PRODAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN OPRAVLJANJE NEODVISNE EKONOMSKE DEJAVNOSTI SKLADNO Z DOLOČILI ZDDV-1 (30.11.2016)


Šablona

 

Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/DDV/ …

 

PRODAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN OPRAVLJANJE NEODVISNE EKONOMSKE DEJAVNOSTI SKLADNO Z DOLOČILI ZDDV-1

 

Številka:      45/DS/2016

Datum:         29.11.2016

 

Vprašanje – opis problema

 

Fizična oseba, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je pred leti (npr. v 2010) kupila nepozidano stavbno zemljišče.

 

V novembru 2016 je stavbno zemljišče prodala (poiskala je nepremičninskega posrednika, prav tako oglašuje prodajo v časnikih itd.) in sicer:

·      kot celoto v sklopu enega kupoprodajnega posla, vrednost kupnine za celotno zemljišče znaša 90.000,00 EUR (Varianta 1);

·      kot tri samostojna (parcelno ločena) stavbna zemljišča, za vsako izmed zemljišč je sklenila ločeno kupoprodajno pogodbo (različni kupci), vrednost kupnine za vsako zemljišče znaša 30.000,00 EUR (Varianta 2).

 

Pomembni podatki:

·      fizična oseba na ozemlju Slovenije ne opravlja neodvisne ekonomske dejavnosti skladno z določili ZDDV-1 v kakršni koli podjetniški obliki (npr. kot s.p., odvetnik itd.);

·      fizična oseba v zadnjih 12 mesecih ni prodala nobenega stavbnega zemljišča ali opravljala kakršne koli dejavnosti, za katero bi se  skladno z določili ZDDV-1 lahko štela za davčnega zavezanca.

 

Vprašanje:

·      Ali se fizična oseba zaradi prodaje stavbnega zemljišča po Varianti 1 oz. Varianti 2 šteje za davčnega zavezanca, ki opravlja ekonomsko dejavnost skladno z določili ZDDV-1?

 

Mnenje

 

V opisanem primeru se fizična oseba pri:

·      prodaji stavbnega zemljišča kot celote (varianta 1) ne šteje za davčnega zavezanca – navedena transakcija ne predstavlja opravljanje dejavnosti skladno z določili ZDDV-1;

·      prodaji treh samostojnih stavbnih zemljišč (varianta 2) lahko šteje za davčnega zavezanca – navedena transakcija torej lahko predstavlja opravljanje dejavnosti skladno z določili ZDDV-1.

 

Obrazložitev

 

ZDDV-1 v 5. členu opredeljuje, kdo (katera oseba) se šteje za davčnega zavezanca ter pojem in obseg ekonomske dejavnosti.

 

II. DAVČNI ZAVEZANCI

5. člen ZDDV-1

(definicija)

(1) »Davčni zavezanec« je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

(2) »Ekonomska dejavnost« iz prvega odstavka tega člena obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

[…]

 

Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev osebe kot davčnega zavezanca, sta, da le-ta opravlja dejavnost:

·      neodvisno (za svoj račun, v svojo korist in na svojo odgovornost); in

·      trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za priložnostno ali občasno transakcijo).

 

Kljub temu, da gre pri opravljanju dejavnosti običajno za trajno doseganje dohodka, pa lahko skladno z določilom 12. člena Direktive Sveta 2006/112/ES države članice za »davčnega zavezanca« štejejo vsakogar, ki priložnostno opravi kakršno koli ekonomsko dejavnost, zlasti:

·      (eno) dobavo objekta ali dela objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo; in

·      (eno) dobavo zemljišča za gradnjo (t.i. stavbno zemljišče).

 

Člen 12 Direktive Sveta 2006/112/ES

1. Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca vsakogar, ki priložnostno opravi transakcijo v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), in zlasti eno od naslednjih transakcij:

(a) dobavo objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo;

(b) dobavo zemljišča za gradnjo.

[…]

3. „Zemljišče za gradnjo“ za namene odstavka 1(b) pomeni vsako neopremljeno ali opremljeno zemljišče, ki ga kot takega opredelijo države članice.

 

Slovenski zakonodajalec je pojem stavbnega zemljišča opredelil v 77. členu PZDDV.

 

77. člen PZDDV

(Stavbna zemljišča)

Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 se štejejo zemljiške parcele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene graditvi objektov.

 

Glede na to, da niti ZDDV-1 niti PZDDV posebej ne opredeljujeta, da se za davčnega zavezanca šteje tudi oseba, ki opravi (eno) dobavo zemljišča za gradnjo (stavbnega zemljišča), lahko navedemo, da zakonodajalec ni »izbral« diskrecijske pravice iz 1. točke 12. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, zato se fizična oseba pri prodaji stavbnega zemljišča kot celote (varianta 1) ne šteje za davčnega zavezanca – navedena transakcija ne predstavlja opravljanje dejavnosti skladno z določili ZDDV-1.

 

Pri prodaji zemljišč (prodaja dveh ali več – varianta 2 v opisanem primeru), še posebej stavbnih zemljišč, pa obstoji možnost, da se v sklopu prodaje osebnega premoženja fizične osebe takšne aktivnosti opredelijo kot opravljanje neodvisne ekonomske dejavnosti skladno z določili ZDDV-1.

 

Ker se prodaja stavbnih zemljišč všteva med obdavčene transakcije in, čeprav fizična oseba ne opravlja druge dejavnosti in/ali že ni identificirana za namene DDV kot fizična oseba v kakršni koli podjetniški »obliki«, se slednja lahko šteje za davčnega zavezanca v smislu določbe 5. člena ZDDV-1. Posledično, v kolikor fizična oseba z drugo transakcijo (prodajo) s stavbnim zemljiščem preseže 50.000,00 EUR obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih, potem se je pred opravljeno transakcijo, s katero preseže omenjen znesek, dolžna identificirati za namene DDV ter pri prodaji zemljišč obračunati in plačati DDV.

 

Čeprav se stavbna zemljišča vštevajo v osebno premoženje fizične osebe, se prodaja le-teh lahko šteje kot neodvisno opravljanje dejavnosti, v kolikor (samo primeroma – ni potrebno, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji oziroma vsi pogoji hkrati):

·      je bilo opravljenih dvoje ali več transakcij;

·      je bil namen pridobitve zemljišča tudi njegova prodaja;

·      je fizična oseba vršila aktivnosti, kot jih vršijo tudi ostali davčni zavezanci – oglaševanje, predstavljanje, trženje itd.

 

V povezavi z navedenim pojasnilom strokovnjaka predlagamo podrobnejše branje Direktive Sveta 2006/112/ES, Izvedbene uredbe Sveta 282/2011, sodb Sodišča EU, ki podrobneje opredeljujejo, kdaj se oseba šteje za davčnega zavezanca, kdaj govorimo o neodvisnem opravljanju dejavnosti itd.

 

 

Področje: ZDDV-1

 

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:

·       Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in 90/15-ZDDV-1I.

·       Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16 in 45/16.

·       Direktiva Sveta 2006/112/ES (Uradni list EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št. L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L 346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta 2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta 2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta 2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta 2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta 2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta 2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10), Direktiva Sveta 2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10), Direktiva Sveta 2013/42/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta 2013/43/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta 2013/61/EU (Uradni list EU, št. L 353/13) in Direktiva Sveta 2016/856 z dne 25. maja 2016 (Uradni list EU, št. L 142/16).

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
PRODAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN OPRAVLJANJE NEODVISNE EKONOMSKE DEJAVNOSTI SKLADNO Z DOLOČILI ZDDV-1 | 5 Razlogov za superdavke