www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>V skladu s 112</title>

</head>

<body >

Iz poglavja:

Delovna zakonodaja/Kolektivne pogodbe

</div>

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) sklepata pogodbeni stranki

Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za trgovino
in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za trgovino kot predstavnika
delodajalcev in

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev
trgovine Slovenije in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Sindikat delavcev
trgovine kot predstavnika delojemalcev

KOLEKTIVNO POGODBO DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE
(KPDT)

Datum veljavnosti (uporabe) neuradno prečiščenega
besedila v prikazani vsebini:

od 30.07.2003 naprej.

Uradni list RS, št. 10/98, 57/98, 41/99, 110/99, 23/02,
77/02, 35/03, 40/03, 73/03 in 90/04.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za
območje Republike Slovenije.

2. člen

Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe

Kolektivna pogodba velja za
vse delodajalce, ki opravljajo trgovinsko dejavnost ali opravljajo dejavnost na
pridobiten način in je to dejavnost mogoče opredeliti z naslednjimi šiframi
dejavnosti, kakor jih opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti; G –
Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe; pod pogojem, da
je tako dejavnost gospodarskega subjekta s šifro dejavnosti po Standardni klasifikaciji
dejavnosti opredelil tudi Statistični urad Republike Slovenije.

50 prodaja, vzdrževanje in
popravila motornih vozil; trgovina na drobno z motornimi gorivi,

– 50.1 trgovina z motornimi
vozili,

– 50.2 vzdrževanje in
popravila motornih vozil,

– 50.3 trgovina z rezervnimi
deli in dodatno opremo za motorna vozila,

– 50.4 trgovina, vzdrževanje
in popravila motornih koles; trgovina s posameznimi deli in opremo,

– 50.5 trgovina na drobno z
motornimi gorivi.

51 posredništvo in trgovina na
debelo, razen z motornimi vozili:

– 51.1 posredništvo,

– 51.2 trgovina na debelo s
kmetijskimi surovinami in živimi živalmi,

– 51.3 trgovina na debelo z
živili, pijačami, tobačnimi izdelki,

– 51.4 trgovina na debelo z
izdelki široke porabe,

– 51.5 trgovina na debelo z
nekmetijskimi polizdelki, ostanki in odpadki,

– 51.6 trgovina na debelo s
stroji, napravami, priborom,

– 51.7 druga trgovina na
debelo.

52 trgovina na drobno, razen z
motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe:

– 52.1 trgovina na drobno v
nespecializiranih prodajalnah,

– 52.2 trgovina na drobno z
živili, pijačami in tobačnimi izdelki v specializiranih prodajalnah,

– 52.3 trgovina na drobno s
farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki,

– 52.4 trgovina na drobno v
drugih specializiranih prodajalnah,

– 52.5 trgovina na drobno z
rabljenim blagom,

– 52.6 trgovina na drobno
zunaj prodajaln,

– 52.7 popravila izdelkov
široke porabe.

3. člen

Osebna veljavnost kolektivne pogodbe

(1) Kolektivna pogodba velja
za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz predhodnega člena te pogodbe, ki
imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce zaposlene pri
delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in
delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta pogodba ne velja.

(3) Kolektivna pogodba velja
tudi za učence, dijake, vajence in študente na praktičnem usposabljanju.

4. člen

Časovna veljavnost kolektivne pogodbe

(1) Ta pogodba začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12.
1999.

(2) Tarifna priloga je
sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 43. do 58.
člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje
leto.

(3) Če se tarifna priloga ne
sprejme v tem roku, se podaljša za eno leto.

5. člen

Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi

(1) Izraz “delodajalec“ pomeni
vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2) Izraz “delavec“ pomeni
delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali
nedoločen čas.

(3) Izraz “poslovodni organ“
pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot
takšne vpisane v ustrezni register.

(4) Izraz “poslovodni delavec“
pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5) Izraz “delavec s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi“ pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom
oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, zadružnimi pravili ali s statutom (v
nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

(6) Izraz “splošni akti“
pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te
pogodbe.

(7) Izraz “trgovinska
dejavnost“ opredeljuje tržne storitve, ki po standardni klasifikaciji
dejavnosti sodijo v skupino:

G – trgovina; popravila
motornih vozil in izdelkov široke porabe.

(8) Sistematizacija delovnih
mest je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki
določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(9) Izraz “sindikalni zaupnik“
pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

(10) Pomen drugih izrazov, ki
se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

6. člen

Enotni minimalni standardi

Določila in zneski iz te
pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih
pogodbah pri delodajalcih, če te kolektivne pogodbe teh standardov ne urejajo.

NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

7. člen

Razvrstitev delovnih mest

(1) Delovna mesta se
razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo,
določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest in sicer:

I. tarifni razred: (enostavna
dela)

Delovna mesta, za katera se ne
zahteva priučevanja in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola

II. tarifni razred: (manj
zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji

III. tarifni razred: (srednje
zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja

IV. tarifni razred: (zahtevna
dela)

Delovna mesta, za katera se
zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega
izobraževanja

V. tarifni razred: (bolj
zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in
mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit

ali

delovna mesta, za katera se
zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja

VI. tarifni razred: (zelo
zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba

ali

delovna mesta, za katera se
zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba

VII. tarifni razred: (visoko
zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba

VIII. tarifni razred: (najbolj
zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem
univerzitetnem izobraževanju

IX. tarifni razred: (izjemno
pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se
zahteva doktorat znanosti.

(2) Razvrstitev delovnih mest
v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o
sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v
tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3) Tipična delovna mesta posameznega
tarifnega razreda se lahko v podjetniških pogodbah oziroma v splošnih aktih
podjetja razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v
posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih
izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne
razmere.

(4) Delodajalec je dolžan pred
sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

(5) Tipična delovna mesta
oziroma tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so podrobno opredeljeni
v posebni prilogi.

(6) Podpisniki te pogodbe so
se dogovorili, da po podpisu te kolektivne pogodbe pripravijo skupno
priporočilo za vrednotenje delovnih mest znotraj posameznega tarifnega razreda.
Priporočilo bo sprejeto v soglasju s podpisniki te pogodbe. Delodajalci
priporočilo lahko uporabljajo neposredno in v tem primeru delodajalcu ni
potrebno posebej pridobiti soglasje sindikata.

8. člen

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

(1) Delovne izkušnje se lahko
določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na
zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste,
zahtevnosti in odgovornosti dela.

(2) Zahtevane delovne izkušnje
lahko znašajo do 5 let.

9. člen

Prenos pooblastil

(1) Poslovodni delavec lahko
prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter
odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50
zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom.

(2) Delodajalec je pred
prenosom pooblastil iz prvega odstavka tega člena, dolžan zahtevati mnenje
sindikata v podjetju v zvezi s prenosom pooblastil.

10. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1) S pogodbo o zaposlitvi
delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

– sklenitev, nastop in
trajanje delovnega razmerja,

– delovno mesto, za katerega
se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred in
plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

– poskusno delo (če se
zahteva),

– pripravništvo (če se delovno
razmerje sklepa s pripravnikom),

– kraj opravljanja dela,

– delovni čas,

– letni dopust,

– ukrepe za posebno varstvo
delavcev,

– izobraževanje,

– osnovna plača in dodatki,

– način ugotavljanja delovne uspešnosti
(norma, akord, premije, ocenjevanje…),

– način spremembe pogodbe,

– druge pravice in obveznosti
delodajalca in delavca.

(2) Pogodba o zaposlitvi lahko
za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna
znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter
medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena…). S
pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec dogovorita o obojestranski
odškodnini zaradi kršitve konkurenčne klavzule. V pogodbi tudi taksativno
določita vsa tista tehnična, tehnološka znanja, poslovna znanja in zveze, ki so
s konkurenčno klavzulo zaščitena.

(3) Delodajalec delavcu pred
podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb
in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4) Delodajalec mora te
pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5) Delavec lahko kadarkoli
zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme
odreči.

(6) Kjer so pravice in
obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi,
natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom
delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in
obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.

11. člen

Poskusno delo

(1) Poskusno delo ne sme
trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2) Če delavec po svoji volji
odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja
delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

(3) Trajanje poskusnega dela
za posamezna dela znaša:

– za dela I. do III. skupine
največ en mesec,

– za dela IV. skupine največ
dva meseca,

– za dela V. skupine največ tri
mesece,

– za dela VI., VII., VIII. in
IX. skupine največ šest mesecev.

(4) Način spremljanja in
ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(5) Delodajalec je dolžan
delavcu pred zaključkom poskusnega dela vročiti pisno oceno, ki vsebuje oceno
uspešnosti ali neuspešnosti poskusnega dela.

12. člen

Pripravništvo

(1) Pripravništvo se določi za
različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon
ne določa drugače:

– za dela IV. in V. stopnje
strokovne izobrazbe največ šest mesecev,

– za dela VI. stopnje
strokovne izobrazbe največ devet mesecev,

– za dela nad VI. stopnjo
strokovne izobrazbe največ dvanajst mesecev.

(2) Pripravništvo se podaljša,
če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V.
stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj
21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za
toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3) Delavcu – pripravniku, ki
opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v
odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri
mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest
mesecev (nad VI. stopnjo).

(4) Pripravništvo poteka po
programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo
strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5) V pogodbi o zaposlitvi
pripravnikov se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6) Pripravniška doba se lahko
na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega
trajanja pripravništva.

(7) Pripravniški izpit vsebuje
preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik
usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj 3 člane, ki imajo
najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih
izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8) Pripravništva ni potrebno
opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega
razmerja dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9) Delavcu, ki se je ob delu
izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški
izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

(10) Pripravnik opravlja
pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega
izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti
krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič
ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

(11) Pripravništvo ni obvezno
za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja,
prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so
pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

13. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za
opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

(1) Poslovodni delavec lahko
začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja
pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki
mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni
delavčeve prisotnosti na delu.

Podrobnejša merila, kriteriji
in postopki se opredelijo v podjetniških kolektivnih pogodbah, splošnih aktih
ali pogodbah o zaposlitvi.

(2) Poslovodni delavec opravi
z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem
razgovoru se vodi zapisnik.

(3) Delavcu je potrebno
poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in
zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen,
oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.

(4) O začetku postopka mora
biti obveščen tudi sindikat in svet delavcev, katerega član je delavec.

(5) Delavec ima pravico do
vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek. Postopek je
javen.

(6) V času poskusnega dela in
pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.

14. člen

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega
razmerja in opravijo izbiro med kandidati

(1) Sklep o potrebi po sklenitvi
delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

(2) Izbiro med kandidati
opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom delodajalca ali
podjetniško pogodbo.

15. člen

Razporejanje delavcev v izjemnih primerih

(1) Delavec je dolžan začasno
opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe,
znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri
katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženja), reševanja
človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki
povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v
primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih
naprav in obratov.

(2) Delavec prejme v vseh primerih
razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki
ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in
zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo,
ki je zanj ugodnejša.

16. člen

Razporejanje delavca iz kraja v kraj

(1) Delavca ni mogoče
razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

– če razporeditev lahko vpliva
na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

– če traja pot na delo in z
dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure,
matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot eno uro.

(2) V primerih, naštetih v
drugi alinei prejšnjega odstavka je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne
stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

(3) Če razporeditev delavca iz
kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva
spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne
bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).

(4) Sklep o razporeditvi
delavca na delovno mesto sprejme poslovodni organ delodajalca ali drug delavec,
ki vodi delovni proces po pooblastilu poslovodnega organa.

17. člen

Prevzem na delo k drugemu delodajalcu

(1) Delavec je lahko prevzet
na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz
delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

– da se pri delodajalcu ukine
določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba
po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega
poklicnega profila,

– da drugi delodajalec vse
prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi,
znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno
soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,

– da se delovna doba delavca,
ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic
iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

(2) Sporazum o prevzemu
delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi
predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se
delodajalec pisno opredeli.

(3) Delodajalec je dolžan
delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o
prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o
zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.

18. člen

Delo na domu

(1) Pravice, obveznosti in
pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s
pogodbo o zaposlitvi.

(2) Delodajalec in delavec
določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini
amortizacije.

(3) Delodajalec je dolžan
zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in delovno okolje ter občasno
nadzorovati varnost in zdravje pri delu.

(4) V času trajanja delovnega
razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

19. člen

Določanje in reševanje presežnih delavcev

(1) Pri določanju presežnih
delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih
mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

(2) Poleg primerov, ki jih določa
zakon in Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, lahko delovno
razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi tistemu delavcu, katerega
zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek.

(3) Razen v primerih določenih
z zakonom, med trajne presežne delavce ne more biti uvrščen delavec za katerega
je vložen predlog za oceno invalidnosti in sicer do pravnomočne odločitve glede
ugotavljanja njegove invalidnosti.

(4) Presežek delavcev je
začasen ali trajen.

(5) Delavci, ki so določeni
kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje tri dni pred
uveljavitvijo ukrepov.

(6) Poslovodni organ oziroma
delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje
o začasnih presežkih tistih delavcev, ki so člani tega sindikata najkasneje 7
dni pred sprejemom odločitve.

(7) Poslovodni organ oziroma
delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno
prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev ter o roku,
v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred
nastopom teh dejstev.

(8) Program reševanja trajnih
presežnih delavcev se sestoji iz:

a) ukrepov za preprečitev ali
kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavca,

b) seznama nepotrebnih
delavcev,

c) ukrepov in kriterijev za
izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

(9) Sindikat sodeluje pri
pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.

(10) Kriteriji za ugotavljanje
presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:

<table class=MsoTableGrid border=0 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:-48.15pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt"><pre
 style="text-align:center">Št. točk</pre></td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt"><pre
 style="text-align:justify">1. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo</pre>
 Delavec ima
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 30
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost
 od zahtevane
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost
 od zahtevane
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma
 usposobljenost
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 2. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja:
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 a) ima zahtevane delovne izkušnje
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 b) nima zahtevanih delovnih izkušenj
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 0
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 3. Delovna uspešnost delavca:
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 a) nadpovprečna
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 40
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 b) povprečna
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 c) podpovprečna
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 0
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 4. Dosežena delovna doba:
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 a) nad 1 leto
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 3
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 b) nad 5 let
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 c) nad 15 let
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 15
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 d) nad 25 let
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5. Zdravstveno stanje vrednotimo na podlagi
 verodostojnih zdravniških potrdil ali odločb ZPIZ:
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 a) delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi posledic
 poškodb pri delu in poklicne bolezni
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 30
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 6. Socialno stanje:
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 a) delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca s
 telesnimi hibami oziroma motnjami
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 b) zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma
 samohranilec
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 c) število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka
 po
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 5
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot
 postranski poklic (popoldanska obrt), ali delavec, ki je lastnik kmetijskih
 obdelovalnih površin nad 4 ha
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 -30
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 e) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno  
 dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin
 nad 4 ha
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 -30
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=441 valign=top style="width:331.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 f) delavec, ki je družabnik v zasebnem ali mešanem
 podjetju
 </td>
 <td width=110 style="width:82.55pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 -30
 </td>
 </tr>
</table>

</div>

(11) V primeru trajnih
presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da
katerega od kriterijev ni mogoče definirati, se ga ne upošteva. V primeru
začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se
ne všteva kriterij iz 5. točke.

(12) Če več presežnih delavcev
doseže enako število točk, se dodatno uporabijo naslednja merila:

Temeljno merilo za ohranitev
zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo
delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.

Merilo delovne uspešnosti je
mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena
merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.

V primeru enake delovne
uspešnosti delavcev je naslednje korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve
upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v
primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima
višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

Naslednje merilo je
upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti
in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z
daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

Naslednje merilo je
upoštevanje delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti,
izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci
z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

Naslednje merilo je
upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi,
delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo
delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za
poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri
delodajalcu.

Kot končno merilo se upošteva
socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno
uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem,
pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na
družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih
članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje
kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih
podjetij, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.

(13) Sklep o prenehanju
delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ
oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora
obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.

(14) Delodajalec je dolžan
izplačevati delavcu v času šest mesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega
dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj
pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.

(15) Delodajalec mora delavca
obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov
delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja
svojega delovnega položaja.

(16) Program reševanja
presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

(17) Odpravnine presežnim
delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

20. člen

Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov

(1) Če delodajalec sprejme
program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj
in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen
program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno
komisijo.

(2) Arbitražno komisijo
sestavlja enako število članov, ki jih predlaga vsaka stran, in predsednik, ki
ga imenujeta obe strani sporazumno.

(3) Če sindikat v roku,
določenem v prvem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je
program dokončen.

(4) Če je sindikat sprožil
postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija
tako odloči.

(5) Če se arbitražna komisija
ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra,
imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na
katerem je sedež delodajalca.

21. člen

Delovni čas

(1) Tedenski delovni čas

Tedenski delovni čas znaša
največ 40 ur. Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni.
Delodajalec lahko glede na naravo dela v svoji dejavnosti ob soglasju sindikata
v aktu opredeli drugačno razporeditev delovnega časa (delovni koledar) v okviru
letnega fonda ur v primerih sezonska nihanja, prazniki, letni dopusti, bolniške
odsotnosti.

V primeru, da se delovni čas
med letom neenakomerno razporedi tako, da znaša več kot je opredeljeno v prvem
odstavku tega člena, se mora delavcem omogočiti, da višek opravljenih ur
izkoristijo do 30. 6. v naslednjem letu.

V primeru, da delovni proces
onemogoča navedeno izravnavo viška ur iz prejšnjega leta se delavcem za več
opravljene ure izplača odškodnina v višini neto nadurne postavke obračunskega
meseca z izplačilom pri plači za mesec junij.

(2) Delovni čas, krajši od
polnega delovnega časa

Delavec, ki je sklenil delovno
razmerje z delovnim časom krajšem od polnega, ima enake upravljalske pravice
kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

Če delavka dela s krajšim
delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa
določi z dogovorom med delavko in delodajalcem.

Če eden izmed staršev z
otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se
razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim
organom.

Skrajšanje delovnega časa se
določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta podjetja.

(3) Delo prek polnega
delovnega časa

Vodilni delavec ali
pooblaščeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko odloči, da
morajo delavci delati prek polnega delovnega časa v vseh izjemnih, nujnih ali
nepredvidenih primerih, določenih v zakonu o delovnih razmerjih in drugih
zakonih in v naslednjih primerih:

– kadar je zaradi odločitve
državnih organov ali intervencijskih predpisov in razmer na trgu potrebno
opraviti naloge v določenem roku in je nespoštovanje rokov sankcionirano ali bi
pri delodajalcu zaradi neizvršenih nalog nastala velika gmotna škoda,

– kadar je potrebno opraviti
nujna dela nenadno odsotnega delavca in dela ni mogoče odložiti.

(4) Delo prek polnega
delovnega časa v tem členu je posebni delovni pogoj, na podlagi katerega ima
delavec pravico do posebnega dodatka.

(5) Delo prek polnega
delovnega časa lahko traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oziroma 180
ur na leto.

(6) Dela prek polnega
delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.

(7) Vodilni delavec oziroma
njegov pooblaščenec spremlja in ocenjuje podatke o neizkoriščenosti delovnega
časa in potrebo po uvedbi dela prek polnega delovnega časa.

22. člen

Merila za nočno delo

(1) Nočno delo se lahko uvede,
če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:

– daljši letni dopust,

– zagotovljen počitek,

– periodični zdravstveni
pregledi.

(2) Nočnega dela žensk, kljub
izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih
določa zakon ter v naslednjih primerih:

– ko gre za težja fizična oziroma
zdravju škodljiva dela,

– ko je mogoče nočno delo
opraviti z moško delovno silo,

– če proizvodne zmogljivosti v
dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno
organizirano.

(3) Sindikat ima kadarkoli
pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

(4) V primeru kršitev iz
prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca
takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko
zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

23. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez
nadomestila plače

(1) Delavec ima pravico do
odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni zaradi:

<pre style="text-align:justify">- lastne poroke                                                                     2 dni</pre><pre
style="text-align:justify">- rojstvo otroka                                                                     1 dan</pre><pre
style="text-align:justify">- poroke otroka                                                                     1 dan</pre><pre
style="text-align:justify">- smrti zakonca, otrok, posvojenca                                       3 dni</pre><pre
style="text-align:justify">- smrti staršev                                                                      2 dni</pre><pre
style="text-align:justify">- smrti bratov, sester, starih staršev                                    1 dan</pre><pre
style="text-align:justify">- selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca     3 dni</pre><pre
style="text-align:justify">- selitve delavca oziroma družine v istem kraju                   2 dni</pre><pre
style="text-align:justify">- elementarnih nesreč                                                     do 5 dni</pre>

(2) Odsotnost v zgornjih primerih
je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne
seštevajo.

(3) Odsotnost delavca iz
prvega odstavka je v breme delodajalca.

(4) Delavcu se mora omogočiti
odsotnost dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo
sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških
organih republike in lokalnih skupnosti.

(5) Če v primerih odsotnosti
iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka
odsotnost v breme delavca.

(6) Delavec ima pravico do
odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

– neodložljivih osebnih
opravkov,

– zasebnega potovanja,

– nege družinskega člana, ki
ni medicinsko potrebna,

– popravila hiše oziroma
stanovanja,

– zdravljenja na lastne
stroške.

(7) Delodajalec lahko
delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega
procesa tega ne dopuščajo.

(8) Prostovoljni krvodajalci
imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri.

(9) Delodajalec lahko odobri
plačan ali neplačan dopust tudi v drugih izjemnih primerih.

24. člen

Razporejanje delavca – invalida in delavca z
zmanjšano delovno zmožnostjo

(1) Delodajalec mora
razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
na ustrezno delovno mesto v 15 dneh po dokončnosti odločbe Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je ugotovljena invalidnost
oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca.

(2) Dokler delodajalec ne
zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora
izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80%
osnovne plače in dodatek na delovno dobo.

25. člen

Letni dopust

(1) Letni dopust traja najmanj
20 delovnih dni. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4
dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.

(2) Delavec, ki v koledarskem
letu ne izpolni pogoja 6 mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe
sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjen mesec 1/12
letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te pogodbe.

(3) Pri določanju dolžine
letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:

a) delovna doba:

b) delovni pogoji,

c) zahtevnost dela,

d) prispevek delavca,

e) zdravstveno stanje delavca,

f) socialne razmere delavca.

Kriteriji iz točke b) do f) se
opredelijo na podjetniški ravni.

(4) Letni dopust lahko traja
največ 35 dni.

(5) Plan izrabe letnega
dopusta v podjetju določi vodja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, vendar
tako, da le-ta tudi v času dopustov ne bo bistveno moten.

(6) Pri razporejanju letnih
dopustov se v okviru možnosti upoštevajo predlogi in želje delavcev.

(7) Delavec ima pravico do
trikrat po en dan dopusta izkoristiti na dan, ki ga sam določi. O izrabi mora
obvestiti delodajalca 3 delovne dni pred izrabo.

(8) Letni dopust se prekine,
če delavec med njegovo izrabo zboli. Po prenehanju razlogov za odsotnost zaradi
bolezni, delavec praviloma nadaljuje z izrabo letnega dopusta, v soglasju z
neposrednim vodjem, pa ga lahko izrabi tudi kasneje.

26. člen

Disciplinski postopek

(1) Disciplinsko komisijo
imenuje poslovodni organ, nadzorni svet oziroma skupščina v skladu s splošnim
aktom delodajalca.

(2) Pri delodajalcih z manj
kot 50 zaposlenimi o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovne
obveznosti, za katere se izreče ali lahko izreče ukrep prenehanja delovnega
razmerja, odloča poslovodni organ.

(3) Postopek, v katerem
delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred
disciplinsko komisijo pri delodajalcu.

27. člen

Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi
stopnji

(1) O pravicah delavcev odloča
na drugi stopnji organ, določen s splošnim aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi
ali statutom delodajalca ali podjetniško kolektivno pogodbo.

(2) Pri delodajalcih z manj
kot 50 delavci odloča na drugi stopnji isti organ kot je odločal na prvi
stopnji.

28. člen

Odškodnina

(1) O odškodninski
odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski
odgovornosti za hujšo kršitev delovne obveznosti.

(2) Kadar delavec pri delu ali
v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode
pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne
stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku. Pavšalna odškodnina
znaša eno osnovno plačo delavca v mesecu, ko se odmerja.

(3) Odškodnina iz drugega
odstavka tega člena se lahko zmanjša oziroma se delavca lahko oprosti plačila
odškodnine, če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo
škode, njegov odnos do dela in glede na njegovo gmotno stanje.

29. člen

Pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega
razmerja

V primeru nezakonitega
prenehanja delovnega razmerja zaradi opustitve zakonsko predpisanih postopkov,
kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg
plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj štiri mesečne povprečne
plače družbe v zadnjih treh mesecih dela.

30. člen

Dolžina odpovednega roka

(1) Odpovedni rok znaša v
primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:

<pre style="text-align:justify">– za delavce I., II. in III. skupine                     en mesec,</pre><pre
style="text-align:justify">– za delavce IV. in V. skupine                       dva meseca,</pre><pre
style="text-align:justify">– za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine      tri mesece.</pre>

(2) V času odpovednega roka
ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec, zaradi iskanja nove
zaposlitve, ki jih lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.

31. člen

Varnost in zdravje pri delu

(1) Zaradi zagotovitve
minimalnih standardov za varno delo sta delodajalec in delavec poleg pravic in
obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila
te kolektivne pogodbe o varstvu in zdravju pri delu.

(2) Delodajalec ima predvsem
naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:

– prilagoditi mora delo
posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro
sredstev za delo, z izbiro delovnih tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem
monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje
delavca,

– prilagajati mora delo
tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,

– zamenjati mora nevarne z
nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi)
postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,

– razvijati mora usklajeno
politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela,
socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja.

(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi
z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.

(4) Vsak delavec je dolžan
skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi
ter ustnimi navodili delodajalca.

32. člen

Izobraževanje

(1) Delavci imajo pravico, da
se izobražujejo. Delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na
izobraževanje.

(2) Delavec se je dolžan
izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim
ustrezno pogodbo.

(3) Če je izobraževanje
organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni
čas, delavec pa ima enake pravice kot bi delal.

(4) Če je izobraževanje
organizirano izven delovnega časa o pravicah delavcev odloči delodajalec.

(5) Za izobraževanje v
interesu delodajalca se šteje izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem
dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.

(6) V primeru, da se delavec
izobražuje v lastnem interesu, lahko delodajalec in delavec skleneta pogodbo, v
kateri bosta pogodbeni stranki opredelila medsebojne pravice in dolžnosti.

33. člen

Izpiti

(1) Če je delavec napoten na
izobraževanje, oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu
pripada, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:

– tri delovne dni za vsak
izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,

– trije delovni dnevi za vsak
izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali
fakulteti),

– sedem delovnih dni za maturo
oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje
zahtevnosti,

– deset delovnih dni za
diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,

– pet delovnih dni za vsak
izpit na podiplomskem študiju,

– petnajst delovnih dni za
zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za
pridobitev naziva magister oziroma specialist,

– dvajset delovnih dni za
doktorat.

(2) Poleg odsotnosti iz
prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.

(3) Do odsotnosti iz prejšnjih
dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.

(4) Obseg delovnega časa,
namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja
s pogodbo med delavcem in delodajalcem.

34. člen

Povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem

(1) Delavcu, ki se izobražuje
v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec
krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:

– prevoz,

– kotizacija, šolnina,

– stroški prehrane,

– stroški bivanja,

– obvezna učna literatura.

(2) Delavcu povračilo teh
stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z
izobraževanjem.

35. člen

Razporeditev in obveznosti

(1) Delodajalec mora delavcu,
ki se izobražujejo v interesu delodajalca ali jih je napotil na izobraževanje,
razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo.

(2) Če delodajalec ne izpolni
obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te
pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan
delodajalcu povrniti vse stroške, povezane z izobraževanjem.

36. člen

Vajenci

(1) Vajencem, ki so sklenili
učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.

(2) Delodajalec je dolžan
pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila
omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona
o vajeniškem razmerju.

37. člen

Mentorji praktičnega pouka

Delodajalec, ki izvaja
praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu –
mentorju praktičnega pouka:

– dodatno strokovno in
andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja, 
    – delno oprostitev obveznosti na delovnem mestu, tako
da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega
delovnega časa.

38. člen

Učenci in študenti na praksi

Delodajalec zagotavlja učencem
in študentom na praksi (obvezni, počitniški):

– plačilo za opravljeno delo v
skladu z določili te kolektivne pogodbe (56. člen),

– seznanitev z nevarnostmi,
povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,

– zavarovanje za primer
poklicne bolezni in poškodbe na delu,

– ustrezno mentorstvo in uvajanje
v delo,

– prehrano med delom.

39. člen

Obveščanje delavcev

(1) Delodajalec je dolžan na
pisno zahtevo reprezentativnega sindikata pisno kolektivno obvestiti delavce, v
roku 30 dni od prejema zahtevka:

– o letnih in večletnih planih
delodajalca,

– v primeru poslabšanja
poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v poslovanju ali likvidnostnih težav,

– o doseženih letnih poslovnih
rezultatih,

– o predlogih splošnih aktov
in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo
določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.

(2) Dolžnosti obveščanja ni,
če gre za poslovno tajnost.

40. člen

Pogoji za delovanje sindikata

(1) S kolektivno pogodbo se ne
posega v svobodno ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v
pravice sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge,
stališča in zahteve pristojnim organom.

(2) Delodajalec je dolžan v
skladu z zakonom in kolektivno pogodbo zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh
postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz
delovnega razmerja.

(3) Reprezentativnim
sindikatom pri delodajalcu se vročajo gradiva za seje organov delodajalca,
razen sej uprave oziroma poslovodstva, kadar obravnavajo vprašanja iz prvega
odstavka 39. člena.

(4) Delodajalec zagotavlja
sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:

– prost dostop zunanjih
sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila,

– dostop predstavnikom
območnega odbora sindikata delavcev trgovine, ki se predstavijo s pooblastilom
sindikata delavcev trgovine Slovenije oziroma sindikata podjetja, da proučijo
pogoje, v katerih delavci – člani sindikata delajo in kako se uresničujejo
njihove pravice pri delu in iz dela. Pri tem jim mora podjetje nuditi vse
zahtevane pisne informacije in dokaze za delavce – člane sindikata, ki so
zaprosili za pomoč območni odbor sindikata delavcev trgovine in jih le-ta
zastopa,

– svobodo sindikalnega
obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.

(5) Delavec – član sindikata,
se glede uveljavljanja in zaščite svojih pravic lahko obrne za pomoč in
svetovanje na območni odbor sindikata delavcev trgovine, ki ga bo na njegovo
zahtevo in z njegovo privolitvijo ali prošnjo v takih primerih tudi zastopal.

41. člen

Materialni pogoji za sindikalno delo

(1) S kolektivno pogodbo pri
delodajalcu, oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med
sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.

(2) Če s pogodbo iz prejšnjega
odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikatov zagotovljeno:

– ena plačana ura letno na
vsakega člana reprezentativnega sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot
40 ur letno ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih delavcev za
opravljanje sindikalnih funkcij. Pri delodajalcih, ki se ukvarjajo s trgovino
na drobno, se število plačanih ur poveča za 15% glede na število in prostorsko
porazdelitev prodajaln. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje
sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov
dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur
za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ. Pri
tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega
procesa;

– prostorski pogoji za delo
sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;

– tehnična izvedba obračuna in
plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata;

– plačani delovni dnevi letno
za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more
presegati tretjine ur iz prve alinee.

(3) Število sindikalnih
zaupnikov pri delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma
pravili ter pogodbo iz prvega odstavka tega člena.

(4) S pogodbo iz prvega
odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ
dvakrat letno med delovnim časom.

(5) Ne glede na zagotovljene
materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in
reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas
opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj
v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.

42. člen

Imuniteta sindikalnega zaupnika

(1) Sindikalni zaupnik zaradi
sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.

(2) Sindikalnega zaupnika
zaradi njegove sindikalne aktivnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni,
kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, ni mogoče brez soglasja sindikata
prerazporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma
uvrstiti med presežke.

(3) Sindikalnemu zaupniku pod
pogoji iz drugega odstavka ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali
začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače
postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.

(4) Rok, v katerem je sindikat
dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal
soglasje.

(5) Če sindikat ni dal
soglasja, lahko delodajalec sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na
delodajalcu.

(6) Arbitražo lahko sproži
sindikat tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi
sindikalne dejavnosti.

(7) Glede arbitraže se
smiselno uporabljajo določbe 20. člena te kolektivne pogodbe o arbitraži v
postopku ugotavljanja presežnih delavcev pri delodajalcu.

(8) Imuniteta sindikalnega
zaupnika iz tega člena traja še 12 mesecev po prenehanju funkcije sindikalnega
zaupnika.

(9) Za sindikalne zaupnike po
tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central
(predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih
sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo
neprofesionalno.

43. člen

Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih

(1) Vsi zneski v tej
kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih.
Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih
se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.

(2) Plače se izplačujejo
najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli
mesec.

(3) Plače se izplačujejo v
denarju ali se nakazujejo na tekoči račun ali hranilno knjižico.

(4) Delavcem, ki delajo z
delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za
letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s
časom, prebitim na delu.

(5) Če delavec dela pri več
delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z
dogovorom med delodajalcema.

(6) Delodajalec je dolžan pri
spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pred njeno uporabo pisno
seznaniti sindikate pri delodajalcu.

44. člen

Plače

(1) Plačo delavca sestavlja:
osnovna plača, dodatki, del plače na podlagi doseganja delovne uspešnosti ter
del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.

(2) V pogodbi o zaposlitvi
delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih in
dodatno v obliki, ki omogoča preračun v vsakokratno tolarsko vrednost.

(3) Osnovna plača delavca za
poln delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne
pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja
oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v
tarifni prilogi te pogodbe.

(4) Za vnaprej določene
(predvidene 100%) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po
vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo
podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj
90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih. Kadar delodajalec nima sprejetih
kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti oziroma kriteriji niso naprej znani
delavcem, se obračun plač opravi na osnovi opravljenih ur in veljavne osnovne
plače.

(5) Če delavec ne doseže
vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca,
je upravičen do 100% osnovne plače.

(6) Za normalne delovne pogoje
se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina
zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.

(7) Izhodiščna plača za
določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe,
je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem
delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne
pogoje.

(8) Izhodiščne plače za
tipična dela (poklici v skladu s šifrantom o poklicih po novem zakonu) po
tarifnih razredih, ki so v prilogi te kolektivne pogodbe so usmeritev za
delodajalce pri uporabi metod za vrednotenje delovnih mest in razporejanje
delovnih mest v tarifne razrede. Možna je tudi njihova neposredna uporaba.

Izhodiščna plača za tipična
dela iz tega odstavka vsebuje vse sestavine zahtevnosti in temelji na
dogovorjeni metodi za njeno vrednotenje.

(9) Delavec, ki je začasno
razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more
prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.

45. člen

Tarifna priloga

Tarifna priloga kolektivne
pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil
materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.

46. člen

Plače na podlagi delovne uspešnosti

(1) Osnove za določanje
delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in
inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali
skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom
opravljanja dela.

(2) Pri določanju meril se
mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in
normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s pogodbo o
zaposlitvi.

(3) Merila za ugotavljanje
delovne uspešnosti se razdelajo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem
aktu podjetja, sprejetem s soglasjem sindikata.

V primeru, da delodajalec nima
razdelanih meril in kriterijev za ugotavljanje delovne uspešnosti, se delovna
uspešnost ne more ugotavljati.

47. člen

Dodatki za posebne obremenitve

(1) Delavcem pripadajo dodatki
za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in
delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.

(2) Dodatki se obračunavajo le
za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

(3) Osnova za izračun dodatkov
je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

(4) Dodatki iz prvega odstavka
tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela,
v katerih se delo opravlja, že upoštevani v vrednotenju in zajeti v plači
tipičnega dela.

(5) Za delo v delovnem času,
ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem
odstotku od osnove:

<table class=MsoTableGrid border=0 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:-117.65pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar
 se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni oziroma v turnusu popoldan
 in ponoči
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 10%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za delo v deljenem delovnem času, za vsakokratno
 prekinitev dela več kot 1 uro
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 15%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za delo v deljenem delovnem času, za vsakokratno
 prekinitev dela več kot 2 uri
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za dežurstvo
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 20%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za nočno delo
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 75%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za delo preko polnega delovnega časa
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 30%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za delo v nedeljo
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 75%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za delo na dela proste dneve po zakonu
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 75%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 - za delo na 1. januar, 1. maj, 1. november, 25.
 december in velikonočno nedeljo
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 200%
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=488 valign=top style="width:366.05pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 <td width=84 valign=bottom style="width:63.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
  
 </td>
 </tr>
</table>

</div>

(6) Dodatek za delo v nedeljo
in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.

(7) Za čas pripravljenosti na
domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.

(8) Delavcu pripadajo zaradi
vplivov okolja dodatki v naslednjih primerih:

a) pri umazanem delu in drugih
težkih delih, pri katerih je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom
okolja (na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke oziroma nizke
temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, delo v
temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo), ima delavec pravico do
dodatka za težko delo v višini najmanj 5%;

b) pri delih, pri katerih
delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so:
zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega
zraka ali druga zaščitna sredstva najmanj v višini 2%;

c) pri delih, pri katerih je delavec
izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, voda, eksplozija), je treba v
kolektivnih pogodbah delodajalca določiti višino teh posebnih dodatkov –
odvisno od stopnje nevarnosti v primerjavi s predhodnimi odstavki tega člena
najmanj v višini 3%.

48. člen

Dodatek za delovno dobo

(1) Delavcu pripada dodatek za
delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto
delovne dobe.

(2) Pri uveljavljanju pravice
iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe,
ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v
tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z
vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, benificirana in posebne zavarovalne dobe
ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.

49. člen

Nadomestila plače

(1) Delavcu pripada
nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:

– bolezni,

– poklicne bolezni in nesreče
pri delu,

– letnega dopusta,

– na dela prost dan po zakonu,

– odsotnosti z dela, če je
delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu
delodajalca,

– v drugih primerih, določenih
z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.

(2) V vseh navedenih primerih,
razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 90% osnove za
dneve odsotnosti z dela.

Nadomestilo ne more presegati
višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

(3) Delodajalec lahko zadrži
izplačilo nadomestila delavcu:

– če opravlja v času bolniške
pridobitno delo,

– če v 2 dneh po začetku
odsotnosti neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,

– če se brez opravičenega vzroka
ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,

– če pooblaščeni zdravnik,
komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilu zdravnika.

Delodajalec ima pravico
določiti način spremljanja in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.

(4) Osnova za izračun
nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo
za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz nadur in na podlagi uspešnosti
poslovanja.

V primeru, da ni mogoče
uporabiti te osnove, se za obračun nadomestil uporabi osnovna plača delavca
povečana za dodatek na delovno dobo.

(5) Delavec, ki se je kot
presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas
pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za
delovno dobo.

(6) Delavcu za čas čakanja na
delo doma pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače, povečane za
dodatek za delovno dobo.

(7) Delavcem, katerim ni
mogoče trajno zagotoviti dela pri delodajalcu, v času 6-mesečnega odpovednega
roka pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače tekočega meseca,
povečane za dodatek za delovno dobo.

(8) Za čas stavke so delavci
upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače za največ 5 delovnih dni,
v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod
naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:

– da stavkajo zaradi kršitev
kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,

– je stavka organizirana v
skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih,

– da kršitev kolektivne
pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe
dejavnosti.

Nadomestilo plače se izplača v
breme delodajalca.

50. člen

Del plače na podlagi uspešnosti poslovanja

(1) Kriterije za določitev
dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in
reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega načrta. Ob
sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na tej podlagi se
delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita tudi o tem,
ali se ta del plače izplača v denarju, delnicah in o odložitvi njenega
izplačila.

(2) Delavcu, ki ni delal vse
leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za
efektivni delovni čas.

51. člen

Obračun plače

(1) Vsakemu delavcu mora biti
pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:

– osnovno plačo delavca,

– dodatke po posameznih
vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,

– plačo iz naslova uspešnosti
(stimulativni del),

– nadomestila plače po
posameznih vrstah,

– bruto plačo,

– zneske prispevkov za
socialno varnost,

– neto plačo,

– davek od osebnih prejemkov,

– neto izplačilo plače.

(2) Ob obračunu plače
delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne
prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto
izplačilo).

(3) Delodajalec v navzočnosti
delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse
okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na
njegov predlog.

52. člen

Drugi osebni prejemki

1. Regres za letni dopust

(1) Regres za letni dopust pripada
delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, oziroma v
nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se
lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te
pogodbe.

(2) Pravica do izplačila
regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.

(3) Delavcem, ki delajo z
delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za
letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.

(4) Neodvisno od izrabe
letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga
niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.

2. Jubilejne nagrade

(1) Delavcu pripada jubilejna
nagrada v višini:

– za 10 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu,

– v višini ene izhodiščne
plače I. tarifnega razreda te pogodbe

– za 20 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu,

– v višini ene in pol
izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe,

– za 30 let delovne dobe pri zadnjem
delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te pogodbe.

(2) Zadnji delodajalec je
tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.

(3) Jubilejna nagrada se
izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.

(4) Jubilejna nagrada pri
zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da
delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času
trajanja svoje delovne dobe.

3. Odpravnina ob upokojitvi

(1) Delavcu pripada ob
upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač
delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Delodajalec pa lahko izplača
tudi višjo odpravnino ob upokojitvi.

(2) Delavec ni upravičen do
odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je
upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od
zneska odpravnine.

4. Solidarnostne pomoči

(1) V primeru smrti delavca
ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim
družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti
delavca pripada njegovim družinskim članom 60% povprečne plače v RS za pretekle
tri mesece, v primeru smrti družinskega člana pa 30% enakega povprečja.
Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat podjetja po vnaprej
določenih merilih: za odsotnost zaradi bolezni nepretrgoma šest mesecev ali več
in za odsotnost treh mesecev ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri
delu pripada delavcu najmanj enkrat letno solidarnostna pomoč v višini,
opredeljeni v drugem stavku te točke, ki jo izplača delodajalec.

Solidarnostne pomoči se
ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikalnega zaupnika delavcev,
organizacije ali zunanje socialne službe. Pomoč v primeru smrti delavca ali
njegovega družinskega člana se izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa
oziroma delodajalca.

(2) Ožji družinski člani so
zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu
dolžan preživljati.

53. člen

Povračila stroškov v zvezi z delom

1. Prehrana med delom

(1) Delavcem se zagotovi
povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do
povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo
najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.

(2) Znesek povračila stroškov
prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno s porastom
življenjskih stroškov.

2. Prevoz na delo in z dela

Delavcem, učencem, vajencem in
študentom na praksi pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.

Višina se določi s podjetniško
kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne
more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza.

3. Službena potovanja

(1) Za povračilo stroškov, ki
so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem
potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo
stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.

(2) Do povračila stroškov na
službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno
potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni
prilogi.

(3) Delavcu se na službenem
potovanju v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za
državne organe.

4. Terenski dodatek

(1) Delavci so upravičeni do
terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca in izven
kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu
organizirana prehrana in prenočišče.

(2) Terenski dodatek,
povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med sabo
izključujejo.

54. člen

Inovacije

Delavcu pripada za inovacijo
najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi
s pogodbo med inovatorjem in delodajalcem.

55. člen

Prejemki pripravnikov

(1) Delavcu – pripravniku
pripadajo plača v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni
razred ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.

(2) Zaradi priprave in
opravljanja strokovnega izpita ima pripravnik pravico do odsotnosti z dela dveh
delovnih dni ob nadomestilu plače.

56. člen

Prejemki učencev, vajencev in študentov na praksi

(1) Učencem in študentom na
praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini
15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.

(2) Učenci, vajenci in
študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.

(3) Učenci, vajenci in
študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.

(4) Vajencem pripadajo
izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.

57. člen

Prejemki mentorjev

(1) Delavcu – mentorju
pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih
oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila
določi delodajalec.

58. člen

Plače sindikalnih zaupnikov

(1) Za čas opravljanja
profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je
prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, in nadomestila, drugi osebni
prejemki ter povračila stroškov v zvezi z delom.

(2) Plača sindikalnega
zaupnika se valorizira z rastjo plač pri delodajalcu.

(3) Sindikalni zaupnik ima
pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.

(4) S pogodbo o pogojih za
sindikalno delo oziroma podjetniško kolektivno pogodbo se lahko delodajalec in
sindikat dogovorita, da predsedniku sindikata podjetja in sindikalnim zaupnikom
pripada dodatek za čas opravljanja neprofesionalne sindikalne funkcije.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA
SPOROV

59. člen

Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki kolektivne pogodbe si
morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno
izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

60. člen

Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti
vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

61. člen

Sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe

(1) Vsaka pogodbena stranka
lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

(2) Pogodbena stranka, ki želi
spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog
sprememb in dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov in ciljev, s priporočenim
pismom.

(3) Druga stranka se je dolžna
do predloga opredeliti v 30 dneh.

(4) Če druga stranka ne
sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do
predloga ne opredeli v 30. dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek
pomirjanja.

62. člen

Sklenitev nove kolektivne pogodbe

(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank vsaj tri
mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe, če je le-ta odpovedana.

(2) Na podlagi pisne pobude za
sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna
opredeliti do te pobude.

(3) V primeru, da druga
stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do
nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne
pogodbe ustavi.

(4) Pogajanja se lahko
začnejo, ko ena od strank predloži predlog nove kolektivne pogodbe.

63. člen

Reševanje kolektivnih sporov

(1) Spore med strankama
kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji,
rešujeta komisija za pomirjanje in arbitraža.

(2) Velja, da gre za spor med
strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi
kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.

(3) Pri trgovcih z osnovnimi
živili se s splošnim aktom oziroma podjetniško kolektivno pogodbo določi dela
in naloge ter način njihovega opravljanja med stavko za zagotavljanje
nenadomestljivih pogojev za življenje in delo občanov in drugih organizacij.

64. člen

Sestava komisije za pomirjanje

(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjanje.

(2) Člani komisije sporazumno
imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst priznanih strokovnjakov
s področij delovnega prava.

65. člen

Začetek postopka pomirjanja

(1) Postopek pomirjanja se
začne na zahtevo katerekoli stranke.

(2) Pomirjanje velja za
neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjanje za
neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje v roku
8 dni od sprejema zahtevka oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.

(3) Vsak sporazum, ki je
dosežen, mora biti v pisni obliki.

(4) Če sporazum ni dosežen v
roku 30 dni od vložitve zahtevka, se smatra pomirjanje za neuspešno.

66. člen

Arbitražni postopek

(1) V primeru ustavitve
oziroma neuspešnega postopka pomirjanja lahko katerakoli stranka sproži
postopek pred arbitražo, v roku 30 dni od dneva ustavitve oziroma neuspešnega
postopka pomirjanja.

(2) Arbitraža odloča v sestavi
tričlanskega senata. Po tem, ko sta stranki določili svoje člane in namestnike,
sporazumno določita predsednika in njegovega namestnika iz vrst priznanih
strokovnjakov s področij delovnega prava.

67. člen

Objava

(1) Sporazum strank v postopku
pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za
registracijo kolektivnih pogodb, in objavi.

(2) Sporazum strank v postopku
pomirjanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo
oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.

68. člen

Komisija za razlago kolektivne pogodbe

(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje
vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta
sporazumno.

(2) Komisija za razlago
sprejema razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na
enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.

(3) Razlage komisije pomenijo
obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca
ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih
delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe.

(4) Priporočilo je strokovni
predlog strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.

69. člen

Odpoved kolektivne pogodbe

(1) Kolektivna pogodba se
lahko odpove tri mesece pred potekom njene veljavnosti s priporočenim pismom.
Odpoved te pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Če kolektivna pogodba v
tem roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto še za eno leto.

(3) Po odpovedi pogodbe lahko
vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

70. člen

Dodatek za delovno dobo

V zvezi z dodatkom za delovno
dobo iz 48. člena te pogodbe so delodajalci dolžni upoštevati usmeritve za
prehod z dodatka za celotno delovno dobo na dodatek na delovno dobo pri zadnjem
delodajalcu, ki bodo pripravljene skladno z ustreznimi določbami 68. člena
Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št.
40/97).

71. člen

Razlaga določb iz splošne kolektivne pogodbe za
gospodarske dejavnosti

V primerih ko so določbe
posameznih členov Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije dobesedno
povzete po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (Uradni list
RS, št. 40/97), take določbe razlaga samo Komisija za razlago Splošne
kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.

72. člen

Uporaba določb splošne kolektivne pogodbe za
gospodarske dejavnosti

V primeru, da so določbe
Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti ugodnejše od določb te
pogodbe, se neposredno uporabljajo določbe Splošne kolektivne pogodbe za
gospodarske dejavnosti.

73. člen

Začetek uporabe

Ta kolektivna pogodba se
uporablja od 1. 1. 1998.

Sprememba kolektivne
pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (UL RS, št. 110/99) ima naslednjo končno
določbo:

2. člen

Ta sprememba začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe kolektivne
pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (UL RS, št. 73/03) ima naslednjo končno
določbo:

2. člen

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

KOLEKTIVNA POGODBA DEJAVNOSTI TRGOVINE SLOVENIJE (05.07.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE