne signale za vodenje ekonomske
politike.
 
»Pričakujem, da bomo na podlagi
opozoril več držav izboljšali metodologijo tako, da bodo napovedi
Evropske komisije bolj kredibilne, ukrepi, ki morajo slediti, pa
bolj utemeljeni. Problem z metodologijo nas sicer ne sme uspavati v
prizadevanjih za nadaljnje reformne ukrepe. Dejstvo je, da
potrebujemo strukturne reforme, predvsem z vidika dolgoročne
vzdržnosti javnih financ, nadaljnjega izboljševanja poslovnega
okolja, ustvariti pa moramo tudi fiskalni prostor na kratek rok, da
bomo lahko zagotovili sredstva za odhodke, kjer jih najbolj
potrebujemo,« je v izjavi za medije pojasnila Vraničar
Ermanova.
 
Evroskupina bo naslednji pregled
izpolnjevanja priporočil opravila po objavi spomladanske
gospodarske napovedi Evropske komisije, do takrat pa bodo okrepili
delo v smeri zanesljivejših orodij za ocenjevanje in oblikovanje
priporočil glede fiskalnih naporov držav članic.
 
Ministri so se seznanili tudi z
napredkom pri drugem pregledu izpolnjevanja ukrepov, ki jih je
Grčija sprejela v zameno za tretji program pomoči. Ugotovili so, da
je bilo narejenega veliko napredka, vendar še ostaja nekaj odprtih
vprašanj, ki jih bo treba rešiti pred zaključkom drugega pregleda
izvajanja ukrepov in odobritvijo novega obroka pomoči.
 
Ob robu zasedanja so se sestali
tudi ministri držav članic, ki sodelujejo v postopku okrepljenega
sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT), med
njimi tudi ministrica Vraničar Ermanova.
 
Slovenija se v skladu z mandatom
DZ zavzema za čim širšo davčno osnovo in nizke stopnje FTT. Ker je
trenutno na mizi kar nekaj možnih rešitev oz. predlogov, bo
ministrstvo za finance znova opravilo razpravo z DZ. Razprava v
okviru skupine FTT se bo predvidoma nadaljevala ob robu majskega
zasedanja finančnih ministrov EU.
 
 
Vir: Spletne
strani Ministrstva za finance [22.03.2017].
 
</div>
</body>
</html>