Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
NOVOSTI ZPIZ-2B, KI IMAJO VPLIV
NA STATUS UPOKOJENCA OZIROMA ZAVAROVANCA
Pojasnilo ZPIZS, brez številke, 23.12.2015 (datum
objave)
V
Državnem zboru je bil dne 15.12.2015 sprejet Zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v
nadaljevanju ZPIZ-2B), ki naj bi začel veljati 1. 1. 2016. Ta med
drugim na novo ureja institut izplačevanja 20 odstotkov predčasne
ali starostne pokojnine, pogoje za priznanje pravice do starostne
pokojnine po posebnih predpisih, institut delne pokojnine, institut
ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje uživalcev pokojnin, določa
rok za uskladitev statusov uživalcev pokojnin in oseb, ki jih
zajema določba 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13 – v nadaljevanju
ZPIZ-2), in drugih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, institut pokojninske
dobe brez dokupa ter plačilo prispevkov za posebne primere
zavarovanja.
Izplačevanje 20 odstotkov predčasne ali starostne
pokojnine
Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s
polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za
pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu,
ki je začel veljati s 1. 1. 2013 (brez dodane dobe iz poklicnega
zavarovanja), ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012 v
skladu s 391. in 394. členom ZPIZ-2 se, če se za to odloči, od
prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20
odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil
upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do
prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma
zavarovalnim časom.
Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne
ali predčasne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih o
obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je ali se
bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma
zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 20 odstotkov
že uveljavljene pokojnine, od prvega naslednjega dneva po vložitvi
zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim
delovnim oziroma zavarovalnim časom, do prenehanja zavarovanja s
polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
Institut izplačevanja 20 odstotkov pokojnine se po ZPIZ-2B razširja
tako na zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice
do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2, in zavarovance, ki
so izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine
po ZPIZ-1, kot tudi na uživalce starostne ali predčasne pokojnine.
Izplačilo dela pokojnine ni več omejeno na dopolnitev starosti 65
let, temveč se izplačilo 20 odstotkov pokojnine izplačuje do
prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma
zavarovalnim časom.
Zavarovancem, ki se jim ob uveljavitvi tega zakona že izplačuje
20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, se še nadalje
izplačuje del pokojnine do dopolnitve 65 let starosti, ne glede na
zavarovanje s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od
polnega oziroma zavarovalnega časa, po dopolnitvi 65 let starosti
pa le ob pogoju zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni
čas.
Določena je tudi možnost, da zavarovanci, ki se jim je ob
dopolnitvi 65. leta starosti prenehal izplačevati del predčasne ali
starostne pokojnine, lahko ponovno zahtevajo izplačevanje že
uveljavljenega dela pokojnine pod pogoji, ki jih za izplačilo dela
pokojnine določa zakon. Del pokojnine se izplačuje od prvega
naslednjega dne po vložitvi zahteve.
Spremenjena je določba četrtega ostavka 391. člena ZPIZ-2, ki je
določala, da kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in
ZPIZ-2 ter se odloči za izplačilo 20 odstotkov starostne ali
predčasne pokojnine, s tem izgubi oziroma se odpove pravici do
pokojnine po ZPIZ-1. Sedaj te omejitve ni več. Zavarovanec, ki
izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, se namreč
lahko odloči, po katerem predpisu bo uveljavil tako izplačilo 20
odstotkov starostne ali predčasne pokojnine kot tudi pravico do
pokojnine po prenehanju obveznega zavarovanja. Odločil se bo seveda
za uveljavitev izplačila kot tudi pravice do pokojnine, ki bo zanj
ugodnejša.
Starostna pokojnina po posebnih predpisih
ZPIZ-2B spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe,
potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o
policiji ter Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij tako, da
podaljšuje prehodno obdobje zviševanja teh pogojev, ki bodo po
končanem prehodu enaki za oba spola. Ohranjena je možnost znižanja
starostne meje zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem, vendar
je določena spodnja meja možnega znižanja na tej podlagi.
Predpisana starost in pokojninska doba, pri kateri je možno
pridobiti pravico do pokojnine, se vsako koledarsko leto povečujeta
za tri mesece, prav tako pa tudi spodnja meja možnega znižanja te
starosti zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem.
V
letu 2016 je za moškega določena starost 56 let in 36 let
dopolnjene pokojninske dobe. Tako določeni starostni meji se na
podlagi štetja zavarovalne dobe s povečanjem za oba spola lahko
znižata največ do 51 let.
Delna pokojnina
Zavarovanec iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, ki je izpolnil
pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine
po ZPIZ-2, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v
obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega
delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri
dnevno ali 10 ur tedensko.
Vsi
zavarovanci, to so delavci v delovnem razmerju, samostojni
podjetniki, družbeniki in hkrati poslovodne osebe ter kmetje, ki
izpolnjujejo pogoje za upokojitev, imajo možnost prejemati najmanj
75 odstotkov pokojnine, če se bodo vključili v obvezno zavarovanje
za dve uri na dan ali 10 ur tedensko. Pred ZPIZ-2B so imeli možnost
vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj štiri ure dnevno
oziroma 20 ur tedensko.
Ponovni vstop uživalca pokojnine v obvezno
zavarovanje
ZPIZ-2B spreminja določbo tretjega odstavek 116. člena ZPIZ-2 in
določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine,
ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma
opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega
delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14.
člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in
zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino
polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine,
in sicer v višini:
·
75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
·
62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
·
50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
·
37,5 odstotka, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
·
25 odstotkov, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in
·
12,5 odstotka, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša
zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne
pridobitve lastnosti zavarovanca.
Uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije
začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za
posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16.
in 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem
vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
Če pa
je uživalec invalidske pokojnine kategoriziran vrhunski
športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik, ne
izgubi pravice do pokojnine, ampak mu ta miruje od dne
vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega
razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po
prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu
ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene
pokojnine.
ZPIZ-2B pa na novo ureja tudi status uživalca invalidske pokojnine
v tujini. Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno
delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini
vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje.
Pred ZPIZ-2B se je uživalcu invalidske pokojnine prenehala
izplačevati invalidska pokojnina z dnem vzpostavitve obveznosti
zavarovanja v tujini in ni bilo posledice izgube pravice.
Rok za uskladitev statusa uživalcev pokojnin iz določbe 406.
člena ZPIZ-2 in drugih oseb
Uživalci pokojnine iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, ki
morajo status uskladiti do 31. 1. 2016
ZPIZ-2B določa rok za uskladitev statusa uživalcev pokojnin iz
četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, ki so hkrati prejemali
pokojnino oziroma se jim ni bilo potrebno vključiti v obvezno
zavarovanje, ker jim je bil na podlagi dosedanjih predpisov
podaljšan rok za uskladitev statusa do 31. 12. 2015.
Kategorije oseb, ki jih zajema četrti odstavek 406. člena
ZPIZ-2, so:
·
uživalci pokojnin, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja po 18.
členu ZPIZ-1 in so opravljali samostojno dejavnost, hkrati pa
prejemali pokojnino;
·
uživalci pokojnin, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. 1.
2000 in pri tem obdržali lastništvo družb, v kateri so hkrati
poslovodna oseba.
Po
določbi 18. člena ZPIZ-1 zavarovanje za samozaposlene osebe ni bilo
obvezno:
·
če v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti samozaposlenega
ni presegal zneska minimalne plače ali
·
če je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in
starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ni opravljal
dejavnosti z osebnim delom, ker je imel zaposlenega vsaj enega
delavca za opravljanje te dejavnosti ali
·
če je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in
starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in je do uveljavitve
pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu,
vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.
Z
delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo uživalci pokojnine iz
četrtega odstavka 406. člena pod pogojem, da v roku 30 dni po
uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje za
najmanj dve uri dnevno ali za 10 ur tedensko od uveljavitve tega
zakona dalje. Ob tem pojasnjujemo, da zavarovanje za dve uri dnevno
oziroma 10 ur tedensko predstavlja zgolj zavarovalni čas, ki v
skladu z zakonom vpliva na odmero sorazmernega dela pokojnine in to
ne predstavlja omejitve obsega opravljanja dejavnosti.
Uživalci pokojnine imajo do 31. 1. 2016 čas, da uskladijo
svoj status, tako da se odločijo za prenehanje opravljanja
dejavnosti ali da se vključijo v obvezno zavarovanje za najmanj dve
uri dnevno, vendar mora biti ta prijava v obvezno zavarovanje od
1. 1. 2016 dalje.
Prijava v obvezno socialno zavarovanje se vloži na obrazcu M-1. Od
1. 1. 2016 dalje bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v
Poslovni register Slovenije, prijave, odjave in spremembe v
obveznih socialnih zavarovanjih urejati preko portala e-VEM.
V
primeru, ko se upokojenec, ki je samostojni podjetnik (podlaga 005
ali 019), odloči obdržati s.p. vsaj za dve uri dnevno, mora biti
datum na obrazcu za prijavo v zavarovanje M-1 1. 1. 2016, ne glede
na to, kdaj je bila prijava poslana preko Državnega portala za
poslovne subjekte in samostojne podjetnike e-Vem oziroma kdaj se
dejansko zglasi na vstopni točki VEM.
V
primeru, ko se upokojenec, ki je vpisan tudi v poslovni register
kot družbenik gospodarske družbe in je poslovodna oseba hkrati
(podlagi 040 ali 001), odloči obdržati status družbenika in
poslovodne osebe hkrati vsaj za dve uri dnevno, mora biti datum na
obrazcu za prijavo v zavarovanje M-1 1. 1. 2016, ne glede na to,
kdaj je bila prijava poslana preko Državnega portala za poslovne
subjekte in samostojne podjetnike e-Vem (podlaga zavarovanja
001,040) oziroma kdaj se dejansko zglasi na vstopni točki VEM
(podlaga zavarovanja 001) ali na prijavno/odjavni službi ZZZS
(podlaga zavarovanja 040).
Samozaposlene osebe oziroma družbeniki, ki so hkrati poslovodne
osebe, morajo svojo dejavnost izbrisati iz poslovnega registra
najkasneje do 31. 1. 2016, če ne želijo biti vključeni v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Če se
v roku 30 dni od uveljavitve zakona dalje ne vključijo v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod po uradni dolžnosti
ugotovi lastnost zavarovanca za dve uri dnevno oziroma od 10 do 14
ur tedensko (po prvi alineji spremenjenega tretjega odstavka 116.
člena ZPIZ-2), od uveljavitve tega zakona dalje in od istega dne
dalje tudi izplačuje pokojnino v ustreznem sorazmernem delu.
Primer:
Uživalec pokojnine do 31. 1. 2016 ne uskladi svojega statusa in se
ne vključi v obvezno zavarovanje za najmanj dve uri dnevno oziroma
10 do 14 ur tedensko. Zavod po uradni dolžnosti ugotovi lastnost
zavarovanca od 1. 1. 2016 dalje in uživalca pokojnine vključi v
obvezno zavarovanje za dve uri dnevno ter se mu izplačuje samo 75
odstotkov pokojnine.
Pomembno:
Tisti
uživalci pokojnine iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, ki se ne
želijo vključiti v zavarovanje za najmanj dve uri dnevno oziroma od
10 do 14 ur tedensko in želijo prenehati z opravljanjem svoje
dejavnosti, morajo izbrisati svojo dejavnost iz Poslovnega
registra Slovenije najkasneje do 31. 1. 2016.
Vsi tisti, ki se bodo odločili za vključitev v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 116. člena ZPIZ-2
vsaj za dve uri dnevno, so v skladu s 119. členom ZPIZ-2 dolžni
zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki
vplivajo na pravice po tem zakonu , na njihov obseg ali
izplačevanje, v roku osem dni od nastanka okoliščin ali njihovih
sprememb. Hkrati z obvestilom o spremembi statusa pa morajo podati
zahtevo za odmero sorazmernega dela pokojnine.
Druge osebe, ki morajo uskladiti lastnost zavarovanca do 31. 3.
2016
Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona (01.01.2016) opravljajo
delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za
obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu ZPIZ-2 in niso uživalci
pokojnine iz 406. člena ZPIZ-2, se morajo do 31. 3 .2016
obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z
dnem vložitve prijave v zavarovanje.
Kategorije oseb:
1.
Osebe, ki je bil z določbami ZMEPIZ-1A podaljšan rok za uskladitev
statusa do 31. 12. 2015:
·
osebe, ki so bile dne 31. 12. 2012 na šolanju in so na dan 31. 12.
2012 opravljale samostojno dejavnost (prvi odstavek določbe 406.
člena ZPIZ-2),
·
osebe, za katere zavarovanje ni bilo obvezno po prvem odstavku 18.
člena ZPIZ-1 (drugi odstavek določbe 406. člena ZPIZ-2),
·
osebe, ki so na dan 1. 1.2 013 izpolnjevale pogoje za zavarovanje
kot družbeniki, ki so poslovodne osebe, pa niso uživalci pokojnine
(petnajsti odstavek 429. člena ZPIZ-2). To so tisti družbeniki, ki
so sklenili delovno razmerje z manj kot polnim delovnim časom (več
kot 20 ur tedensko) pred 1. 1. 2013, hkrati pa so družbeniki
osebnih ali kapitalskih družb oziroma ustanovitelji zavodov, ki so
hkrati poslovodne osebe (direktorji).
2.
Osebe, ki na dan 1. 1. 2016 opravljajo delo ali dejavnost, na
podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po
določbi 15. člena ZPIZ-2 (samostojni podjetniki) ali po določbi 16.
člena ZPIZ-2 (družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe) torej bi
morali biti na podlagi vpisa v ustrezni register vključeni v
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa to niso.
3.
Uživalci pokojnine, ki niso zajeti z določbo četrtega odstavka 406.
člena ZPIZ-2 in opravljajo delo ali dejavnost na dan 1. 1. 2016, na
podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po
določbi 15. člena ZPIZ-2 (samostojni podjetniki) ali po določbi 16.
člena ZPIZ-2 (družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe).
V
primeru, ko se upokojenec, ki je vpisan tudi v poslovni register
kot družbenik gospodarske družbe in je poslovodna oseba hkrati
(podlagi 040 ali 001), odloči obdržati status družbenika in
poslovodne osebe hkrati vsaj za dve uri dnevno, mora biti datum na
obrazcu za prijavo v zavarovanje M-1 enak dnevu, ki ga določi
zavezanec za vlaganje prijave, ne glede na to, kdaj je bila prijava
poslana preko Državnega portala za poslovne subjekte in samostojne
podjetnike e-Vem (podlaga zavarovanja 001) oziroma kdaj se dejansko
zglasi na vstopni točki VEM (podlaga zavarovanja 001,040) ali na
prijavno/odjavni službi ZZZS (podlaga zavarovanja 040), vendar
datum prijave ne sme biti kasnejši od 31. 3. 2016.
Osebe, ki so vpisane v poslovni register kot družbeniki
gospodarskih družbi in so poslovodne osebe hkrati, se morajo
izbrisati iz poslovnega registra najkasneje do 31. 3. 2016.
Prijava v zavarovanje (M-1) s podlago zavarovanja 001 ali 040 in
polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom 40 ur tedensko (ali za
razliko do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa) mora
nositi datum pričetka zavarovanja enak dnevu, ki ga določi
zavezanec za vlaganje prijave, ne glede na to, kdaj je bila prijava
poslana preko Državnega portala za poslovne subjekte in samostojne
podjetnike e-Vem (podlaga zavarovanja 001) oziroma kdaj se dejansko
zglasi na vstopni točki VEM (podlaga zavarovanja 001) ali na
prijavno/odjavni službi ZZZS (podlaga zavarovanja 040), vendar
datum prijave ne sme biti kasnejši od 31. 3. 2016.
Osebe, ki so vpisane v poslovni register kot družbeniki
gospodarskih družbi in so poslovodne osebe hkrati, se morajo
izbrisati iz poslovnega registra najkasneje do 31. 3. 2016, če ne
želijo biti vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Če se
te osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje, v roku do 31. 3.
2016 ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
zavod po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 4.
2016 dalje.
Vsi tisti, ki se bodo odločili za vključitev v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 116. člena ZPIZ-2
vsaj za dve uri dnevno, so v skladu s 119. členom ZPIZ-2 dolžni
zavodu sporočiti podatke o okoliščinah in spremembah okoliščin, ki
vplivajo na pravice po tem zakonu, na njihov obseg ali
izplačevanje, v roku osem dni od nastanka okoliščin ali njihovih
sprememb. Hkrati z obvestilom o spremembi statusa pa morajo podati
zahtevo za odmero sorazmernega dela pokojnine.
Delovno razmerje v tujini - pokojninska doba brez
dokupa
Na
podlagi ZPIZ-2B je pokojninska doba brez dokupa obdobje obvezne
vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja
opravljanja kmetijske dejavnosti, obdobja delovnega razmerja v
tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe.
Državljani in državljanke Republike Slovenije, ki so v delovnem
razmerju v tujini, se lahko prostovoljno zavarujejo, če so bili
neposredno pred odhodom v tujino zavarovani na ozemlju Republike
Slovenije ali so imeli pred odhodom v tujino stalno prebivališče na
ozemlju Republike Slovenije in niso za ta čas obvezno zavarovani
pri tujem nosilcu zavarovanja ali so obvezno zavarovani, pa teh
pravic ne morejo uživati zunaj te države.
Plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja
Zavezanci za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja so
zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 sami,
če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za
delo v okviru drugega pravnega razmerja, ni plačnik davka v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Za
invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne
bolezni, je obvezno zavarovana oseba, ki v okviru drugega pravnega
razmerja (pogodbe civilnega prava) za plačilo opravlja delo, vendar
pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi 16. ali 18.
člena ZPIZ-2.
Vir: Spletne strani ZPIZS
[24.12.2015].
Vsebina pojasnila / mnenja ZPIZS
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§ Zakon o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Uradni list
RS, št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C,
101/13-ZIPRS1415, 111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B,
95/14-ZUJF-C in 97/14-ZMEPIZ-1A (novela ZPIZ-2B še ni objavljena v
UL RS).
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje ZPIZS, je pripis uredništva.