14. redna seja Vlade
RS
Vlada izdala Uredbo o spremembah
in dopolnitvah Uredbe o določitvi finančnih uradov
FURS
Vlada RS je na 14. redni seji z
dne 17. decembra 2014 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah
Uredbe o določitvi finančnih uradov Finančne uprave Republike
Slovenije.
S spremembo in dopolnitvijo Uredbe
o določitvi finančnih uradov Finančne uprave Republike Slovenije se
dopolnjujejo določbe glede organiziranosti finančnih uradov.
Spremenjene in dopolnjene so določbe v zvezi nalogami, ki se
opravljajo za celotno Republiko Slovenijo iz določenega urada.
Naloge s področja carinskih, trošarinskih in kmetijskih predpisov
se bodo še naprej opravljale na istih mestih kakor doslej,
organiziranje in vodenje teh nalog pa se bo opravljalo iz določeni
uradov (prej v desetih carinskih uradih, po novi organiziranosti v
osmih finančnih uradih), ki so te naloge pokrivali že doslej. Ker
se bo vodenje nalog s področja carinskih, trošarinskih in
kmetijskih predpisov opravljajo iz določenih uradov), se bo tudi
vodenje nalog, ki se opravljajo za celotno Slovenijo sedaj po novem
vodilo iz teh uradov. Dostopnost finančne uprave bo za zavezance
ostala enaka. Tako se za zavezance glede komuniciranja z davčnim
ali carinskim organom pri opravljanja formalnosti na uradih, razen
imena organa, prav nič ne spremeni. Dodana je tudi določba po
kateri lahko finančni uradi izvajajo postopke izvršbe, finančnega
nadzora ter postopke o prekršku na celotnem območju Republike
Slovenije. S tem se omogoči Finančni upravi RS večja učinkovitost
ob smotrni uporabi virov na celotnem območju Republike
Slovenije.
Vlada izdala Uredbo o barvi in
oznakah uniforme v Finančni upravi Republike
Slovenije
Vlada RS je na seji izdala Uredbo
o barvi in oznakah uniforme v Finančni upravi Republike
Slovenije.
Zakon o finančni upravi v prvem
odstavku 41. člena določa, da uradne osebe opravljajo naloge
finančne uprave v uniformi ali civilni obleki. V nadaljevanju
istega člena je določeno, da vlada določi barvo in oznake uniforme.
Z dnem začetka uporabe te uredbe se preneha uporabljati Uredba o
barvi in oznakah službene obleke v carinski službi, ki je na
podlagi 105. člena ZFU prenehala veljati z dnem uveljavitve ZFU,
vendar se do izdaje nove uredbe še uporablja.
V uredbi so določeni barva in
oznake uniforme v Finančni upravi Republike Slovenije. Uniforma je
zelene barve. Oznake, ki se uporabljajo na uniformi v Finančni
upravi, so emblem Finančne uprave, znak Finančne uprave, napis
CARINA, napis FINANČNA UPRAVA, imenska oznaka in položajna oznaka.
Navedene oznake so lahko kovinske, tiskane, vezene ali tkane.
Oznake uniforme v Finančni upravi se uskladijo z določbami te
uredbe najpozneje do 31. decembra 2016, razen položajnih oznak, ki
se uskladijo do 30. aprila 2015. Do uskladitve oznak uniforme s to
uredbo se uporabljajo oznake, ki so v uporabi do uveljavitve te
uredbe.
Barva in oznaka uniforme bosta na
simbolni ravni predstavljala Finančno upravo, ki je nastala z
združitvijo Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave
Republike Slovenije, in bosta namenjeni njeni
prepoznavnosti.
Vlada izdala Uredbo o obliki in
barvi zastave in znaka Finančne uprave Republike Slovenije ter
njuni uporabi
Vlada RS je na seji izdala Uredbo
o obliki in barvi zastave in znaka Finančne uprave Republike
Slovenije ter njuni uporabi.
Zakon o finančni upravi v 3. členu
določa, da ima Finančna uprava Republike Slovenije svojo zastavo in
svoj znak. Obliko, barvo in uporabo zastave ter znaka določi Vlada
Republike Slovenije z uredbo, ki ureja obliko in barvo zastave ter
znaka novega organa.
Zastava in znak bosta na simbolni
ravni predstavljala Finančno upravo in služila njeni
prepoznavnosti.
Vlada sprejela mnenje k zahtevam
Sindikata policistov Slovenije za oceno ustavnosti 224. člena
Zakona o delovnih razmerjih
Vlada RS je na seji sprejela
mnenje k zahtevam Sindikata policistov Slovenije za oceno
ustavnosti 224. člena Zakona o delovnih razmerjih in ga poslala
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Pobudniki (Sindikat policistov
Slovenije, Celje, Sindikat vojakov Slovenije, Ilirska Bistrica ter
Neodvisni sindikati Slovenije, Ptuj in Univerza v Mariboru,
Maribor) predlagajo ustavno presojo prehodne določbe 224. člena
Zakona o delovnih razmerjih. Vlada Republike Slovenije meni, da je
ureditev v 224. členu ZDR-1 ustrezna in ni v nasprotju z določbo 6.
člena ZDR-1, prav tako pa je spoštovana Ustava Republike Slovenije
z vidika zagotavljanja enakega nivoja pravic, ki izhajajo iz zakona
in ni v nasprotju s 14. in 76. členom Ustave Republike Slovenije,
kot to zatrjujejo pobudniki za oceno ustavnosti in
zakonitosti.
Vlada v zvezi z navedenim
ugotavlja, da varstvo pred diskriminacijo zaradi članstva v
sindikatu izhaja iz splošnega načela enakosti iz 14. člena Ustave
Republike Slovenije ter antidiskriminacijske zakonodaje (zakon o
uresničevanju načela enakega obravnavanja, zakon o enakih možnostih
žensk in moških). Z vidika delovnopravne zakonodaje velja posebej
izpostaviti 6. člen ZDR-1, ki posebno pozornost namenja prepovedi
diskriminacije na področju delovnih razmerij. Prvi odstavek tega
člena vsebuje temeljno določbo o prepovedi diskriminacije, tako da
je določena dolžnost delodajalca, da delavcem zagotovi enako
obravnavo glede na določene osebne okoliščine, med njimi pa je
izrecno izpostavljeno (tudi) članstvo v sindikatu. 6. člen
prepoveduje tako neposredno kot posredno diskriminacijo, ki ju
natančneje pojasnjuje v tretjem odstavku, peti odstavek pa določa
pogoje, pod katerimi različno obravnavanje, ki temelji na kateri od
osebnih okoliščin iz prvega odstavka člena, ne pomeni
diskriminacije.
Navedeni okvir prepovedi
diskriminacije omejuje socialne partnerje pri urejanju delovnih
pogojev s kolektivnimi pogodbami enako, kot to velja za
zakonodajalca. ZDR-1 vpliva na obseg dejanske avtonomije pogodbenih
strank glede nabora pravic in delovnih pogojev, ki jih bosta
urejali s kolektivno pogodbo ter njihove višine in obsega z
minimalnimi delovnimi standardi, ki jih stranki načeloma, ob
upoštevanju izjem iz tretjega odstavka 9. člena ZDR-1, ne moreta
urediti manj ugodno od zakona (pravilo in favorem iz drugega
odstavka 9. člena ZDR-1). Poleg tega ZDR-1 na več mestih izrecno
napotuje na mogoče urejanje zadev s kolektivnimi pogodbami, od
pogodbenih strank pa je odvisno, ali bosta te možnosti v praksi
izrabili.
Novi ZDR-1 ne spreminja temeljnih
načel kolektivnega pogajanja, z izjemo določbe 224. člena, ki
odpira možnost dogovarjanja pravic s kolektivnimi pogodbami na
ravni dejavnosti samo za člane sindikata, kar doslej ni bilo
mogoče, če je kolektivno pogodbo sklenil reprezentativni sindikat.
Določba 224. člena ZDR-1 uvaja možnost, da se do ureditve v ZKolP v
kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti lahko dogovorijo pravice in
obveznosti, ki niso urejen v zakonu, le za člane pogodbenih strank.
S to odločbo se socialnim partnerjem omogoča, da se v kolektivni
pogodbi dejavnosti dogovorijo, da bodo določene pravice oziroma
obveznosti veljale le za člane sindikata, ki je stranka te
kolektivne pogodbe. Vendar pa velja poudariti, da je to mogoče le
glede tistih pravic in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu.
Vprašanje ustreznosti navedene določbe, ki je bila v amandmajski
obliki predlagana s strani Poslanske skupine socialnih demokratov,
se je izpostavilo že v času usklajevanj zakona med socialnimi
partnerji. Dogovorjena je bila rešitev, ki na ravni kolektivnega
dogovarjanja omogoča ugodnejšo obravnavo pogodbenih strank le glede
tistih pravic, ki niso urejene v zakonu. Zakonsko določene pravice
morajo biti v vsakem primeru enako dostopne in zagotovljene za vse
zaposlene pri delodajalcu. Veljavna ureditev tako ne dopušča
posebnega urejanja (le za člane sindikata) tistih zakonskih pravic,
ki se konkretizirajo v kolektivnih pogodbah. V izpostavljenih
aneksih kolektivnih pogodb dejavnosti se za člane reprezentativnega
sindikata, podpisnika aneksa drugače urejajo pravica do jubilejne
nagrade in solidarnostna pomoč, za katere lahko ugotovimo, da niso
zakonske pravice. Je pa nedvomno mogoče na podlagi 224. člena le za
člane sindikata urediti določene pravice in obveznosti, ki niso
določene v zakonu in so povezane predvsem z delovanjem sindikata
oziroma članstvom v sindikatu, s ciljem krepitve in spodbujanja
kolektivnega dogovarjanja, kot izhaja tudi iz obrazložitve
amandmaja k 221. členu (veljavni 224. člen ZDR-1).
Vlada sprejela mnenje o pobudah za
oceno ustavnosti 11. člena Zakona o davku na motorna
vozila
Vlada RS je na seji sprejela
Mnenje o pobudah za oceno ustavnosti 11. člena Zakona o davku na
motorna vozila in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije
in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
Vlada odgovarja na argumente, ki
jih pobudnik ustavne presoje podaja v prid neustavnosti izpodbijane
določbe 11. člena Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV), v
katerem je vračilo plačanega davka od prometa motornega vozila
predvideno, če davčni zavezanec, ki je plačal davek, motorno vozilo
izvozi oziroma dobavi v drugo državo članico Unije pred prvo
registracijo vozila.
Vlada pojasnjuje zakaj izpodbijani
11. člen ZDMV ne pomeni posega v zatrjevane kršitve ustavnih
pravic, in sicer pravico do enakosti pred zakonom (država naj bi
neutemeljeno enako obdavčevala začasno in trajno registrirana
motorna vozila v Republiki Sloveniji), pravico do svobodne
gospodarske pobude (ker, da je dvojna obdavčitev vozil poslabšala
konkurenčni položaj domačih prodajalcev motornih vozil, v
primerjavi z drugimi prodajalci motornih vozil znotraj trga Unije)
ter pravico do enakega varstva pravic in pravico do sodnega varstva
(ker Vrhovno sodišče v konkretni zadevi ni postavilo predhodnega
vprašanja Sodišču EU).
Vlada meni, da je zahteva
predlagatelja pobud za oceno ustavnosti 11. člena ZDMV neutemeljena
in zato predlaga Ustavnemu sodišču RS, da ju zavrne.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade Republike Slovenije [18.12.2014].