www.davkoplacevalci.com

<html>

</head>

<body >

Iz poglavja:

SVET DAVKOV/NOVICE

</div>

V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, številka 56
(25.07.2005, strani 61 – 69) je objavljen:

·       
Predlog zakona o
dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih (ZDOCTE) – prva obravnava – EPA 368
– IV.

PREDLOG ZAKONA O DVOJNEM
OZNAČEVANJU CEN V TOLARJIH IN EVRIH

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Z vstopom v Evropsko unijo, dne 1. maja 2004, se je Slovenija
zavezala, da bo prevzela denarno valuto, ki jo uporablja 12 sedanjih članic
Evropske unije, ki sestavljajo tako imenovano Evropsko monetarno unijo. 28.
junija 2004 pa je Slovenija vstopila v evropski tečajni mehanizem ERM II.

ERM II je bil ustanovljen z resolucijo Evropskega sveta 16. junija
1997 in je naslednik tečajnega mehanizma ERM, ki je obstajal v obdobju od leta
1979 do leta 1997. Vstop v ERM II predstavlja del priprav in je hkrati tudi
pogoj za prevzem evra. Obdobje sodelovanja v ERM II ni časovno omejeno,
določeno pa je najkrajše obdobje sodelovanja v ERM II, v katerem mora država
kandidatka izpolniti nekatere pomembnejše kriterije (maastrichtske kriterije),
in sicer:

-         
dolgoročne obrestne
mere ne smejo presegati povprečja dolgoročnih obrestnih mer treh držav članic z
najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki,

Slovenija se je odločila prevzeti evro kot denarno valuto po
scenariju "Velikega poka", ki predstavlja glavno alternativo uvedbi
evra po madridskem scenariju (scenarij po katerem so evro prevzele sedanje
članice EMU). Po scenariju "Velikega poka" uvedba evra sovpada z
uvedbo kovancev in bankovcev, obdobje dvojnega obtoka denarja pa je kratko.

Ravno zaradi razlike med državami, ki so evro uvajale v času, ko
le-ta še ni bil denar, in Slovenije, ki ima že sedaj dostop do evro denarja
(bankovcev in kovancev), se v Sloveniji predvideva nekoliko drugačen potek
prevzem evra. Pri uvedbi evra bo Slovenija upoštevala izkušnje držav, ki so že
uspešno prevzele evro, vendar pa se bo prevzem evra glede na madridski scenarij
razlikoval v dveh poglavitnih področjih in sicer:

Zaradi kratkega predvstopnega obdobja, ki bo trajalo od odprave
derogacije in objave tečaja, po katerem se bo tolar zamenjal z evrom in bo
trajalo do uvedbe evra kot denarne enote in plačilnega sredstva, je potrebno
javnost čim bolje seznaniti z evropsko valuto. Seznanjanje javnosti bo
pripomoglo h graditvi zaupanja ljudi v novo valuto in hkrati omogočilo mehkejši
prevzem evra, zato Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije podpirata čim
hitrejšo uvedbo informativnega dvojnega označevanja cen, namenjenega končnim
potrošnikom. V skladu s tem je Koordinacija za tehnično pripravo evra v
Sloveniji, ki predstavlja nacionalni odbor za koordinacijo tehničnih priprav za
uvedbo evra v Republiki Sloveniji in je pod vodstvom Banke Slovenije in
Ministrstva za Finance, naložila Ministrstvu za gospodarstvo ob sodelovanju
Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice, da preuči in pripravi
potrebne pravne podlage za izvedbo dvojnega označevanja cen.

Stališča Koordinacije v zvezi z dvojnim označevanjem cen pa so bila
naslednja:

-         
primeren tečaj za
informativni izračun cen v tolarjih v evre je centralni paritetni tečaj,
določen ob vstopu v ERM II, po odpravi derogacije pa nepreklicno določen tečaj
zamenjave,

-         
primeren instrument
za seznanjanje potrošnikov za presojanje vrednosti blaga in storitev v evrih je
dvojno označevanje cen na prodajnih policah in/ali na posameznem produktu pri
prodaji blaga ter na potrošniku javno dostopnih cenikih pri prodaji storitev,
pri tem pa moramo upoštevati specifike posamezne ponudbe blaga in storitev,

Večina držav, razen držav navedenih v primerjalnem prikazu
(Avstrija, Grčija in Portugalska), ki so evro že uvedle, dvojnega označevanja
cen niso urejale z zakonskimi predpisi, saj so strokovna združenja podjetij,
vlade držav in potrošniške organizacije sklenile medsebojne dogovore o
informiranju potrošnikov z novo valuto. V Sloveniji do takšnega dogovora ni prišlo.
V skladu z navedenim je Vlada RS sprejela Načrt uvedbe evra, ki je skupno
gradivo Banke Slovenije in Vlade RS, kjer je določeno, da se obveznost
informativnega dvojnega označevanja cen uredi z zakonom.

Razlogi za sprejem zakona izhajajo iz prikazane ocene stanja.

Zakon nalaga dolžnost podjetjem dvojno označevati cene blaga in
storitev v informativne namene. Poudarek zakona je na seznanjanju potrošnikov s
tujo valuto ter jih hkrati privaditi na lažji prevzem evra, saj je dvojno
označevanje cen pomemben element s katerim potrošnik lažje dojame dejansko
vrednost evra.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

Evro je valuta Evropske unije, ki jo kot svojo denarno valuto
uvaja vedno več držav članic. Evro temelji na finančni stabilnosti, ki jo
zagotavlja Evrosistem, to je ECB in nacionalne centralne banke držav
evroobmočja. Pri uvajanju nove denarne valute pa je zelo pomembno, da javnost
pozna prednosti evra kot ene in edine valute unije, na kateri temelji finančna
stabilnost evroobmočja. Ob uvajanju evra v Republiki Sloveniji je predlagani
zakon usmerjen predvsem k naslednjim trem temeljnim ciljem:

1. Omogočiti urejen prehod zamenjave valute; zamenjava valute je
za vsako državo pomemben mejnik v njeni zgodovini. Zamenjava valute oziroma
prevzem evra se dotakne vseh segmentov družbe, tako državljanov, podjetij,
finančnih institucij

kot celotnega gospodarskega sistema države. Zaradi navedenega mora
biti ta prehod iz ene valute v drugo mehak, da ne povzroči nepotrebnih težav
subjektom na trgu. V Sloveniji bo sicer celovit prehod valut urejen s krovnim
zakonom o uvedbi evra, namen predlaganega zakona pa je naravnan predvsem na
segment zaščite in ozaveščanja potrošnikov v smislu vrednotenja cen v evrih.

2. Postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje
cen blaga in storitev v evrih; s predlaganim zakonom se želi doseči, že pred
uvedbo evra, seznanjanje predvsem najšibkejšega člena v celotnem gospodarskem
sistemu – potrošnikov. Eden temeljnih ciljev, ki jih želi doseči predlagani
zakon je privajanje potrošnikov na novo valuto in lažje vrednotenje cen blaga
in storitev v novi valuti. S predlaganim zakonom se predvidevajo tri obdobja
dvojnega označevanja cen, vse z namenom postopnega navajanja potrošnikov na novo
zakonito plačilno sredstvo.

V prvem t.i. fakultativnem obdobju, ki nastopi z dnem začetka
veljavnosti predlaganega zakona lahko podjetja označujejo cene v obeh valutah.
Ta možnost je bila sicer omogočena že sedaj, vendar, do uvedbe predlaganega
zakona ni bilo predpisano menjalno razmerje za preračunavanje valut za dvojno
označene cene. Predlagani zakon pa nalaga podjetju, v kolikor se podjetje
odloči za dvojno označevanje v t.i. fakultativnem obdobju, dolžnost
preračunavati cene za namen dvojnega označevanja po predpisanem menjalnem tečaju
(centralni paritetni tečaj ali tečaj zamenjave).

V drugem obdobju, obdobju t.i. informativnega dvojnega označevanja
cen, se nalaga vsem podjetjem dvojno označevati cene po centralnem paritetnem
tečaju. O informativnem dvojnem označevanju cen govorimo zaradi tega, ker
menjalni tečaj še ni fiksno določen, obstaja pa tudi možnost, da se menjalno
razmerje ob določitvi nepreklicnega tečaja zamenjave spremeni, vendar to
odstopanje ne odtehta učinka, ki se s tem doseže v smislu priprave potrošnika
na novo valuto.

Tretje obdobje je obdobje dvojnega označevanja cen. V tem obdobju
je tečaj zamenjave že določen kar pomeni, da ne bo več obstajala možnost
spremembe menjalnega tečaja, kot pri informativnem dvojnem označevanju.

Skozi ta obdobja načina dvojnega označevanja cen želi predlagani
zakon čimbolj pripraviti potrošnike na privajanje, vrednotenje in uporabljanje
nove valute kot plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.

3. S primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi
uvedbe evra; namen in cilj predlaganega zakona je preko dvojnega označevanja
cen, ki omogoča potrošnikom nenehno kontrolo nad spremembami cen vzpostaviti
tak mehanizem, ki bi podjetjem pod krinko uvedbe nove valute omogočil prekrito
oziroma tiho povečanje cen blaga in storitev, ki pomeni posledično zvišanje
inflacije.

S predlaganimi zakonskimi rešitvami bo Slovenija dosegla želene
cilje in uvedla evro na mehek način prevzema nove valute, ki ne bo povzročal
večjih negativnih posledic različnim segmentom družbe, zlasti podjetjem in potrošnikom.

3. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in druga
javna finančna sredstva

Neposrednih finančni posledic sprejem predloga zakona na državni
proračun in druga javna finančna sredstva nima.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost
predlagane ureditve pravu EU

Pravo EU normativno ne ureja načina dvojnega označevanja cen.
Evropska Komisija je na države članice Evrosistema pred prvo uvedbo evra
naslovila le priporočila, ki izhajajo iz dejstva, da je prehod tudi miselni
proces, zato je potrebno javnost čim prej začeti navajati na vrednosti v evrih.
Dvojni prikaz cen Komisija priporoča za bančne izpiske, prikaz cen v trgovini,
cenike javnih družb, zavarovalnic in javnih gospodarskih družb ter na dvojne
prikaze na njihovih računih. Priporočila določajo še obveznost zaokroževanja na
najbližji cent ter pomen dialoga z majhnimi podjetji. Uveljavljanje priporočil
se mora začeti dovolj zgodaj in mora biti predvsem v trgovini in storitvah
postopno.

Avstrija

Avstrija je že leta 1999 sprejela zakon, ki ureja področje
dvojnega označevanja cen in drugih denarnih zneskov (Euro-Währungsangabengesetz
– EWAG; Zvezni uradni list št. 110 z dne 22. julij 1999). Zakonska obveznost
dvojnega označevanja cen je trajala od 1. oktobra 2001 do 31. 12. 2001, torej
tri mesece pred uvedbo evra kot zakonitega plačilnega sredstva. Zakon je dajal
zvezni Vladi možnost podaljšanja tega obdobja z uredbo največ do 31. 12. 2002,
če bi se to izkazalo za potrebno.

Zakon ureja obveznost dvojnega navajanja denarnih zneskov za
podjetja v poslovanju s potrošniki, kot tudi za organe državne uprave, ko ti
poslujejo s strankami. Podjetja so dolžna navajati zneske v obeh valutah v
ponudbah, predračunih, računih, potrdilih o plačilu, pri oglaševanju, pri katerem
je navedena prodajna cena, kot tudi tam, kjer to obveznost določa kak drug
zakon. Cene morajo biti označene tako, da jih lahko povprečno pozoren potrošnik
enostavno in nedvoumno prebere, cena v šilingih pa mora biti postavljena levo
od cene v evrih oziroma nad njo. Na dobro vidnem mestu poleg blagajne pa mora
biti navedeno obvestilo o obračunskem tečaju, valuta, v kateri podjetje izstavi
račun, ter seznam z vsemi kovanci in bankovci v obeh valutah ter vrednostmi v
drugi denominaciji.

Avstrijski zakon določa tudi vrsto izjem od splošne ureditve
dvojnega označevanja cen. Specialna ureditev se nanaša na bencinske črpalke,
kataloge, taksi službe, igre na srečo, knjigarne, avtomate za blago in
storitve, popuste, table za prikaz cen goriva, mala podjetja, že pakirane
izdelke s predpisano osnovno ceno, registrske blagajne, izpiske računov in
druga dokazila, uporabljena v plačilnem prometu. Zakon daje tudi pooblastilo
pristojnemu ministru, da s podzakonskim aktom določi druge ustrezne ukrepe za
primer, ko bi dvojno označevanje cen predstavljalo nesprejemljivo tehnično ali
gospodarsko obremenitev za podjetje. V tretjem in četrtem delu zakona pa so
določeni tudi nadzorni organi in sankcije za kršitelje pravil o dvojnem
označevanju cen.

Grčija

Grčija je evro kot zakonito plačilno sredstvo uvedla 1. 1. 2002,
že leto pred tem pa je bil evro uveden kot vrednostna enota in knjižni denar.
Leta 2000 je bil sprejet zakon št. 2842/2000 (Ur. l. 207/B/27.9.2000), ki
določa dodatne ukrepe za implementacijo uredb Sveta št. 1103/97, 974/98 in
2866/98, 15. člen pa določa obveznost dvojnega označevanja cen. V obdobju od 1.
1. 2001 do 28. 2. 2002 so vsa podjetja, ki so ponujala blago in storitve
potrošnikom morala vse cene in druge zneske, ki jih morajo plačati potrošniki,
prikazovati v dveh valutah – v evrih in v grških drahmah. Za majhna podjetja,
ki zaposlujejo do 10 oseb, je stopila ta obveznost v veljavo dva meseca
pozneje, t. j. 1. 3. 2001. Prav tako so podjetja morala ob blagajni izobesiti
tabelo s primerjavo vrednosti bankovcev in kovancev v obeh valutah.

Dvojno označene cene in zneski so morali biti jasni in za
potrošnika lahko berljivi. Zato je bilo potrebno označevati zneske v obeh
valutah s številkami enake velikosti in po možnosti zneske najprej navajati v
evrih in šele potem v grških drahmah.

Izjeme, za katere predpisi o dvojnem označevanju cen niso veljali,
so se nanašale na izvajalce storitev, ki za izdajanje računov ne uporabljajo
blagajn, ki so podprte z računalniškim sistemom (npr. zdravniki, odvetniki
itd.) ter na bencinske črpalke, turistične urade, ki izdajajo vozovnice z
elektronskimi sistemi in taksiste.

Od 28. 2. 2002 naprej dvojno označevanje cen ni prepovedano, ni pa
obvezno. Podjetja so se lahko še naprej odločala zanj na prostovoljni osnovi.

Grški zakon je dal pooblastilo ministru za razvoj oziroma drugemu
pristojnemu ministru, da sprejme podrobnejše ukrepe v zvezi z dvojnim
označevanjem cen ali določi izjeme od obveznosti le-tega, če bi praksa
izvajanja zakona pokazala potrebo po tem.

Portugalska

Portugalska je dvojno označevanje cen uredila z zakonom št.
132/2001, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 24. 4. 2001. V njem je
določila, da je dvojno označevanje cen obvezno v obdobju od 1. 10. 2001 do 28.
2. 2002. V tem času morajo biti cene blaga v maloprodaji ter cene storitev
označene tako v evrih kot v escudosih, s tem da je cena v evrih na vrhu oziroma
na prvem mestu. Ta obveznost se nanaša na označevanje cen na plakatih,
etiketah, cenikih in letakih, kot tudi na vseh ostalih podobnih sredstvih, vključno
s sredstvi za oglaševanje blaga in storitev.

Obe ceni morata biti predstavljeni na enostaven, viden in berljiv
način, ki ni dopuščal dvoma potrošniku, ki je bil le delno pozoren na označeno
ceno.

Naknadno določanje izjem od dvojnega označevanja cen je bilo možno
na podlagi dogovora med Ministrstvom za finance, Ministrstvom za gospodarstvo
in predstavniki organizacij za zaščito potrošnikov. Izjeme so se lahko nanašale
na podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi ali pa na primere, ko praktično ni
bilo mogoče izpeljati dvojnega označevanja ali pa bi to zahtevalo nesorazmerno
visoke stroške. V takih primerih je bilo mogoče določiti alternativne
obveznosti, s katerimi se doseže podoben učinek kot z dvojnim označevanjem cen.
Zakon na koncu določa še, da se stroški za izvedbo dvojnega označevanja cen ne
smejo zaračunati potrošnikom, za kršitve posameznih določb zakona pa predvideva
tudi sankcije.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Na podlagi analize stroškov podjetij ob uvedbi informativnega
dvojnega označevanja cen in stroškov ob zamenjavi nacionalne valute za evre, ki
je bila poslana predvsem trgovskim podjetjem, je bilo ugotovljeno, da bodo
skupni stroški uvedbe evra v trgovini na drobno znašali 5,8 mrd SIT oz. 0,55%
ustvarjenega prihodka v letu 2003. Če poleg stroška uvedbe evra štejemo še
dodaten strošek dvojnega označevanja cen zaradi ene spremembe valutnega
razmerja, bi skupaj dobili strošek v višini 7,1 mrd SIT, kar predstavlja 0,66%
vseh ustvarjenih prihodkov v trgovini na drobno v letu 2003. Stroški, ki bi
nastali zaradi spremembe valutnih razmerij znašajo namreč v povprečju 0,12
odstotkov vseh prihodkov, oziroma 1,24 mrd Sit. Pri tem je potrebno opozoriti,
da tako opredeljen strošek za male družbe pomeni 1,12% prihodka iz leta 2003,
za srednje družbe 1,02% in za velike družbe 0,47% ustvarjenega prihodka iz leta
2003.

Sprejem predlaganega zakona bo imel pozitivne posledice pri
uvajanju evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji. Zakon
bo imel razmeroma kratek rok veljavnosti, saj bo po končanem obdobju uvajanja
evra in dvojnega označevanja cen, zakon brez pravne veljave.

II. BESEDILO ČLENOV

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja obveznost dvojnega in informativnega dvojnega
označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo potrošnikom v času
uvajanja evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji.

2. člen

(namen zakona)

Namen dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen je:

1. omogočiti urejen prehod zamenjave denarne enote Republike
Slovenije;

2. postopno prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje
cen blaga in storitev v evrih;

3. s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi
uvedbe evra.

3. člen

(definicije pojmov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-         
»podjetje« je pravna
ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ponujanja blaga in storitev, ne glede
na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Obveznosti, ki jih
ima po tem zakonu podjetje, se nanašajo tudi na zavode in druge organizacije
oziroma fizične osebe, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve;

-         
»navajanje dveh
valut« pomeni hkratno označevanje cen blaga in storitev v tolarjih / stotinih
(v nadaljnjem besedilu: tolarjih) in v evrih / centih (v nadaljnjem besedilu:
evrih);

-         
»tečaj zamenjave« je
nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, ki ga določi
Svet EU v skladu s členom 123(5) Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti
(Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04);

II. NAVAJANJE DVEH VALUT

4. člen

(informativno dvojno označevanje cen)

(1) Obdobje informativnega dvojnega označevanje cen se začne 1.
marca 2006 in konča na dan določitve tečaja zamenjave. Za preračunavanje valut
se uporablja centralni paritetni tečaj. Podjetje mora potrošnika na vidnem
mestu obvestiti, da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem
tečaju.

(2) Podjetja, ki dvojno označujejo cene že pred 1. marcem 2006,
morajo za preračunavanje označenih cen upoštevati določbo prejšnjega odstavka.

5. člen

(dvojno označevanje cen)

(1) Obdobje dvojnega označevanja cen se začne na dan določitve
tečaja zamenjave in konča šest mesecev po uvedbi evra. V tem obdobju se za
preračunavanje valut uporablja tečaj zamenjave.

(2) Način izvedbe dvojnega označevanja cen, ki je v uporabi do
dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije, se uporablja tudi za
obdobje po uvedbi evra.

6. člen

(način dvojnega označevanja cen blaga in
storitev)

(1) Podjetja morajo prodajne cene za blago in storitve, ki jih
ponujajo potrošnikom označevati v obdobju dvojnega in informativnega dvojnega
označevanja cen v obeh valutah. Dvojno označene cene, preračunane po
informativnem tečaju in tečaju zamenjave, v obdobju pred prevzemom evra kot
denarne enote Republike Slovenije, so informativne narave.

(2) Cene za blago in storitve, ki jih podjetja ponujajo
potrošnikom, morajo biti označene na način, ki je določen v Pravilniku o načinu
označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01 in 65/03, v
nadaljnjem besedilu: pravilnik). Določbe pravilnika se smiselno uporabljajo
tudi za označevanje cen blaga in storitev v drugi valuti.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek v obeh valutah ni potrebno
označiti:

-         
cene za enoto izdelka
(kilogram, liter, meter, kvadratni meter, kubični meter, kos ali drugačno
posamično enoto), ampak se v obeh valutah označi samo prodajna cena;

-         
zneskov na digitalnih
prikazovalnikih cen (na primer displayi, totemi), ampak se prodajna cena lahko
navede samo v vodilni valuti.

(4) Dvojno označene cene morajo biti označene tako, da jih
potrošnik enostavno in nedvoumno prebere in primerja med seboj. Označene cene v
drugi valuti ne smejo odstopati od označenih cen v vodilni valuti glede
parametrov, ki pritegnejo potrošnikovo pozornost (velikost številk,
poudarjenost tiska in podobno).

7. člen

(izjeme)

Na način, določen v prejšnjem členu, ni potrebno označevati cen v
naslednjih primerih ponujanja blaga in storitev:

1. bencinske črpalke: Na bencinskih črpalkah mora biti na
avtomatih za točenje goriva ali v njihovi neposredni bližini navedena cena za
en liter goriva v obeh valutah in menjalni tečaj. V evrih navedena cena za en
liter goriva mora imeti tri decimalna mesta.

2. katalogi: Podjetja, ki ponujajo blago in storitve preko
katalogov, lahko izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da v katalogu
navedejo cene samo v vodilni valuti na datum izida kataloga. Katalogu morajo
dodati menjalni tečaj in cenik z navedbo vseh cen iz kataloga v obeh valutah v
naraščajočem vrstnem redu. V katalogu mora biti navedeno, na kakšen način se
zaradi spremembe menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave preračunajo
cene v navedenih valutah.

3. oddelki mesnice, ribarnice, delikatese in kruha: Na oddelkih
mesnice, ribarnice, delikatese in kruha se lahko izpolnijo zahteve iz tega
zakona tudi tako, da je na vidnem mestu cenik za vso blago v obeh valutah.

4. prodajni avtomati za blago in storitve: Prodajni avtomati za
blago in storitve morajo imeti na vidnem mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi
cenami za blago in storitve v obeh valutah.

5. prodaja knjig in drugih založniških izdelkov: Pri prodaji knjig
in drugih založniških izdelkov mora biti na vidnem mestu označen menjalni tečaj
in obračunska tabela, na kateri so navedeni zneski najmanj tridesetih najbolj
tipičnih cen knjig oziroma drugih založniških izdelkov po izbiri prodajalca v
naraščajočem vrstnem redu v obeh valutah.

6. igre na srečo: Podjetja, ki sprejemajo vplačila za igre na
srečo ali opravljajo druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo, morajo
imeti na prodajnih mestih in na avtomatih z igrami na srečo na vidnem mestu
menjalni tečaj in cenik v obeh valutah.

7. mala podjetja: Podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in
zaposlujejo največ deset oseb, lahko v prodajalni, v kateri je istočasno največ
pet zaposlenih, obvezno navajanje dveh valut izvajajo drugače, kot to določa
šesti člen tega zakona. To storijo z ukrepi, ki omogočajo potrošniku
preračunavanje in primerjanje zneska v tolarjih in evrih ter še posebej z
uporabo cenikov ali obračunskih tabel.

8. člen

(pooblastilo ministru)

V kolikor bi dvojno in informativno dvojno označevanje cen
predstavljalo nesprejemljivo tehnično ali gospodarsko obremenitev in nesorazmerno
visoke stroške za podjetja zaradi vrste ali načina ponujanja blaga ali
storitev, lahko minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister)
pristojen za gospodarstvo s podzakonskim aktom določi druge ustrezne ukrepe, s
katerimi se doseže namen tega zakona.

9. člen

(preračunavanje in zaokroževanje)

(1) Menjalni tečaj je določen kot število s šestimi značilnimi
mesti. Pri preračunavanju tolarjev v evre se v obdobju informativnega dvojnega
označevanja cen uporablja centralni paritetni tečaj.

(2) Denarni zneski, ki jih je potrebno plačati ali vknjižiti
potem, ko je bil znesek zaokrožen v enote evra ali tolarja, se zaokrožijo na
najbližji cent oziroma stotin. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je
točno na sredini, se ta zaokroži navzgor.

10. člen

(izstavitev računa)

(1) Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve
navesti obe valuti le za končno vsoto.

(2) Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske
bloke ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko na računu
navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik lahko zahteva, da se mu
ročno pripiše končni znesek na račun tudi v drugi valuti.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v medkrajevnem
avtobusnem prometu na račun ni potrebno pripisati končnega zneska v drugi
valuti.

(4) Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek
položnic, mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek
na položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti.

III. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO

11. člen

(pristojnost)

Za inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona je pristojen
Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

IV. KAZENSKE DOLOČBE

12. člen

(globe)

(1) Samostojni podjetnik posameznik se kaznuje za prekršek z globo
200.000 tolarjev, pravna oseba pa z globo 300.000 tolarjev, če:

1. na vidnem mestu ne obvesti potrošnika, da so cene v drugi
valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju, kot je določeno v 4. členu
tega zakona.

2. pri preračunavanju valut za namen dvojnega označevanja cen ne
uporablja menjalnega tečaja, ki je določen v 4. in 5. členu v zvezi s prvim odstavkom
9. člena tega zakona;

3. ne označi cen na način, kot je to določeno v 6. in 7. členu
tega zakona;

4. denarnih zneskov ne zaokrožuje na način, kot je to določeno v
drugem odstavku 9. člena tega zakona;

5. ne izstavi računa, kot je to določeno v 10. členu tega zakona.

(2) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik,
odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

(prehodno obdobje ob določitvi tečaja
zamenjave)

Podjetja lahko označujejo cene, preračunane po centralnem
paritetnem tečaju, še štirinajst dni po določitvi tečaja zamenjave, vendar ne
dlje kot do dneva uvedbe evra kot denarne enote Republike Slovenije.

14. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu

Ta člen določa vsebino predlaganega zakona. Določa obveznost
dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih
podjetja ponujajo potrošnikom v času uvajanja evra kot zakonitega plačilnega
sredstva v Republiki Sloveniji.

K 2. členu

Drugi člen opredeljuje namen predlaganega zakona, da se v
Republiki Sloveniji omogoči urejen prehod zamenjave valute, postopno
prilagajanje in priprava potrošnikov na vrednotenje cen blaga in storitev v
evrih ter s primerljivostjo cen preprečiti zvišanje inflacije zaradi uvedbe
evre.

Kot izhaja iz izkušenj drugih držav članic Evropske unije je
prehod tudi miselni proces, zato je potrebno širšo javnost čim bolje privajati
na vrednosti v evrih. Zlasti pomemben segment, v smislu navajanja na
vrednotenje cen v evrih, so potrošniki, ki se vsakodnevno srečujejo s
kupovanjem dobrin. Hkrati pa se z dobrim informiranjem potrošnikov o novi
vrednosti valute, cene blaga in storitev najbolje spremljajo in nadzorujejo,
kar preprečuje tihe podražitve in s tem inflacijo.

K 3. členu

Opredeljeni pojmi za namene tega zakona omogočajo lažje
razumevanje definiranih pojmov in ustrezno seznanjenost uporabnikov tega
zakona. Hkrati se z definicijami pojmov odpravljajo morebitne nejasnosti in
posledično različne interpretacije uporabljenih pojmov.

K 4. členu

Predlagani člen določa obdobje informativnega dvojnega označevanja
cen. Za preračunavanje valut se uporablja centralni paritetni tečaj, ki je bil
določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM II. Naveden tečaj se uporablja le
za dvojno označevanje cen s katerim se potrošniki navajajo na vrednost blaga in
storitev v evrih. Da ne bi prihajalo do nesoglasij in nepotrebnih težav med
podjetji in potrošniki, morajo podjetja potrošnike na vidnem mestu obvestiti,
da so cene v drugi valuti preračunane po centralnem paritetnem tečaju.

Drugi odstavek določa, da morajo podjetja, ki dvojno označujejo
cene že pred obveznim oziroma predpisanim obdobjem za preračunavanje valut
uporabljati centralni paritetni tečaj, predvsem z namenom, da ne bi prihajalo
do razlik med podjetji pri uporabi menjalnega tečaja pri označevanju cen.
Podjetja, ki imajo tovrstno prodajno strategijo za konkurenčno prednost, so
lahko cene dvojno označevala že v preteklosti, vendar so si menjalno razmerje
med valutami določala sama.

K 5. členu

Z dnem, ko Svet EU v skladu s členom 123 (5) Pogodbe o Evropski
Skupnosti, določi nepreklicno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, t.i.
tečaj zamenjave, se začne obdobje dvojnega označevanja cen. V tem obdobju je
menjalno razmerje določeno kot fiksno. S tem je zagotovljeno, da se cene zaradi
spremembe menjalnega tečaja ne bodo več spreminjale, saj bo menjalno razmerje
ostalo nespremenjeno tudi, ko bo evro postal nacionalna valuta Republike
Slovenije. Obdobje dvojnega označevanja cen se začne pred dnevom uvedbe evra v
času, ko je evro še druga valuta, za primerjavo cen glede na tolar in traja
tudi v času, ko postane evro že vodilna valuta, tolar pa se uporablja le še za
primerjavo cen.

Drugi odstavek tega člena omogoča podjetjem, da ohranijo sistem
oziroma način izvedbe dvojnega označevanja cen enak tudi v obdobju po prevzemu
evra kot denarne enote Republike Slovenije. Pod pojmom način izvedbe je
mišljena postavitev oziroma vrstni red označevanja cen v obeh valutah. V
primeru, da podjetje v obdobju pred uvedbo evra, ko je tolar vodilna valuta,
cene dvojno označuje tako, da je cena v tolarjih postavljena na prvo mesto,
lahko v obdobju po prevzemu evra ohrani nespremenjen vrstni red postavitve cen.

K 6. členu

V tem členu se podrobneje določa na kakšen način morajo podjetja v
obdobju dvojnega in informativnega dvojnega označevanja cen označiti cene blaga
in storitev v obeh valutah. Predlagani člen generalno ne ureja načina
označevanja cen, ampak zgolj napotuje na uporabo Pravilnika o načinu
označevanja cen blaga in storitev (Uradni list RS, št. 63/99, 27/01 in 65/03, v
nadaljnjem besedilu: pravilnik), kjer je način označevanja cen blaga in
storitev "de lege lata" že določen. Predlagani člen pa vendarle
vsebuje posamezne določbe, ki način označevanja cen, zaradi posebnosti dvojnega
označevanja cen ureja drugače in v nekaterih določbah dopolnjuje, spreminja ali
derogira pravilnik.

Predlagan drugi stavek pojasnjuje, da so v obdobju od uveljavitve
zakona do dneva uvedbe evra označene cene v evrih, preračunane po centralnem
paritetnem tečaju in tečaju zamenjave, informativne narave. Ta določba je
pomembna za poslovanje podjetij z nerezidenti, ki v tem obdobju plačujejo v
evrih. Ta določba obvešča te potrošnike, da lahko prihaja do razlik glede na označeno
ceno v evrih in plačano ceno v evrih, saj si podjetja za plačilo v evrih lahko
obračunajo tudi stroške menjave valut.

Določba iz drugega odstavka dopolnjuje s pravilnikom določen način
označevanja cen in sicer tako, da se določbe pravilnika smiselno uporabljajo
tudi za označevanje cen v drugi valuti.

Zaradi tehničnih težav ali nesorazmerno visokih stroškov za
podjetja, ki bi onemogočala dosledno uporabo določb pravilnika so v tretjem
odstavku tega člana določene posamezne omilitve zahtev glede dvojnega
označevanja cen.

Četrti odstavek tega člena določa, da morajo biti dvojno označene
cene označene tako, da jih potrošnik enostavno in nedvoumno prebere in primerja
med seboj. Namen te določbe je, da so tudi cene v drugi valuti dobro vidne, saj
jih le tako lahko potrošnik primerja med seboj, kar je tudi namen predlagane
zakonske ureditve.

K 7. členu

Sedmi člen predvideva izjeme glede splošnih (generalnih) zahtev
(pravil) predlaganega zakona, za tista podjetja, ki ponujajo blago in storitve
na specifičen način in bi jim zaradi tega nastala nesorazmerna ekonomska škoda
oziroma bi bilo tovrstno označevanje cen tehnično neizvedljivo. S predlaganimi
zahtevami za izjeme se kljub splošnemu odpustku skuša doseči vsaj minimalen
učinek in namen tega zakona.

bencinske črpalke

Predlagana izjema za bencinske črpalke se nanaša zgolj za dvojno
označevanje cen za točenje goriva. Za vse drugo blago in storitve, ki jih
podjetja ponujajo na bencinskih črpalkah navedena izjeme ne velja. Izjema je
predvidena zaradi tehnične neizvedljivosti prikazovalnika na avtomatih za
točenje goriva, ki ne omogočajo prikazovanja cen v obeh valutah. Kljub
navedenemu mora biti na avtomatih za točenje goriva ali v njihovi neposredni
bližini označena cena za en liter goriva v obeh valutah. Cena v obeh valutah
mora biti označena za vse vrste goriv (neosvinčen 95 oktanski motorni bencin,
plinsko olje D2, kurilno olje ELKO, itd.), ki se točijo iz posameznega avtomata
za točenje goriva. Zaradi razmeroma nizke cene enote goriva v evrih glede na veliko
količino enot, ki jih potrošnik ob enkratnem nakupu kupi, je pomembno, da je
cena na enoto goriva v evrih zaokrožena na tri decimalna mesta (npr. če en
liter neosvinčenega 95 oktanskega motornega bencina stane 214,40 tolarjev kar
znaša, v primeru, da uporabimo centralni paritetni tečaj, 0,895 evra).

Katalogi

V ta segment so v vključena podjetja, ki prodajajo blago ali
storitve neposredno preko katalogov. Podjetjem, ki se ukvarjajo s kataloško
prodajo, je zaradi preglednosti kataloga omogočeno, da v katalogu navedejo cene
samo v vodilni valuti, ki se uporablja na datum izida kataloga. Cene v vodilni
valuti so vezane na datum izida kataloga, ker kataloška prodaja zahteva daljšo
pripravo in obsega velike naklade. Pripravljati in tiskati se začne veliko pred
samim izidom kataloga, zato ni mogoče vedeti ali bo v tem času nepreklicen
menjalni tečaj že znan, ali pa se bo še vedno uporabljal informativni,
centralni paritetni tečaj. Katalogu morajo dodati menjalni tečaj in cenik z
navedbo vseh cen iz kataloga v obeh valutah v naraščajočem vrstnem redu. Ta
določba nalaga podjetjem, da v že natiskan katalog ob izidu priložijo
obvestilo, po katerem tečaju (centralni paritetni tečaj ali tečaj zamenjave) so
preračunane cene in cenik, v obeh valutah za vse cene v katalogu v naraščajočem
vrstnem redu. Npr. označi se najnižja cena izdelka v vodilni valuti in ob njej
preračun cene v drugi valuti do najvišje cene izdelka. V katalogu mora biti
navedena tudi klavzula, ki obvešča potrošnika na kakšen način se zaradi spremembe
menjalnega tečaja ob določitvi tečaja zamenjave preračunajo cene v navedenih
valutah.

oddelki mesnice, ribarnice, delikatese in kruha

Na oddelkih mesnice, ribarnice, delikatese in kruha se lahko
izpolnijo zahteve iz tega zakona tudi tako, da je na vidnem mestu cenik za vso
blago v obeh valutah. Ker so izdelki kot so meso, ribe, delikatese, kruh in
drugi pekovski izdelki nameščeni na mestih, kjer zaradi obilice različnih
izdelkov na majhnem prostoru in načina označevanja teh izdelkov (jahači) ni
dovolj prostora, da bi bili izdelki označeni z dvojnimi cenami oziroma bi to
pomenilo, da se ne da ugotoviti kateri izdelek je označen s katero dvojno ceno,
se za ta mesta in za te izdelke dovoljuje izjema. Izdelki morajo biti označeni
samo s ceno v vodilni valuti, vendar pa mora biti na tem mestu tudi cenik za
vse izdelke v obeh valutah.

prodajni avtomati za blago in storitve

Prodajni avtomati za blago in storitve morajo imeti na vidnem
mestu menjalni tečaj in cenik z vsemi cenami za blago in storitve v obeh valutah.
Gre za to, da so cene za posamezne izdelke ali storitve, ki jih ponujajo
prodajni avtomati prikazane na posebnih prikazovalnikih za posamezen izdelek
ali storitev. Zaradi tehnične neizvedljivosti, da bi tovrstni prikazovalniki
lahko prikazali dve ceni, predlagana določba omogoča da so vse cene v obeh
valutah na ceniku.

prodaja knjig in drugih založniških izdelkov

Izjema se predlaga zaradi obilice različnih izdelkov na prodajnem
mestu (npr. na knjižni polici) in bi lahko prihajalo do dvoumnosti katera cena
sodi h katerem izdelku. Drugi razlog pa je način označevanja cen knjig in
drugih založniških izdelkov, saj so cene ponavadi napisane ali celo že
natisnjene na tak izdelek in bi zamenjava tečaja pomenila nesorazmerno veliko
dela za spreminjanje označenih cen izdelkov. Za zadostitev namena tega zakona
se kljub izjemi predlaga cenik na katerem mora biti najmanj 30 najbolj tipičnih
cen knjig in drugih založniških izdelkov v obeh valutah. Kriterij za določitev
najbolj tipičnih cen knjig se prepušča presoji prodajalca. Prodajalec lahko
izbere najbolj tipične cene knjig glede na najbolj prodajane knjige, katerih
ima največ v svoji prodajalni ali tiste ki so najbolj prepoznavne.

igre na srečo

Podjetja, ki sprejemajo vplačila za igre na srečo ali opravljajo
druge storitve v zvezi s katerokoli igro na srečo, predlagana ureditev nalaga,
da morajo imeti na prodajnih mestih in na avtomatih z igrami na srečo na vidnem
mestu menjalni tečaj in cenik v obeh valutah.

mala podjetja

Predlagana določba ureja mala podjetja, ki so za namen tega zakona
tudi definirana. Gre za podjetja, ki opravljajo trgovinsko dejavnost in
zaposlujejo največ deset oseb, pri čimer je v prodajalni istočasno največ pet
zaposlenih. Navedenim malim podjetjem se omogoča, da zasledovane namene tega
zakona dosežejo z drugimi ustreznimi ukrepi. Ker se tovrstna izjema nanaša samo
na trgovinsko dejavnost, morajo mala podjetja, ki poleg trgovinske dejavnosti
opravljajo še kakšno drugo dejavnost, za to dejavnost upoštevati splošne
določbe predlaganega zakona. Kot primerna ukrepa, s katerim podjetja omogočajo
potrošnikom preračunavanje in primerjanje zneska v tolarjih in evrih, sta
posebej omenjena uporaba cenikov ali obračunskih tabel. Pri obračunskih tabelah
se za vsako vrsto artiklov izbere nekaj najbolj tipičnih cen ali zneskov v
vodilni valuti v razmerju do druge valute, npr. na oddelku s sadjem se izbere
nekaj vrst sadja, na oddelku s pijačami nekaj najbolj tipičnih pijač itd.

K 8. členu

Predlagan člen je predviden za vse tiste situacije, ki jih sicer
predlog tega zakona ni zajel, se pa morebiti bodo pokazale po uveljavitvi tega
zakona in bi lahko povzročile podjetjem, zaradi vrste ali načina ponujanja
blaga ali storitev, tehnično ali gospodarsko obremenitev in nesorazmerno visoke
stroške. V ta namen se predlaga pooblastilo ministru, da hitro ukrepa in s
podzakonskim aktom uredi posamezen segment dvojnega označevanja cen.

K 9. členu

Menjalna razmerja med nacionalno valuto in evrom so določena na
način, kjer je vsaka nacionalna valuta izražena z osnovno enoto mere, 1 evro,
in se zapiše natančno s šestimi značilnimi številkami (1 evro = 239,640
tolarjev). Potrebno je omeniti, da je pri preračunu nacionalne valute v evro
strogo prepovedano uporabljati inverzna menjalna razmerja. Inverzno menjalno
razmerje je preračunano na enak način kot navadno razmerje le, da se pri tem
razmerju izrazi tolarska vrednost v evrski, in sicer je ob uporabi centralnega
paritetnega tečaja inverzno razmerje med tolarjem in evrom enako 1 tolar =
0,00417 evra. Prepoved uporabe inverznih menjalnih razmerij je določena, ker
lahko vodi do pomembnih razlik pri preračunavanju.

Pri preračunavanju tolarjev v evre se v obdobju informativnega
dvojnega označevanja cen uporablja centralni paritetni tečaj, ki je bil določen
ob vstopu Slovenije v ERM II in sicer 1 evro = 239,640 tolarjev.

Pravila zaokroževanja določajo, da se pri preračunu nacionalne
valute v evro upoštevata največ dve decimalni mesti, oziroma mora biti
zaokroževanje določeno na cent natančno (1000 tolarjev = 4,17 evra), če je
znesek pri preračunavanju točno na sredini, se ta zaokroži navzgor. Pri
preračunavanju vrednosti iz evra v nacionalno valuto pa se uporabljajo
posebnosti denarne enote v vsaki državi članici EU. V skladu s tem se zneski v
nacionalni valuti zaokrožijo na najbližjo podenoto, v Sloveniji na stotin.

K 10. členu

Podjetje mora pri izstavitvi računa za blago ali storitve navesti
obe valuti le za končno vsoto. To določilo je pomembno predvsem zato, ker v
primeru, ko so cene posameznih proizvodov označene v dveh valutah, hkrati pa je
v dveh valutah izražena tudi vsota posameznih proizvodov, se končna zneska
preračunana v evre preko tolarske vsote in preko evrske vsote le redko ujemata,
in sicer zaradi pravil zaokroževanja. Celotna razlika, ki nastane zaradi
zaokroževanja, lahko znaša največ polovico najmanjše enote tiste valute v
katero so posamezni zneski pretvorjeni, pomnoženi s številom proizvodov, ki je
zajeta v košarici. Tako se lahko teoretično napaka zaradi zaokroževanja
povečuje s povečevanjem velikosti košarice. Čeprav v praksi do tega verjetno ne
bi pogosto prihajalo, saj v večini primerov razlika varira od pozitivnih do
negativnih števil, kar pomeni, da se zneski med seboj izničijo, je potrebno
izključiti možnost zavajanja potrošnikov z dvema različnima preračunoma.

Podjetja, ki za izstavljanje računov uporabljajo paragonske bloke
ali blagajne, ki niso podprte z računalniškim sistemom, lahko na računu
navedejo končni znesek le v vodilni valuti. Potrošnik pa lahko zahteva, da se
mu končni znesek na računu ročno pripiše tudi v drugi valuti. Ne glede na
določbo, ki opredeljuje obveznost podjetja, da na zahtevo potrošnika končni
znesek na računu ročno pripiše tudi v drugi valuti, pri medkrajevnem avtobusnem
prometu tega ni potrebno storiti.

Če podjetje za plačilo blaga ali storitev posluje prek položnic,
mora biti končni znesek naveden v obeh valutah samo na računu, znesek na
položnici pa je lahko naveden samo v vodilni valuti, saj je namen zakona
izpolnjen tudi s tem, da so cene dvojno označene le na specifikaciji računa.

K 11. členu

Predlagan člen določa organ, ki je pristojen za nadzor nad
izvajanjem zakona.

K 12. členu

Predlagan člen predvideva globe za kršitev posameznih določb
zakona. Predvidene globe so usklajene z zakonom, ki ureja prekrške.

K 13. členu

Predlagana prehodna določba se navezuje na predlagan 5. člen
zakona in daje podjetjem 14- dnevno prehodno obdobje ob določitvi tečaja
zamenjave, v katerem morajo dvojno označene cene preračunati glede na določen
tečaj zamenjave.

K 14. členu

Predlagan člen določa začetek veljavnosti zakona.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

PREDLOG ZAKONA O DVOJNEM OZNAČEVANJU CEN (02.08.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE