ZAKON O ČEZMEJNEM IZVAJANJU
STORITEV
/ZČmIS/
Uradni list RS, št.:
·
10/17 (27.02.2017; veljavnost od 14.03.2017; uporaba od
01.01.2018).
Datum veljavnosti besedila: od 14.03.2017
naprej
Datum uporabe besedila: od 01.01.2018
naprej
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične
osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v
Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi
članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica EU)
ter pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe,
registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi
članici EU, začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja za
čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, ki običajno
opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU in
delodajalcev, katerih napoteni delavci običajno opravljajo delo v
dveh ali več državah članicah EU ter čezmejno izvajanje storitev
pomorščakov.
(3) Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za začasno izvajanje
storitev pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje
dejavnosti v drugi državi članici EU kot je tista, v kateri imajo
sedež, se uporabljajo tudi za čezmejno izvajanja storitev v države
članice Evropskega združenja za prosto trgovino oziroma iz
njih.
2. člen
(predpisi Evropske unije)
(1) Ta zakon vsebinsko povzema direktivi:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16.
decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja
storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1) in
– Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15.
maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na
delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št.
1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za
notranji trg (uredba IMI) (UL L št. 159 z dne 28. 5. 2014, str.
11).
(2) S tem zakonom se delno ureja izvajanje naslednjih uredb:
– Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29.
aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L št. 166
z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije
(EU) št. 1372/2013 z dne 19. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES)
št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov
socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št.
883/2004 (UL L št. 346 z dne 20. 12. 2013, str. 27; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 883/2004/ES);
– Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe
(ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L
št. 284 z dne 30. 10. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo
Komisije (EU) št. 1368/2014 z dne 17. decembra 2014 o spremembi
Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o
koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe Komisije (EU) št.
1372/2013 z dne 19. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št.
883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov
socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št.
883/2004 (UL L št. 366 z dne 20. 12. 2014, str. 15; v nadaljnjem
besedilu Uredba 987/2009/ES);
– Uredbe (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
24. novembra 2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in
(ES) št. 987/2009 na državljane tretjih držav, za katere se
navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega
državljanstva (UL L št. 344 z dne 29. 12. 2010, str. 1).
3. člen
(opredelitev pojmov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. čezmejno izvajanje storitve je začasno opravljanje dejavnosti
delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo
oziroma začasno opravljanje dejavnosti samozaposlene ali tuje
samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, na podlagi ohranjene
vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU,
kjer ima delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena
oziroma tuja samozaposlena oseba sedež;
2. delodajalec ali delodajalka (v nadaljnjem besedilu: delodajalec)
je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje
dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavca
ali delavko (v nadaljnjem besedilu: delavec) na podlagi pogodbe o
zaposlitvi;
3. država napotitve je država članica EU, v kateri delodajalec
oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja
samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev;
4. država zaposlitve je država članica EU, v kateri ima delodajalec
oziroma tuji delodajalec sedež ter v kateri je napoteni delavec
vključen v sistem socialnega zavarovanja;
5. povezani gospodarski družbi sta družbi, ki sta v večinski lasti
iste gospodarske družbe oziroma gospodarski družbi, med katerima
ima ena glede na drugo neposredno ali posredno večinski delež
vpisanega kapitala, večino glasovalnih pravic ali lahko imenuje več
kot polovico članov njenega upravnega, vodstvenega ali nadzornega
organa;
6. napoteni delavec je vsaka fizična oseba, ne glede na njeno
državljanstvo, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev
delodajalca oziroma tujega delodajalca, pri katerem je zaposlena in
na tej podlagi vključena v ustrezna socialna zavarovanja v državi,
kjer ima delodajalec sedež, začasno opravlja delo v drugi državi
članici EU, kot je tista, v kateri običajno opravlja delo;
7. naročnik storitve ali naročnica storitve (v nadaljnjem besedilu:
naročnik storitve) je pravna ali fizična oseba, za katero
delodajalec ali tuji delodajalec oziroma samozaposlena ali tuja
samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitve;
8. potrdilo A1 je dokument, ki potrjuje, da se za napotenega
delavca oziroma samozaposleno ali tujo samozaposleno osebo v času
čezmejnega izvajanja storitve še naprej uporabljajo predpisi o
socialni varnosti države članice EU, v kateri ima delodajalec ali
tuji delodajalec oziroma samozaposlena ali tuja samozaposlena oseba
sedež;
9. samozaposlena oseba je fizična oseba, registrirana za
opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji;
10. tuja samozaposlena oseba je fizična oseba, registrirana za
opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU kot je
Republika Slovenija;
11. tuji delodajalec ali tuja delodajalka (v nadaljnjem besedilu:
tuji delodajalec) je pravna ali fizična oseba, registrirana za
opravljanje dejavnosti, s sedežem v drugi državi članici EU kot je
Republika Slovenija, ki zaposluje delavca v skladu s predpisi
države, v kateri ima sedež.
II. poglavje
ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV DELODAJALCEV IN SAMOZAPOSLENIH
OSEB
4. člen
(pogoji čezmejnega izvajanja storitev delodajalcev)
(1) Delodajalec lahko čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:
– običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
– ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se
nanašajo na pravice delavca,
– napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi
napotitve,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec
registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napoitve
delavca v povezano gospodarsko družbo in
– se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
(2) Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za
izpolnjenega, če:
– je delodajalec najmanj dva meseca vpisan v Poslovni register
Slovenije;
– ima delodajalec odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v
davčni register v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in ni
blokiran;
– ima delodajalec, ki zaposluje od pet do deset delavcev,
zaposlenega najmanj enega delavca, ki je na tej podlagi
neprekinjeno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za
starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti (v
nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja) v Republiki
Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma, če je obdobje od
ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki
zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki
so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna
zavarovanja v Republiki Sloveniji že najmanj šest mesecev oziroma,
če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje;
– v zadnjih 12 mesecih oziroma, če je obdobje od ustanovitve
krajše, od ustanovitve dalje skupno število ur vključitve vseh
delavcev, zaposlenih pri delodajalcu v tem obdobju, v obvezna
socialna zavarovanja na podlagi napotitve ni preseglo 80 odstotkov
skupnega števila ur vključitve istih delavcev v obvezna socialna
zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri istem delodajalcu
in
– delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v
Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.
(3) Pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena se šteje za
izpolnjenega, če:
– delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat
pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za
delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in
– je za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge za izdajo
potrdila A1 oziroma za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od
šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke
iz delovnega razmerja in nima neporavnanih zapadlih davčnih
obveznosti. Če delodajalčeva obveznost predložitve obračuna
davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za zadnji
mesec pred vložitvijo vloge še ni nastala, se izpolnjevanje tega
pogoja ugotavlja na podlagi podatkov za zadnjih šest mesecev pred
vložitvijo vloge ali za obdobje od ustanovitve, če je to krajše od
šestih mesecev, za katerega je obveznost predložitve obračuna
davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja že
nastala.
(4) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za
izpolnjenega, če je delavec najmanj 30 dni neprekinjeno vključen v
obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi
zaposlitve za polni delovni čas ali v ustrezna socialna zavarovanja
na drugi zakonski podlagi.
(5) Pogoj zaposlitve za polni delovni čas iz prejšnjega odstavka se
ne uporablja za delavca, vključenega v obvezna socialna zavarovanja
Republike Slovenije na podlagi zaposlitve za krajši delovni čas od
polnega, če mu je delovni čas skrajšan v skladu s predpisi o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu
oziroma če je pri delodajalcu, ki ga namerava napotiti, zaposlen za
krajši delovni čas od polnega že najmanj šest mesecev.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za
izpolnjenega, če se storitev izvaja na enega izmed naslednjih
načinov:
– za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene
pogodbe z naročnikom storitve,
– na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali
– v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
uporabniku.
5. člen
(pogoji čezmejnega izvajanja storitev samozaposlenih
oseb)
(1) Samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev pod
naslednjimi pogoji:
– samozaposlena oseba običajno opravlja dejavnost v Republiki
Sloveniji,
– storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je
samozaposlena oseba registrirana v Republiki Sloveniji in
– storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom
storitve.
(2) Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za
izpolnjenega, če:
– je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni
register Slovenije,
– je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vključena v obvezna
socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi
samozaposlitve,
– samozaposlena oseba nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti
in
– samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo
izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja
dejavnost.
6. člen
(obveznosti)
(1) Pred začetkom izvajanja storitve delodajalec oziroma
samozaposlena oseba pridobi potrdilo A1.
(2) Delodajalec čezmejne storitve izvaja ob upoštevanju določb
zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje
dela v tujini.
(3) Delodajalec delavcu v času napotitve zagotavlja pravice v
skladu z določbami zakona ali drugega predpisa ter kolektivne
pogodbe ali drugih aktov s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na
ravni dejavnosti, ki v državi napotitve urejajo delovni čas, odmore
in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in
zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje
enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.
(4) Po pridobitvi potrdila A1 sta delodajalec in napoteni delavec
dolžna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: ZZZS) obvestiti o vseh spremembah, ki se pojavijo med
obdobjem napotitve, še posebej pa, če napotitev ni bila izvedena
ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom.
7. člen
(pristojni organ za izdajo potrdila A1)
Pristojni nosilec za izdajo in razveljavitev potrdila A1 v
Republiki Sloveniji je ZZZS, ki v ta namen opravlja naslednje
naloge:
– izdaja, razveljavlja in odpravlja potrdila A1,
– nudi administrativno pomoč pristojnim nosilcem v drugih državah
članicah EU ter z njimi sodeluje s ciljem izvajanja 12. člena
Uredbe 883/2004/ES,
– izvaja dogovore, ki jih je sklenilo ministrstvo, pristojno za
delo, s pristojnim organom v drugi državi članici EU na podlagi
določbe 16. člena Uredbe 883/2004/ES.
8. člen
(pogoji za izdajo potrdila A1)
(1) ZZZS delodajalcu izda potrdilo A1, če:
– delavec, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1,
nima že veljavnega potrdila A1, izdanega za isto obdobje;
– delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v
primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo potrdila A1,
ne gre za okoliščine, v katerih je izključena možnost napotitve na
podlagi prvega odstavka 12. člena Uredbe 883/2004/ES, prvega ali
drugega odstavka Uredbe 987/2009/ES ali Sklepa A2 Upravne komisije
za koordinacijo sistemov socialne varnosti o razlagi člena 12
Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z
zakonodajo, ki se uporablja za napotene delavce in samozaposlene
delavce, ki začasno opravljajo delo zunaj pristojne države;
– v času odločanja o vlogi izpolnjuje pogoje za čezmejno izvajanje
storitev, določene v prvi, drugi in tretji alineji prvega odstavka
4. člena tega zakona in
– mu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo razveljavljeno potrdilo
A1 na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 11. člena tega
zakona.
(2) ZZZS samozaposleni osebi izda potrdilo A1, če:
– samozaposlena oseba nima veljavnega potrdila A1, izdanega za isto
obdobje;
– samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo
izjavi, da v primeru, za katerega je bila vložena vloga za izdajo
potrdila A1, ne gre za okoliščine, v katerih je izključena možnost
čezmejnega izvajanja storitve na podlagi drugega odstavka 12. člena
Uredbe 883/2004/ES, tretjega ali četrtega odstavka Uredbe
987/2009/ES ali Sklepa A2 Upravne komisije za koordinacijo sistemov
socialne varnosti o razlagi člena 12 Uredbe (ES) št. 883/2004
Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajo, ki se
uporablja za napotene delavce in samozaposlene delavce, ki začasno
opravljajo delo zunaj pristojne države;
– v času odločanja o vlogi izpolnjuje pogoje za čezmejno izvajanje
storitev, določene v prvi alineji prvega odstavka 5. člena tega
zakona in
– mu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo razveljavljeno potrdilo
A1 na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 11. člena tega
zakona.
9. člen
(postopek izdaje potrdila A1)
(1) Delodajalec ali samozaposlena oseba prek državnega portala za
podjetja in podjetnike (sistem e-VEM) vloži vlogo za izdajo
potrdila A1 največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega
izvajanja storitve.
(2) Vloga za izdajo potrdila A1 poleg drugih vsebuje obvezne
podatke o:
– osebnem imenu, priimku ob rojstvu, spolu, datumu in kraju
rojstva, enotni matični številki in državljanstvu delavca oziroma
samozaposlene osebe,
– naslovu v Republiki Sloveniji, na katerem delavec oziroma
samozaposlena oseba prebiva,
– datumu začetka in datumu konca napotitve oziroma čezmejnega
izvajanja storitve samozaposlene osebe,
– delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec oziroma
samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja
storitev,
– naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez
naslova, kraju izvajanja storitve,
– nazivu oziroma osebnem imenu, sedežu oziroma naslovu vlagatelja
ter njegove kontaktne podatke,
– nazivu oziroma osebnem imenu in naslovu naročnika storitve.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka mora vloga za izdajo
potrdila A1 vsebovati izjavo vlagatelja, dano pod kazensko in
materialno odgovornostjo, da v Republiki Sloveniji dejansko
običajno opravlja dejavnost ter da v primeru, za katerega je bila
vložena vloga za izdajo potrdila A1, ne gre za okoliščine iz druge
alineje prvega odstavka oziroma druge alineje drugega odstavka 8.
člena tega zakona.
(4) Vlogi za izdajo potrdila A1 delodajalec priloži kopijo pogodbe
o zaposlitvi, sklenjeno z delavcem, ki ga namerava napotiti, v
skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se
nanašajo na opravljanje dela v tujini ter pogodbo o izvajanju
storitve oziroma akt o napotitvi. Vlogi za izdajo potrdila A1
samozaposlena oseba priloži pogodbo o izvajanju storitve.
(5) Če so pogoji za izdajo potrdila A1 izpolnjeni, ga ZZZS izda v
obliki samostojne listine v petih delovnih dneh od prejema popolne
vloge, in sicer za čas napotitve delavca oziroma za čas čezmejnega
izvajanja storitve samozaposlene osebe, kot izhaja iz vloge za
izdajo potrdila A1.
(6) Če pogoji za izdajo potrdila A1 niso izpolnjeni, ZZZS vlogo za
izdajo potrdila A1 z odločbo zavrne.
(7) Zoper izdane odločbe in sklepe ZZZS po tem zakonu ni dovoljena
pritožba, možen pa je upravni spor.
(8) S prvim dnem napotitve, navedenim na vlogi za izdajo potrdila
A1, napoteni delavec pridobi lastnost zavarovanca v skladu z
ustrezno zavarovalno podlago za delavce, ki v okviru čezmejnega
izvajanja storitve delo začasno opravljajo v drugi državi članici
Evropske unije, pri čemer ZZZS spremembo zavarovalne podlage izvede
po uradni dolžnosti.
(9) Minister, pristojen za delo, skupaj z ministrom, pristojnim za
zdravje, s podzakonskim aktom predpiše obrazec vloge za izdajo
potrdila A1, postopek za vračilo prispevkov in povračilo stroškov
uveljavljenih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter
postopek čezmejnega povračila sredstev v primeru odprave potrdila
A1.
10. člen
(dvom o opravljanju dejavnosti po izdaji potrdila A1)
(1) Če po izdaji potrdila A1 ZZZS prejme obvestilo o obstoju dvoma,
da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko običajno
opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji, zaprosi Inšpektorat
Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem besedilu: IRSD) za nadzor
nad izvajanjem prve alineje prvega odstavka 4. člena v povezavi s
peto alinejo drugega odstavka 4. člena tega zakona oziroma prve
alineje prvega odstavka 5. člena v povezavi s četrto alinejo
drugega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) IRSD v postopku nadzora iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti,
ali:
– ima delodajalec oziroma samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji
primerne poslovne prostore za opravljanje dejavnosti, v okviru
katere se storitev izvaja,
– ima delodajalec oziroma samozaposlena oseba zaposleno
administrativno osebje, ki opravlja delo na sedežu oziroma
poslovnih prostorih delodajalca oziroma samozaposlene osebe v
Republiki Sloveniji,
– delodajalec oziroma samozaposlena oseba oglašuje predmetno
dejavnost v Republiki Sloveniji in
– v zadnjih šestih mesecih ni prišlo do spremembe dejavnosti
delodajalca oziroma samozaposlene osebe ali do spremembe v ustrezen
register vpisanih ustanoviteljev oziroma zastopnikov.
(3) O dejstvih, ugotovljenih v postopku iz prejšnjega odstavka,
IRSD obvesti ZZZS.
11. člen
(prenehanje veljavnosti in odprava potrdila A1)
(1) Potrdilo A1 preneha veljati:
– s potekom obdobja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja
storitve, za katerega je bil izdan;
– z dnem prenehanja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja
storitve, in sicer na podlagi obvestila vlagatelja ali napotenega
delavca, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve
predčasno prenehalo;
– z dnem odjave napotenega delavca oziroma samozaposlene osebe iz
obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji ali
– z razveljavitvijo.
(2) ZZZS potrdilo A1 odpravi na podlagi obvestila tujega
pristojnega organa, da:
– se storitev ne izvaja v skladu s podatki na potrdilu A1;
– delodajalec izvaja storitev kljub neizpolnjenemu pogoju iz pete
alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona ali
– samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev brez sklenjene
pogodbe z naročnikom storitve.
(3) ZZZS potrdilo A1 razveljavi na podlagi:
– ugotovitve, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega
odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za svoje delavce
oziroma ima neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih
dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer z dnem ugotovitve te
nepravilnosti;
– obvestila IRSD, da je bila v postopku iz četrtega odstavka 18.
člena tega zakona delodajalcu oziroma samozaposleni osebi
pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška po zakonu, ki ureja
inšpekcijski nadzor ali
– obvestila IRSD, da je bilo v postopku iz prejšnjega člena
ugotovljeno, da delodajalec oziroma samozaposlena oseba dejansko
običajno ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(4) Za namen iz prve alineje prejšnjega odstavka ZZZS mesečno
preverja, ali je delodajalec, ki razpolaga z veljavnim potrdilom A1
za napotenega delavca, predložil obračun davčnega odtegljaja za
dohodke iz delovnega razmerja za svoje delavce oziroma ali ima
neporavnane zapadle obveznosti iz naslova izplačanih dohodkov iz
delovnega razmerja.
(5) V primerih iz druge, tretje ali četrte alineje prvega odstavka
in v primerih iz drugega odstavka tega člena, ZZZS o navedenem
obvesti pristojni organ države članice EU, v kateri se storitev
izvaja.
III. poglavje
ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV TUJIH DELODAJALCEV IN TUJIH
SAMOZAPOSLENIH OSEB V REPUBLIKI SLOVENIJI
12. člen
(pogoji čezmejnega izvajanja storitev tujih
delodajalcev)
(1) Tuji delodajalec lahko čezmejno izvaja storitev v Republiki
Sloveniji pod pogojem, da:
– običajno opravlja dejavnost v državi zaposlitve,
– napoteni delavec običajno ne opravlja dela v Republiki
Sloveniji,
– ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se
nanašajo na pravice napotenega delavca,
– se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katere je tuji
delodajalec registriran v državi zaposlitve, razen v primeru
napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
– se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
(2) Pogoja iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se štejeta
za izpolnjena, če tuji delodajalec razpolaga z veljavnim potrdilom
A1 za napotenega delavca.
(3) Če se v postopku inšpekcijskega nadzora kljub veljavnemu
potrdilu A1 pojavi dvom, da tuji delodajalec dejansko opravlja
dejavnost v državi zaposlitve, IRSD o navedenem presoja zlasti na
podlagi podatkov, pridobljenih s strani pristojnih organov države
zaposlitve, pri čemer se smiselno uporablja določba drugega
odstavka 10. člena tega zakona.
(4) Če se v postopku nadzora kljub veljavnemu potrdilu A1 pojavi
utemeljen dvom, da napoteni delavec običajno ne opravlja dela v
Republiki Sloveniji, nadzorni organ o tem obvesti ZZZS, ki ugotovi,
da je pogoj iz druge alineje prvega odstavka tega člena izpolnjen,
če napoteni delavec v zadnjih 12 mesecih pred napotitvijo ni bil
vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na
podlagi zaposlitve ali samozaposlitve.
(5) Pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se šteje za
izpolnjenega, če tujemu delodajalcu v zadnjih treh letih ni bila
več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z
zagotavljanjem pravic napotenim delavcem, ki začasno opravljajo
delo v Republiki Sloveniji, kot jih določa zakon, ki ureja delovna
razmerja.
(6) Pogoj iz pete alineje prvega odstavka tega člena se šteje za
izpolnjenega, če se storitev izvaja na enega izmed naslednjih
načinov:
– za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene
pogodbe z naročnikom storitve;
– na podlagi akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali
– v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
uporabniku.
(7) Na podlagi ugotovitve, da se storitev izvaja kljub
neizpolnjenim pogojem iz prvega odstavka tega člena ali v nasprotju
s podatki na potrdilu A1, nadzorni organ z odločbo prepove
nadaljnje izvajanje storitve tujega delodajalca in o tem obvesti
ZZZS.
(8) Na podlagi obvestila nadzornega organa iz prejšnjega odstavka
ZZZS tujemu pristojnemu organu predlaga preklic potrdila A1.
13. člen
(pogoji čezmejnega izvajanja storitev tujih samozaposlenih
oseb)
(1) Tuja samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev v
Republiki Sloveniji pod naslednjimi pogoji:
– razpolaga z veljavnim potrdilom A1,
– storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katere je
samozaposlena oseba registrirana v državi, v kateri ima sedež
in
– storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom
storitve.
(2) Na podlagi ugotovitve nadzornega organa, da se storitev izvaja
kljub neizpolnjenim pogojem iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju
s podatki na potrdilu A1, nadzorni organ z odločbo prepove
nadaljnje izvajanje storitve tuje samozaposlene osebe, ZZZS pa
tujemu pristojnemu organu predlaga preklic potrdila A1.
14. člen
(obveznosti tujega delodajalca in delavca)
(1) Tuji delodajalec pred začetkom čezmejnega izvajanja storitve
opravi prijavo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v
nadaljnjem besedilu: Zavod), ki vključuje podatke o:
1. nazivu in sedežu tujega delodajalca,
2. osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe tujega
delodajalca,
3. osebnem imenu, datumu rojstva in državljanstvu naptenega
delavca ter naslovu začasnega prebivališča v Republiki
Sloveniji,
4. osebnem imenu in datumu rojstva napotenega delavca, ki v času
izvajanja storitev prebiva v Republiki Sloveniji in je s strani
tujega delodajalca pooblaščen za stike z nadzornimi organi,
vključno s pošiljanjem in prejemanjem dokumentov in obvestil ter
vročanjem, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni
postopek,
5. vrsti storitve,
6. predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve,
7. naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez
naslova, kraju izvajanja storitve,
8. nazivu ali osebnem imenu ter sedežu naročnika storitve.
(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka Zavod tujemu
delodajalcu izda potrdilo.
(3) Tuji delodajalec zagotovi, da se v času čezmejnega izvajanja
storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja storitve
hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na razpolago kopija
akta o napotitvi oziroma kopija pogodbe med naročnikom storitve in
tujim delodajalcem s prevodom v slovenski jezik, potrdilo o
opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev, izpisek iz
ustreznega registra za opravljanje dejavnosti s prevodom v
slovenski jezik, potrdilo o opravljeni prijavi, v skladu z zakonom,
ki ureja obrtno dejavnost, potrdilo o zakoniti ustanovitvi v državi
zaposlitve s prevodom v slovenski jezik, izvodi pogodb o zaposlitvi
s prevodom v slovenski jezik, izvodi plačilnih list s prevodom v
slovenski jezik, evidenca prisotnosti s prevodom v slovenski jezik,
listine s področja varnosti in zdravja pri delu s prevodom v
slovenski jezik, dokazila o izplačanih plačah ali izvodi
enakovrednih dokumentov za vse napotene delavce s prevodom v
slovenski jezik ter potrdilo A1.
(4) Nadzorni organ lahko od tujega delodajalca zahteva
dokumentacijo iz prejšnjega odstavka še 24 mesecev po zaključku
izvajanja storitve.
(5) Tuji delodajalec napotenemu delavcu, ki v Republiki Sloveniji
opravlja delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev, zagotovi
pravice v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki
se nanašajo na položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko
Slovenijo.
(6) Napoten delavec v okviru čezmejnega izvajanja storitve tujega
delodajalca v Republiki Sloveniji opravlja delo na podlagi
urejenega prebivanja v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje
tujcev v Republiki Sloveniji.
15. člen
(obveznosti tuje samozaposlene osebe)
(1) Tuja samozaposlena oseba pred začetkom čezmejnega izvajanja
storitve v Republiki Sloveniji opravi prijavo pri Zavodu, ki
vključuje podatke o:
1. nazivu in sedežu tuje samozaposlene osebe,
2. naslovu začasnega prebivališča tuje samozaposlene osebe v
Republiki Sloveniji,
3. vrsti storitve,
4. predvidenem datumu začetka in konca izvajanja storitve,
5. naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez
naslova, kraju izvajanja storitve,
6. nazivu ali osebnem imenu ter sedežu ali prebivališču naročnika
storitve.
(2) O opravljeni prijavi iz prejšnjega odstavka Zavod tuji
samozaposleni osebi izda potrdilo.
(3) Tuja samozaposlena oseba zagotovi, da se v času čezmejnega
izvajanja storitve v Republiki Sloveniji na kraju opravljanja
storitve hranijo in na zahtevo nadzornega organa dajo na razpolago
izpisek iz ustreznega registra za opravljanje dejavnosti s prevodom
v slovenski jezik, kopija pogodbe med naročnikom storitve in
samozaposleno osebo s prevodom v slovenski jezik, potrdilo o
opravljeni prijavi začetka izvajanja storitve ter veljavno potrdilo
A1.
(4) Nadzorni organ lahko od tuje samozaposlene osebe zahteva
dokumentacijo iz prejšnjega odstavka še 24 mesecev po zaključku
izvajanja storitve.
(5) Tuja samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji opravlja delo v
okviru čezmejnega izvajanja storitve na podlagi urejenega
prebivanja v skladu s predpisi, ki urejajo prebivanje tujcev v
Republiki Sloveniji.
16. člen
(subsidiarna odgovornost)
(1) Če tuji delodajalec, ki je podizvajalec in v Republiki
Sloveniji čezmejno izvaja storitev v okviru gradbene dejavnosti,
napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru čezmejnega
izvajanja storitve, ne zagotovi plače v skladu z določbami zakona,
ki ureja delovna razmerja, je za izpolnitev te obveznosti
subsidiarno odgovoren pogodbenik s sedežem oziroma prebivališčem v
Republiki Sloveniji, katerega neposredni podizvajalec je tuji
delodajalec.
(2) Za podizvajalca iz prvega odstavka tega člena se šteje pravni
subjekt, ki mu je bil s pogodbo v izvajanje oddan del storitve ali
celotna storitev, za izvedbo katere je glavni izvajalec sklenil
pogodbo z naročnikom storitve.
(3) Če tuji delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela
delavcev uporabniku s sedežem oziroma prebivališčem v Republiki
Sloveniji, napotenemu delavcu za delo, opravljeno v okviru
čezmejnega izvajanja storitve, ne zagotovi plače in drugih
prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z določbami zakona, ki
ureja delovna razmerja, je za izpolnitev te obveznosti za obdobje,
v katerem je delavec pri njem opravljal delo, subsidiarno odgovoren
uporabnik.
IV. poglavje
SODELOVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EU NA PODROČJU ČEZMEJNEGA
IZVAJANJA STORITEV Z NAPOTITVIJO DELAVCEV
17. člen
(pristojni organi za sodelovanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, ZZZS, IRSD in Finančna uprava
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) so
pristojni za sodelovanje z organi drugih držav članic EU na
področju napotitev delavcev v okviru čezmejnega izvajanja
storitev.
(2) Sodelovanje med državami članicami EU v okviru tega poglavja
vključuje upravno sodelovanje, ki lahko vključuje tudi pošiljanje
in vročanje dokumentov, ter sodelovanje pri izvrševanju kazni, ki
jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev
naložijo pristojni organi ali potrdijo upravni ali pravosodni
organi.
(3) Sodelovanje med državami članicami EU v okviru tega poglavja
poteka preko Informacijskega sistema za notranji trg in se izvaja
brezplačno.
18. člen
(upravno sodelovanje)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, na podlagi prošenj pristojnih
organov drugih držav članic EU zagotavlja informacije v zvezi z
delovnopravnimi pogoji, ki so jih tuji delodajalci dolžni
zagotoviti delavcem, napotenim na ozemlje Republike Slovenije ter
druge informacije v zvezi s predpisi Republike Slovenije, ki se
nanašajo na napotitev delavcev v okviru čezmejnega izvajanja
storitev.
(2) ZZZS na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav članic
EU zagotavlja informacije v zvezi z vključitvijo napotenih delavcev
delodajalca v obvezna socialna zavarovanja v Republiki
Sloveniji.
(3) Davčni organ na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav
članic EU zagotavlja informacije v zvezi z izpolnjevanjem davčnih
obveznosti delodajalca, ki čezmejno izvaja storitve. V teh primerih
sme davčni organ pristojnim organom drugih držav članic EU razkriti
podatke, ki so davčna tajnost.
(4) IRSD na podlagi prošenj pristojnih organov drugih držav članic
EU zagotavlja izvedbo preverjanj, pregledov in preiskav, kar
vključuje tudi pridobivanje informacij s strani delodajalcev, ki
napotujejo delavce v druge države članice EU, potrebnih za
izvajanje učinkovitega nadzora s strani pristojnih organov v državi
napotitve.
(5) Za potrebe izvajanja učinkovitega nadzora nad skladnostjo
čezmejnega izvajanja storitve tujega delodajalca z določbami 12.
člena tega zakona, nadzorni organ po potrebi naslovi prošnjo za
posredovanje informacij na pristojni organ države zaposlitve.
(6) Ministrstvo, pristojno za delo, ZZZS, IRSD in davčni organ
informacije, za katere zaprosijo pristojni organih drugih držav
članic EU ali Evropska komisija, posredujejo najkasneje v 25
delovnih dneh od prejema prošnje.
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pristojni organi v
nujnih primerih informacije zagotovijo v dveh delovnih dneh od
prejema prošnje, če se prošnja nanaša na podatke o sedežu
delodajalca in njegovi registrirani glavni in stranskih dejavnostih
ter je nujnost utemeljena ter izkazana v prošnji.
(8) Če pri obravnavi prošenj pristojnih organov drugih držav članic
EU pride do težav, pristojni organi v najkrajšem možnem času o tem
obvestijo organ, ki je prošnjo poslal.
19. člen
(sodelovanje pri izvrševanju sankcij)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, je pristojni organ za
sodelovanje z drugimi državami članicami EU na področju izvrševanja
sankcij (glob, taks, dodatnih dajatev in drugo), ki jih zaradi
kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni
organi ali potrdijo upravni ali pravosodni organi, kar vključuje
sodelovanje pri vročanju odločb, ki nalagajo sankcije ter
sodelovanje pri izterjavi sankcij.
(2) Izvrševanje sankcij iz prejšnjega odstavka vključuje pomoč
pri:
– vročanju odločb, ki nalagajo sankcije delodajalcem, če je bila
odločba izdana s strani pristojnih organov države napotitve, vendar
je ni bilo mogoče vročiti v skladu s predpisi države napotitve;
– izterjavi sankcij na podlagi pravnomočnih odločb, ki nalagajo
sankcije, izdanih s strani pristojnih organov države napotitve, če
sankcije ni bilo mogoče izterjati v skladu s predpisi države
napotitve.
(3) Prošnja za pomoč iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke
o imenu in naslovu kršitelja, povzetek dejstev in okoliščin
kršitve, vrsti kršitve in relevantna pravila v zvezi s tem,
dokument za izvršitev in vse druge pomembne povezane informacije,
dokumente ter kontaktne podatke organa, ki je izrekel sankcijo in
organa, pristojnega za dodatne informacije v zvezi s sankcijo, če
gre za drug organ kot je organ, ki je sankcijo izrekel.
(4) Prošnja za pomoč, ki se nanaša na vročitev, mora poleg
navedenega v prejšnjem odstavku vsebovati tudi podatek o namenu
vročitve in obdobju, v katerem naj se vročitev opravi.
(5) Prošnja za pomoč, ki se nanaša na izterjavo, mora poleg
podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi datum
izvršljivosti in druge datume, pomembne za postopek izterjave,
vključno s tem, ali je bila oziroma kako je bila odločba oziroma
sodba vročena, opis vrste in zneska sankcije, potrditev organa, ki
je zaprosil za pomoč, da so zoper sankcijo izčrpana pravna sredstva
ter terjatev, na katero se prošnja nanaša.
(6) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko zavrne izvršitev prošnje
za vročitev oziroma izterjavo, če je prošnja nepopolna ali, če:
– vročitve oziroma izterjave zaradi dejanskih okoliščin ali
zakonskih ovir ni mogoče opraviti;
– skupna denarna sankcija ne presega višine zneska, ki je na
podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, določen kot
najvišji dovoljen skupni dolg posameznega dolžnika do istega
uporabnika proračuna, ki se v poslovnih knjigah razknjiži, ali
– zoper odločitev o prekršku ni zagotovljeno pravno varstvo.
(7) Po prejemu prošnje iz prvega alineje drugega odstavka tega
člena, ministrstvo, pristojno za delo, najpozneje v roku enega
meseca od prejema prošnje z navedenim seznani kršitelja, na
katerega se prošnja nanaša in prošnjo odstopi IRSD, ki kršitelju v
skladu s predpisi Republike Slovenije vroči odločbo, s katero mu je
bila naložena sankcija.
(8) Po prejemu prošnje iz druge alineje drugega odstavka tega člena
ministrstvo, pristojno za delo, najpozneje v enem mesecu od prejema
prošnje z navedenim seznani kršitelja, na katerega se prošnja
nanaša ter posreduje predlog za izvršbo davčnemu organu.
(9) Davčni organ sankcijo izterja v eurih, v skladu s predpisi
Republike Slovenije. Če je sankcija izrečena v drugi valuti, se
znesek pretvori v eure po menjalnem tečaju Banke Slovenije,
veljavnem na dan izreka kazni. Izterjane sankcije so prihodek
proračuna Republike Slovenije. Glede vprašanj postopka prisilne
izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja
pravice do izterjave in pristojnosti davčnega organa se uporabljata
zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno
upravo.
(10) O izvedenih ukrepih v zvezi s prošnjo za sodelovanje pri
izvrševanju sankcij oziroma o razlogih za zavrnitev njene izvršitve
ministrstvo, pristojno za delo, v najkrajšem možnem času obvesti
organ, ki je za pomoč zaprosil.
(11) Če nadzorni organ izda odločbo, s katero tujemu delodajalcu
izreče globo za prekršek iz tega zakona, ki je v skladu s predpisi
Republike Slovenije ni bilo mogoče vročiti, na ministrstvo,
pristojno za delo, naslovi prošnjo za pomoč pri vročitvi, ki
vsebuje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
Ministrstvo, pristojno za delo, prošnjo za sodelovanje pri vročitvi
nemudoma posreduje tujemu pristojnemu organu.
(12) Če pravnomočno izrečene globe za prekršek iz tega zakona ni
bilo mogoče izterjati, nadzorni organ na ministrstvo, pristojno za
delo, naslovi prošnjo za pomoč pri izterjavi, ki vsebuje podatke iz
tretjega in petega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za
delo, prošnjo za sodelovanje pri izterjavi nemudoma posreduje
tujemu pristojnemu organu. Globe, izterjane s strani tujega
pristojnega organa, so prihodek proračuna države napotitve.
(13) Države članice EU si pomoč iz tega člena nudijo brezplačno in
niso upravičene do povračila stroškov, ki bi nastali pri
zagotavljanju te pomoči.
V. poglavje
EVIDENCE
20. člen
(vrste in namen)
(1) Na podlagi tega zakona se vodita evidenca prijav izvajanja
storitev ter evidenca izdanih potrdil A1 po tem zakonu.
(2) Za namen odločanja o izdaji, odpravi ali razveljavitvi potrdil
A1, spremljanja stanja na trgu dela, izvajanja nadzora ter za
znanstvenoraziskovalne in statistične namene Zavod upravlja
evidenco prijave izvajanja storitev, ZZZS pa evidenco izdanih
potrdil A1 po tem zakonu.
21. člen
(vsebina evidenc)
(1) Evidenca Zavoda o prijavah izvajanja storitev vsebuje podatke
o:
1. nazivu ali osebnem imenu tujega delodajalca ali tuje
samozaposlene osebe,
2. naslovu in sedežu tujega delodajalca ali tuje samozaposlene
osebe,
3. osebnem imenu in datumu rojstva odgovorne osebe tujega
delodajalca,
4. osebnem imenu in datumu rojstva imenovanega napotenega delavca,
ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi
organi,
5. vrsti storitve,
6. kraju in trajanju izvajanja storitve,
7. nazivu ali osebnemu imenu naročnika storitve,
8. sedežu ali prebivališču naročnika storitve,
9. osebnih imenih, datumih rojstev, državljanstvih napotenih
delavcev in naslovu njihovega začasnega prebivališča v Republiki
Sloveniji ter o trajanju napotitve.
(2) Evidenca ZZZS o izdanih potrdilih A1 po tem zakonu vsebuje
podatke o:
1. nazivu ali osebnem imenu vlagatelja,
2. sedežu oziroma naslovu vlagatelja,
3. osebnem imenu, spolu, datumu in kraju rojstva, enotni matični
številki in državljanstvu delavca oziroma samozaposlene osebe,
4. naslovu v Republiki Sloveniji, na katerem delavec oziroma
samozaposlena oseba prebiva,
5. kraju in trajanju napotitve oziroma čezmejnega opravljanja
storitve,
6. nazivu oziroma osebnemu imenu naročnika storitve,
7. sedežu oziroma naslovu naročnika storitve.
(3) Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo
pet let po opravljeni prijavi izvajanja storitve, podatki iz
evidence iz drugega odstavka tega člena pa se hranijo pet let od
datuma izdaje potrdila A1.
22. člen
(zbiranje podatkov)
(1) ZZZS podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti
v skladu s tem zakonom, brezplačno pridobiva iz evidenc naslednjih
upravljavcev:
– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence: podatek iz
prve alineje drugega odstavka 4. člena tega zakona ter prve alineje
drugega odstavka 5. člena tega zakona;
– davčnega organa: podatke iz druge alineje drugega odstavka ter
druge alineje tretjega odstavka 4. člena tega zakona, tretje
alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona, podatek o
pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi z
zaposlovanjem na črno ter podatke za izvajanje prve alineje
tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
– IRSD: podatek o pravnomočno izrečenih globah zaradi prekrška v
zvezi s plačilom za delo ali delovnim časom.
(2) ZZZS lahko podatke o pravnomočnih sklepih ali odločbah o
prekrških, ki, v skladu z določbami tega zakona, vplivajo na
odločitve ZZZS v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz
evidenc IRSD z neposrednim vpogledom in iz evidenc davčnega organa
na podlagi vsakokratnega zahtevka.
VI. poglavje
NADZOR
23. člen
(nadzor)
(1) IRSD je pristojen za nadzor nad skladnostjo čezmejnega
izvajanja storitev tujih delodajalcev oziroma tujih samozaposlenih
oseb z določbami 12., 13., prvega, drugega, tretjega, četrtega in
petega odstavka 14. ter prvega, drugega, tretjega in četrtega
odstavka 15. člena tega zakona.
(2) IRSD je pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem prve alineje
prvega odstavka 4. člena v povezavi s peto alinejo drugega odstavka
4. člena tega zakona ter prve alineje prvega odstavka 5. člena v
povezavi s četrto alinejo drugega odstavka 5. člena tega
zakona.
(3) IRSD izvaja usmerjen nadzor nad tujimi delodajalci z vidika
skladnosti čezmejnega izvajanja storitev z določbami tega zakona.
Usmerjen nadzor se opravi na podlagi ocene tveganja, v okviru
katere se opredelijo sektorji in okoliščine, v katerih tuji
delodajalci najpogosteje čezmejno izvajajo storitve z napotenimi
delavci oziroma v katerih so najpogosteje ugotovljene kršitve.
(4) Zaradi opravljanja nadzora nad izvajanjem določb tega zakona
ima IRSD, za namen pridobivanja podatkov o opravljenih prijavah
izvajanja storitev, neposreden vpogled v elektronsko evidenco
Zavoda o prijavah izvajanja storitev.
VII. poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
24. člen
(globa v hitrem postopku)
(1) Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe.
(2) Pristojni organ za izrekanje glob po tem zakonu je IRSD.
25. člen
(prekrški tujega delodajalca)
(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec,
ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem (prvi
odstavek 12. člena).
(2) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se kaznuje tuji delodajalec,
ki:
– pred začetkom izvajanja storitve ne opravi prijave storitve ali
storitve ne izvaja v skladu z opravljeno prijavo storitve (prvi
odstavek 14. člena);
– ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv
pristojnega nadzornega organa (tretji in četrti odstavek 14.
člena).
(3) Z globo od 600 do 6.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba
tujega delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba
tujega delodajalca, če stori prekršek iz prve ali druge alineje
drugega odstavka tega člena.
26. člen
(prekrški tuje samozaposlene osebe)
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje tuja samozaposlena
oseba, ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem
(prvi odstavek 13. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje tuja samozaposlena
oseba, ki:
– ne opravi prijave storitve v predpisanem roku ali storitve ne
izvaja v skladu z opravljeno prijavo storitve (prvi odstavek 15.
člena);
– ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv
pristojnega nadzornega organa (tretji in četrti odstavek 15.
člena).
VIII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
(vložene vloge)
O vlogah za izdajo potrdil A1, ki so bile vložene pred začetkom
uporabe tega zakona, se odloča v skladu s predpisi Evropske unije
na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.
28. člen
(Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati določba drugega
odstavka 129. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja
(Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98,
51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 –
odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03,
35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07,
33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14
– odl. US, 25/14 in 85/14), uporablja pa se do začetka uporabe tega
zakona.
29. člen
(Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev)
V Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni
list RS, št. 47/15) z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo
veljati prva alineja 3. člena, 35. člen, besedilo », delodajalcu iz
prvega odstavka 35. člena tega zakona« v napovednem stavku prvega
odstavka 42. člena, besedilo », 56.« v prvi alineji prvega odstavka
42. člena, tretji odstavek 45. člena, četrta alineja prvega
odstavka 47. člena, četrti odstavek 48. člena, 56., 57. in 64.
člen, uporabljajo pa se do začetka uporabe tega zakona.
30. člen
(podzakonski akti)
Ministra, pristojna za delo in zdravje, izdata podzakonski akt iz
devetega odstavka 9. člena tega zakona v dveh mesecih od
uveljavitve tega zakona.
31. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.