www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ŠTUDENTSKA OLAJŠAVA – Študentsko delo izven Slovenije (I U 2164/2018-9) (19.08.2020)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:2.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0cm'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>PRAKSA/Sodbe
sodišč/Dohodnina/Upravno sodišče/ …</span></p>
</div>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 2164/2018-9</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
03.09.2019</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>ŠTUDENTSKA
OLAJŠAVA – Študentsko delo izven Slovenije</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Kot podlago za izpodbijano
odločitev je finančni organ pravilno navedel tretji odstavek 113.
člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se izobražuje in ima
status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26 leta starosti prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali
občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali
Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja,
v znesku, ki je enak 75% zneska splošne olajšave iz 111. člena tega
zakona. V zakonu predpisani pogoji v konkretnem primeru niso bili
izpolnjeni. Tožnica ni opravljala začasnega ali občasnega dela na
podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za
zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, kot to določa tretji odstavek 113. člena
ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožba se zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Vsaka stranka trpi svoje
stroške postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Finančna uprava RS (v
nadaljevanju prvostopenjski, davčni, tudi finančni organ) je z
izpodbijano odločbo tožnici za leto 2015 odmerila dohodnino v
višini 299,94 EUR. Plačana akontacija dohodnine znaša 468,65 EUR in
presega odmerjeno dohodnino za 168,71 EUR. Navedena razlika se
tožnici vrne v roku 30 dni od vročitve odločbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Iz obrazložitve izpodbijane
odločbe izhaja, da je tožnica zoper informativni izračun dohodnine
z dne 31. 5. 2016 ugovarjala in nato vložila dopolnjen informativni
izračun. V ugovoru je uveljavljala pravico do odbitka davka,
plačanega v tujini oz. oprostitev na podlagi mednarodne pogodbe o
obdavčenju v višini 2.733,44 EUR in priložila tudi ustrezna
dokazila. V tem delu je davčni organ tožničinemu ugovoru ugodil.
Uveljavljala pa je tudi posebno olajšavo za študentsko delo za
rezidente, ki se izobražujejo ali imajo status dijaka v skladu s
tretjim odstavkom 113. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju
ZDoh-2), Navedla je, da je dijakinja in ji tako pripada posebna
olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka.
Navedene olajšave pa ji davčni organ ni priznal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Ministrstvo za finance kot
pritožbeni organ (v nadaljevanju tudi drugostopenjski organ) je
pritožbo tožnice zavrnilo. Kot podlago za odločitev je navedlo
tretji odstavek 113. člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se
izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26.
leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za
opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice
pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s
predpisi s področja zaposlovanja. V zakonu predpisani pogoji v
konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Tožnica ni opravljala
začasnega ali občasnega dela na podlagi napotnice pooblaščene
organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost
posredovanja dela dijakom in študentom, kot to določa tretji
odstavek 113. člena ZDoh-2. V nadaljevanju finančni organ navaja
načelo zakonitosti iz 6. člena Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2). Finančni organ tudi ne more presojati ali je
zakon ustaven in pravičen, marveč je zakonsko določbo dolžan
uporabiti. V zvezi s tožničinim ugovorom kršitve načela enakosti
pred zakonom pa navaja, da enakosti ni možno pojmovati kot splošno
enakost vseh. Za kršitev tega načela gre, če se enaki položaji
obravnavajo različno. Po mnenju pritožbenega organa načelo enakosti
ni bilo kršeno, kar pojasni. Prav tako ni bilo kršeno načelo
prostega pretoka delovne sile, kot to ugovarja tožnica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožnica se z odločitvijo
finančnega organa ne strinja. V tožbi navaja določbo tretjega
odstavka 113. člena ZDoh-2, ki za uveljavljanje priznanja
zmanjšanja davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali
občasno delo študentov in dijakov predpisuje naslednje pogoje: da
je rezident, ki se izobražuje, študent ali dijak do dopolnjenega
26. leta starosti in da prejema dohodek za opravljeno začasno in
občasno delo ter da dohodek dosega na podlagi napotnice pooblaščene
organizacije. Takšna ureditev pa po mnenju tožnice predstavlja
kršitev načela enakosti (14. člen Ustave RS), saj študenti in
dijaki, ki opravljajo začasno ali občasno delo izven Slovenije, ne
morejo izpolniti pogoja dela preko pooblaščene organizacije ali
Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, predstavlja pa tudi kršitev načela prostega
pretoka blaga, ljudi in kapitala. Ker je posebna olajšava za
študentsko delo v ZDoh-2 uvedena zgolj za študente, ki dosegajo
dohodek preko pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za
zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, jo lahko uveljavljajo le študentje, ki dosegajo dohodek
v Sloveniji, kar po mnenju tožnice predstavlja kršitev načela
enakosti (odločba Ustavnega sodišča RS U-I-59/03 z dne 13. 5.
2004). Ker se je tožnica odločila, da se bo izobraževala v tujini
in dosega občasen dohodek v tujini, je v neenakem položaju kot
vrstniki iz Slovenije, ki se izobražujejo in dosegajo občasen
dohodek v Sloveniji. Tožnica je bila v avgustu in septembru 2015,
ko je opravljala občasno delo, dijakinja Višje šole za gospodarske
poklice v ... v Avstriji, za kar je davčnemu organu tudi predložila
potrdilo o vpisu. Ker je dosegla dohodek v času šolskih počitnic,
občasnost in začasnost dela ni vprašljiva. Tretjega pogoja, da je
dohodek dosežen na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali
Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, pa tožnica ne more izpolniti, ker avstrijska
zakonodaja ne pozna napotitve na začasno oz. občasno delo. Sporna
ureditev po mnenju tožnice ovira tudi prost pretok delovne
sile.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Bistven element študentskega
dela v primerjavi z delovnim razmerjem je, da ga opravlja oseba s
statusom dijaka ali študenta in njegova občasnost oz. začasnost
(sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 87/2016 z dne 30. 8. 2016). Iz
te opredelitve izhaja, da ni pomembno dejstvo, preko katere
organizacije oz. agencije se delo opravlja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Glede navedbe pritožbenega
organa, da tudi dijaki in študentje v Sloveniji, ki ne opravljajo
občasnega oz. začasnega dela preko napotnice pooblaščene
organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, niso upravičeni do
študentske olajšave, pa tožnica meni, da imajo ti študenti vsaj
možnost izbire, ki je tožnica nima. Sklicuje se na točko 2 odločbe
Ustavnega sodišča RS U-I-147/12-18 z dne 29. 5. 2013 (čezmejni
delovni migranti), katere vsebino povzema. Študenti in dijaki, ki
dosegajo dohodek preko pooblaščenih organizacij so v ugodnejšem
položaju, ker opravljajo delo na ozemlju Slovenije in imajo možnost
izpolniti vse zakonsko predpisane pogoje za pridobitev posebne
olajšave za študentsko delo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Davčne olajšave so bile v
dosedanji praksi Ustavnega sodišča RS dopuščene, če so spodbujale
določena družbeno koristna ravnanja davčnih zavezancev s področja
varstva okolja, socialne varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih
potreb in gospodarskega razvoja (Odločba Ustavnega sodišča RS
U-I-147/12-18 z dne 29. 5. 2013). Drugostopenjski organ pa teh
razlogov ni navedel, kljub temu, da imajo države članice EU široko
pooblastilo za prosto presojo ukrepov za uresničevanje ciljev
davčne politike. Sklicuje se na sodbo SEU v zadevi ITC proti
Bundesagentur fur Arbeit (točke 31, 35 in 37). Ker je zakonodajalec
olajšavo za študentsko delo vezal na delo preko točno določenih
organizacij, ki jih pravni redi EU ne poznajo, je s tem tudi kršil
načelo prostega pretoka delovne sile.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Glede načela zakonitosti se
tožnica sklicuje na drugi odstavek 120. člena in na 5. člen Ustave
RS. Pritožbeni organ ni odgovoril na ugovor tožnice, da določba
tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2 krši načelo enakosti iz 14.
člena Ustave RS in je tudi v nasprotju s pravnim redom EU, saj krši
tudi načelo prostega pretoka delovne sile. Tožnica pričakuje, da
sodišče odloči na podlagi vložena zahteve za oceno ustavnosti, da
je priznanje študentske olajšave na podlagi zakonske zahteve
doseganja dohodka preko pooblaščene organizacije v nasprotju z
načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS in da krši določila
pravnega reda Evropske unije o prostem pretoku delovne sile,
odpravi izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2015 in
izdajatelju izpodbijane odločbe naroči, da mora pri izračunu
dohodnine za leto 2015 tožnici priznati študentsko olajšavo in da
mora izdajatelj izpodbijane odločbe obračunati in izplačati zamudne
obresti od preveč plačane dohodnine od dneva plačila do dneva
vračila, ter povrniti stroške sodne takse skupaj z zakonitimi
zamudnimi obrestmi od dneva plačila do dneva vračila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Toženka v odgovoru na tožbo
vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo. Sodišču
predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Tožba ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Izpodbijana odločba je po
presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja
tudi z razlogi, s katerimi odločitev v pravnem in dejanskem pogledu
utemelji prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi pritožbene
ugovore zavrne pritožbeni organ. Sodišče se sklicuje na razloge iz
obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa ter
ju v celoti ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o
upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. V obravnavani zadevi je
sporno ali finančni organ v izpodbijani odločbi pravilno in
zakonito tožnici pri odmeri dohodnine za leto 2015 ni priznal
posebne davčne olajšave za študentsko delo. Med strankama pa ni
sporno dejansko stanje in sicer, da ima tožnica status dijakinje,
ki se šola v tujini (v Avstriji) in da je opravljala začasno oz.
občasno delo v Avstriji, v času šolskih počitnic v letu 2015. Prav
tako ni sporno, da tega dela ni opravljala na podlagi napotnice
pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. Sporna je razlaga
materialnega prava in sicer tretjega odstavka 113. člena
ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Kot podlago za izpodbijano
odločitev je finančni organ po mnenju sodišča pravilno navedel
tretji odstavek 113. člena ZDoh-2, po katerem se rezidentu, ki se
izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26
leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za
opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice
pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s
predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak 75% zneska
splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. Navedena olajšava se
prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je
starejša od 26. let, če se vpiše na študij do 26 leta starosti, in
sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa
in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. V
zakonu predpisani pogoji v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni.
Tožnica ni opravljala začasnega ali občasnega dela na podlagi
napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje,
ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, kot
to določa tretji odstavek 113. člena ZDoh-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Tožnica ugovarja, da je bila
v avgustu in septembru 2015, ko je opravljala občasno delo,
dijakinja Višje šole za gospodarske poklice v ... v Avstriji, za
kar je davčnemu organu predložila potrdilo o vpisu. Ker je tožnica
dosegla dohodek v času šolskih počitnic, začasnost oz. občasnost
dela med strankama ni sporna. Tretjega pogoja, ki ga določa tretji
odstavek 113. člena ZDoh-2, da je dohodek dosežen na podlagi
napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje,
ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, pa
tožnica ne more izpolniti, ker avstrijska zakonodaja ne pozna
napotitve na začasno oz. občasno delo. Tožnica meni, da je s takšno
ureditvijo posebne olajšave za študentsko delo kršeno načelo
enakosti in tudi načelo prostega pretoka, ki velja med članicami
EU.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Začasno in občasno delo
dijakov in študentov opredeljuje Zakon o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB). Kljub temu, da je 1.
1. 2011 v veljavo stopil Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), je še
vedno ostal v veljavi del, ki ureja študentsko delo (5. člen do 8.
člen). Pravno podlago na tem področju pa dopolnjuje Pravilnik o
pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (v
nadaljevanju Pravilnik). Izpolnjevanje pogoja „statusa“ dijaka ali
študenta posamezniki posredniku začasnega ali občasnega dela
dijakov in študentov izkazujejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali
ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda.
Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri
delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo izda
posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja
začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica velja
samo ob predložitvi osebnega dokumenta. Začasnost in občasnost dela
dijakov in študentov je poleg statusa dijaka in študenta bistven
element razlikovanja glede na delo, ki ga pri delodajalcu na
podlagi pogodb o zaposlitvi opravljalo delavci v delovnem razmerju,
v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o delovnih razmerjih
(v nadaljevanju ZDR-1). Delodajalci morajo ob uporabi začasnega in
občasnega dela dijakov in študentov, poleg predpisov na področju
začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, upoštevati tudi
določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na
spol, o delovnem času, o odmorih in počitkih, o posebnem varstvu
delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter tudi Zakon o
varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V skladu z določbo tretjega
odstavka 3. člena Pravilnika organizacija oz. agencija, ki je
pooblaščena za dejavnost posredovanja dela, opravlja lahko tudi
dejavnost posredovanja začasnega in občasnega dela, dijakom in
študentom. V skladu z 4. členom Pravilnika agencija lahko opravlja
dejavnost iz 2. člena tega Pravilnika za državljane Republike
Slovenije, za državljane držav članic EU in Evropskega
gospodarskega prostora, če jim je omogočen prost dostop na
slovenski trg dela ter za osebe, ki niso državljani držav članic EU
ali Evropskega gospodarskega prostora in so pridobile dovoljenje za
stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim
sporazumom ni drugače določeno. Glede na veljavno zakonodajo
organizacija oz. agencija, ki je pooblaščena za opravljanje
dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakom in
študentom tega lahko posreduje le v Sloveniji. Ker ZDoh-2 določa
posredovanje občasnega oz. začasnega dela dijakov in študentov v
skladu s slovensko zakonodajo, se za dohodke, prejete v tujini, ne
more uveljavljati posebna osebna davčna olajšave po tretjem
odstavku 113. člena ZDoh-2. Po povedanem sodišče soglaša s
tožničinim ugovorom, da ne more izpolniti zakonskega pogoja iz
tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2, to je, da je dohodek dosežen
na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za
zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, ker avstrijska zakonodaja ne pozna napotitve na začasno
oz. občasno delo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. V zvezi s tožničinim
ugovorom kršitve načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena
Ustave RS, ker je bila posebna olajšava za študentsko delo v ZDoh-2
uvedena zgolj za študente, ki dosegajo dohodek preko pooblaščene
organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost
posredovanje dela dijakov in študentov, kar lahko uveljavljajo le
študenti, ki dosegajo dohodek na ozemlju Slovenije, sodišče
pripominja, da navedeno razlikovanje služi ustavno dopustnemu cilju
in je bilo uvedeno kot primerno sredstvo za dosego tega cilja. Kot
je pravilno navedla že tožnica v tožbi, so davčne olajšave
dopustne, če spodbujajo določena družbeno-koristna ravnanja davčnih
zavezancev iz različnih področij, kot so varstvo okolja, socialne
varnosti, zagotavljanja skupnih družbenih potreb in gospodarskega
razvoja, za kar tožnica navaja odločbo Ustavnega sodišča RS
U-I-147/12-18 z dne 29. 5. 2013. Nima pa prav tožnica, ko navaja,
da pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe za razlikovanje ni
navedel nobenih ustavno dopustnih razlogov. Iz obrazložitve odločbe
pritožbenega organa izhaja, da je bila obravnavana ureditev uvedena
zaradi spodbujanja opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov
in študentov, ki je zakonsko posebej regulirano, saj agencije lahko
posredujejo delo le na podlagi prejetih koncesij. Ker država
študentsko delo posebej zakonsko regulira, takšnega dela ni mogoče
enačiti s pogodbenim delom. Kot je to pravilno navedel tudi
pritožbeni organ, do navedene posebne olajšave po tretjem odstavku
113. člena ZDoh-2 tudi niso upravičeni študenti in dijaki, ki
začasnega in občasnega dela ne opravljajo preko napotnic
pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom v skladu s
predpisi s področja zaposlovanja. Navedeno velja tudi za
opravljanje začasnega ali občasnega dela študentov in dijakov v
Sloveniji. Gre za način omejevanja dela na črno tudi na področju
začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, za izboljšanje
posredovanja občasnega in začasnega dela študentom in dijakom in s
tem za instrument nacionalnega trga dela. Pri tem sodišče dodatno
pripominja, da je po doktrini Ustavnega sodišča RS poseg v pravico
nediskriminatornega obravnavanja ustavo dopusten, če temelji na
ustavno dopustnem, legitimnem, to je stvarno upravičenem cilju
(tretji odstavek 15. člena Ustave RS) in če prestane strogi test
sorazmernosti (2. člen Ustave RS). Po pravu EU ni sporno, da se v
nacionalnih zakonodajah lahko določajo primeri različnega
obravnavanja vendar, če so objektivno razumno utemeljeni z
legitimnimi cilji, ki so primerni in nujni. Med legitimne cilje se
lahko štejejo cilji zaposlovalne politike, delovnega trga,
poklicnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter
vzpostavljanje uravnotežene starostne strukture na trgu dela, kar
vse so po mnenju sodišča cilji, ki se s sporno ureditvijo dosegajo.
Tudi primernost in nujnost ter sorazmernost ukrepa je v danem
primeru podana. Po povedanem gre po mnenju sodišča za ukrep, s
katerim se uresničujejo legitimni cilji. Uporaba tega ukrepa pa
tudi ne presega tega, kar je nujno potrebno za dosego tega cilja.
Enako velja tudi za tožničine ugovore glede posega v načelo
prostega pretoka delovne sile. Iz predhodno navedenih razlogov
sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu in ni podalo „Ustavnemu
sodišču RS zahteve za oceno ustavne skladnosti tretjega odstavka
113. člena ZDoh-2 z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS ter
zaradi kršitve pravnega reda EU o prostem pretoku delovne sile“,
kot je to sodišču predlagala tožnica (prvi odstavek 23. člena
Zakona o ustavnem sodišču - ZUstS).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Po povedanem sodišče
ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, dejansko stanje je
bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče tudi ni našlo
očitanih kršitev Ustave RS in pravnega reda EU, kakor tudi ne
nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato
je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot
neutemeljeno zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Sodišče je v zadevi odločilo
na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker
dejansko stanje med strankama ni sporno, v predmetni zadevi je
sporna ustavno-skladna razlaga prava (tretjega odstavka 113. člena
ZDoh-2).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Odločitev o stroških temelji
na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče
tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega
spora.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje:
ZDoh-2</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV