Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe
sodišč/Ostalo/Vrhovno sodišče/ …
REPUBLIKA
SLOVENIJA
VRHOVNO
SODIŠČE
Sodba
VS, številka: VIII Ips 245/2015
Datum:
23.02.2016
IZREDNA ODPOVED
POGODBE O ZAPOSLITVI – Zloraba bolniškega staleža – Zapustitev
kraja bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika
JEDRO:
Materialno dokazno breme delavca
ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva in ponudi
dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke
(212. člen ZPP).
Ker je revidentka zapustila kraj
bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika, je bil ugotovljen
obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z
8. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
IZREK:
Revizija se zavrne.
Predmet spora:
1. Sodišče prve stopnje je
zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne
odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 4. 2014. Posledično je
zavrnilo reintegracijski in reparacijski zahtevek. Presodilo je, da
je izredna odpoved po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona
o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) utemeljena,
saj je tožnica odšla iz kraja bivanja 14. 2. 2014 brez soglasja
pristojnega zdravnika. O vsebini in spoštovanju navodil je med
drugim zaslišalo tožničinega osebnega zdravnika in predstavnico
ZZZS dr. A. A. Sodišče je ugotovilo, da tožnica sicer ni opravljala
pridobitne dejavnosti v času bolniškega staleža, ko je 14. 2. 2014
urejala nohte oskrbovanki tožene stranke, je pa z istim dejanjem
kršila konkurenčno prepoved.
2. Sodišče druge stopnje je
zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve
stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo
sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne
uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega
postopka. Navaja, da je sodišče dejanske ugotovitve oprlo na
zaslišanje dr. A. A., ki sploh ni imenovana zdravnica, zato o
vsebini navodil ne more izpovedati. Osebne podatke o zdravljeni
osebi lahko poda le imenovani zdravnik, ne morejo pa se podajati
telefonsko preko tretjih oseb. Tožnici v postopku odpovedi niso
bili predstavljeni zaznamki delavk tožene stranke, zato ji je bila
onemogočena obramba. Gre za nasprotje v obrazložitvi, v kateri
sodišče najprej ugotavlja, da pri urejanju nohtov 14. 2. 2014 ni
šlo za pridobitno dejavnost, potem pa zaključi, da je to isto
dejanje predstavljalo kršitev konkurenčne prepovedi. Ta se ji v
izredni odpovedi sploh ni očitala kot odpovedni razlog. Izpodbijana
sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, z njo je tudi kršena
tožničina pravica do izjave v postopku. V spisu ni odločbe
imenovanega zdravnika za sporno obdobje, zato ni jasno, kako je
lahko sodišče ugotovilo kršitev navodil. Tožena stranka ni
predlagala zaslišanja tožničinega osebnega ali imenovanega
zdravnika, čeprav bi ga morala zaradi obrnjenega dokaznega bremena.
Sodišče je napačno prevalilo trditveno in dokazno breme na tožnico.
Če trditveno in dokazno breme ne bi bilo na toženi stranki, bi
tožnica sama predlagala dokaze. Pravila obveznega zdravstvenega
zavarovanja (Pravila, Ur. l. RS, št. 79/94 in naslednji) imajo v
233. členu povsem drugačno vsebino, kot jo navajata sodišči. Ni
bilo ugotovljeno, da bi se tožnici zaradi kršitve poslabšalo
zdravstveno stanje. Zakonita zastopnica ni znala pojasniti, zakaj
je zapisnik z dne 11. 3. 2014 prejela šele 18. 3. 2014, čeprav ji
je bil po elektronski pošti poslan takoj. Glede tega obstaja
nasprotje med pričanjem zakonite zastopnice in zaposlene delavke B.
B., sodišče pa ne obrazloži, zakaj ne šteje 11. 3. 2014 za trenutek
seznanitve z odpovednim razlogom. Tožena stranka je zato zamudila
rok za podajo odpovedi. Tožnica je bila diskriminirana kot članica
sveta zavoda tožene stranke, o čemer bi moral biti zaslišana priča
C. C. Tožena stranka je šele po prejemu tožbe pridobila soglasje
sveta zavoda, kar pa je prepozno, zato je odpoved nezakonita.
Naslov tožničinega stalnega bivališča je v D. in ne v E., zato se
tožnica 14. 2. 2014 sploh ni gibala izven kraja bivanja, kar
sodišči nista upoštevali. Sodišče je iz svoje obrazložitve
izpustilo del zaslišanja osebnega zdravnika, ki je zanjo
ugoden.
4. Revizija je bila v skladu s
375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l.
RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni
odgovorila.
IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV
5. Revizija ni
utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno
sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi
odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano
sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v
mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena
ZPP).
7. Revizija neutemeljeno
uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki
drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba vsebuje razloge
o odločilnih dejstvih in glede pravno odločujočih dejstev ni
protislovna. Vsebinska pravilnost razlogov pa je predmet
revizijskega preizkusa v okviru presoje pravilne uporabe
materialnega prava.
8. Revizija se neutemeljeno
sklicuje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem
odstavku in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih
povezuje s kršitvijo pravice do izjave, kršitvijo načela
neposrednosti in kršitvijo pravil o dokaznem bremenu. Revizija
zmotno gradi svoja izvajanja na tezi, po kateri je celotno
trditveno in dokazno breme na strani tožene stranke kot
delodajalca, medtem ko je bila revidentka zaradi takšne
porazdelitve materialnega dokaznega bremena upravičeno pasivna.
Poleg tega revizija zmotno gradi na tezi, kakšna konkretna bi
morala biti dokazna sredstva, da bi jih lahko sodišče upoštevalo
pri ugotavljanju dejanskega stanja.
9. Tožena stranka je 17. 4. 2014
podala obrazloženo izredno odpoved, v kateri je revidentki očitala,
da je 14. 2. 2014 odšla iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega
zdravnika, da je kršila njegova navodila in opravljala pridobitno
dejavnost ter obenem tudi kršila konkurenčno prepoved - vse v času
bolniškega staleža. Revidentka je v tožbi med drugim predlagala
zaslišanje osebnega zdravnika glede danih navodil. Tožena stranka
pa je v odgovoru na tožbo kot dokazno listino priložila odločbo
ZZZS z dne 19. 3. 2014 (odločba, ki je veljala po datumu očitane
kršitve), iz katere izhaja, da je bila revidentka od 20. 3. 2014 do
14. 4. 2014 začasno nezmožna za delo in da ji je dovoljeno gibanje
v kraju prebivališča. V odgovoru na tožbo je predlagala zaslišanje
dr. A. A., ki je bila na pristojni enoti ZZZS nadzorna zdravnica.
A. A. je potrdila, da je revidentka kršila navodila iz predhodno
izdanih odločb ZZZS (torej tudi iz odločbe, ki je veljala v času
očitane kršitve 14. 2. 2014), saj so bila v njih ta identična
navodilom iz odločbe z dne 19. 3. 2014. Osebni zdravnik revidentke
je izpovedal, da ga revidentka ni vprašala, ali lahko zapusti kraj
bivanja. Predvideval je, da avtomobila po prometni nesreči, zaradi
katere je bila v bolniškem staležu, ne vozi, saj je imela
vrtoglavice in dovoljenje za sprehode, zato je sklepal, da se teh
navodil drži.
10. Ker je bila podana izredna
odpoved s strani delodajalca, je bilo sicer materialno dokazno
breme res na njegovi strani (drugi odstavek 84. člena ZDR-1).
Vendar pa materialno dokazno breme delavca ne razbremeni procesne
dolžnosti, da navede dejstva in ponudi dokaze, s katerimi izpodbija
navedbe in dokaze nasprotne stranke (212. člen ZPP). V obravnavani
zadevi revidentka ni konkretizirano nasprotovala navedbi tožene
stranke, da je kršila zdravniško navodilo glede odhoda iz kraja
bivanja. Tožena stranka je z zaslišanjem priče A. A. uspela
dokazati, da je revidentka kršila navodilo o gibanju znotraj kraja
bivanja, nasprotnega dokaza pa revidentka ni predlagala in temu
konkretizirano ni nasprotovala z drugačnimi navedbami o neobstoju
navodila o prepovedi zapuščanja kraja bivanja, niti ni predložila
odločbe ZZZS, ki je veljala 14. 2. 2014. Zato ji ni bila kršena
pravica do izjave in enakega obravnavanja.
11. V skladu z 8. členom ZPP
(dokazna ocena) sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi
vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov
skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva
šteje za dokazana. ZPP torej načeloma ne pozna formalnih dokaznih
pravil, zato so zmotna revizijska prizadevanja za togo razlago, po
kateri bi sodišče lahko upoštevalo le določena zaslišanja, listin
pa ne (oziroma obratno). Prosta ocena dokazov po 8. členu ZPP
seveda ni absolutna, vendar v obravnavani zadevi glede na dokazne
predloge strank, glede na ugotovitve sodišča in glede na revizijske
navedbe ni podlage za zaključek o arbitrarnosti v dejanskih
zaključkih sodišča in pri uporabi pravila o trditvenem in dokaznem
bremenu (212. člen ZPP).
12. Ker je revidentka zapustila
kraj bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika, je bil
ugotovljen obstoj razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v
skladu z 8. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Revidentka je
14. 2. 2014 zapustila kraj bivanja brez odobritve pristojnega
zdravnika, in je tedaj oskrbovanki tožene stranke na domu uredila
nohte, kar sicer spada tudi v okvir storitev, ki jih nudi tožena
stranka.
13. Revizija ima prav, da gola
ugotovitev o enkratnem dogodku striženja nohtov brez ugotovitve
ostalih okoliščin ne zadostuje za ugotovitev kršitve konkurenčne
prepovedi, kar bi bil lahko samostojen razlog za odpoved. Vendar pa
za utemeljenost odpovedi v tej zadevi zadošča že dejstvo, da je
revidentka odšla iz kraja bivanja brez odobritve pristojnega
zdravnika.
14. Določba drugega odstavka
233. člena Pravil med drugim določa, da mora zavarovanec v času
zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, ki se zdravi
doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z
doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v
primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja
oziroma, če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena
komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je
vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. Revidentka odobritve
osebnega zdravnika za odhod izven kraja bivanja ni imela, tedaj
veljavne odločbe ZZZS pa so ji dovoljevale le gibanje v kraju
bivanja. Ker je imela 14. 2. 2014 začasno bivališče prijavljeno v
E. in je tam tudi dejansko prebivala, je z vožnjo v kraj F.
izpolnila dejanski stan očitane kršitve. Na drugačno presojo ne
morejo imeti vpliv navedbe, da je želela obiskati otroke v D. in da
je imela tam prijavljeno stalno bivališče.
15. Revizija se neutemeljeno
zavzema za tezo, da bi morala tožena stranka revidentki vse zbrane
dokaze o obstoju kršitve predstaviti že ob zagovoru pred odpovedjo.
ZDR-1 ne predvideva česa takega. Delavcu mora biti omogočen
zagovor, na katerem predstavi svoje videnje očitanih kršitev in
pojasni razloge za svoja ravnanja.
16. Protispisna je revizijska
trditev, da tožena stranka ni pridobila soglasja sveta tožene
stranke pred odpovedjo, ki naj bi ga potrebovala po določbi prvega
odstavka 112. člena ZDR-1. Tožena stranka je na seji sveta 14. 4.
2014 pridobila soglasje sveta (zapisnik sveta z dne 14. 4. 2014),
čeprav to sploh ni bilo potrebno. Soglasje sveta delavcev je po
prvem odstavku 112. člena ZDR-1 potrebno, če gre za odpoved pogodbe
o zaposlitvi članu sveta, ki ravna v skladu z zakonom, kolektivno
pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru ni šlo za tako
situacijo.
17. Protispisna je revizijska
navedba, da je tožena stranka v pisni seznanitvi z očitanimi
kršitvami in vabilu k podaji zagovora z dne 7. 4. 2014 navedla, da
se je s kršitvami seznanila 11. 3. 2014. V navedeni listini je v
prvem odstavku na drugi strani navedeno, da se je tožena stranka
seznanila s kršitvami 2. 4. 2014, ko so delavke tožene stranke
obiskale oskrbovanko v F. in o tem sestavile zapisnik ter obvestile
direktorico tožene stranke. Revidentka sicer z navedbami o
ugotovitvah tožene stranke glede obstoja odpovednega razloga
izpodbija dejanske ugotovitve, kar je nedovoljen revizijski razlog
(tretji odstavek 370. člena ZPP).
18. Glede na navedeno in v
skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo
kot neutemeljeno.
Področje:
ZDR-1