Zakonodaja s področja pobiranja PSV (ZPIZ-2,
na katerega se veže tudi plačevanje ostalih prispevkov za socialno
varnost (ZZ, SV, ZAP)), se v delu določil za izplačilo dela
plače za poslovno uspešnost od 2017 naprej ni
spremenila.
Le delno pa je bilo poseženo v ZDoh-2 (tj.
samo v delu ureditve najvišjega neobdavčenega zneska dela plače za
poslovno uspešnost), kar prikazujemo v nadaljevanju s podajo določb
ZDoh-2 v uporabi od 01.01.2017 oz. 01.01.2018 naprej:
44. člen ZDoh-2 (uporaba od 01.01.2017 naprej)
(dohodek iz delovnega razmerja,
ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja se ne vštevajo:
[…]
12. del
plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v
koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:
– imajo
vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za
poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za
poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v
splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni,
ali
– je s
kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za
poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni
pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne
pogodbe,
in sicer do višine 70 % povprečne
mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do
dela plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so
pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s
splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse
delavce.
[…]
44. člen ZDoh-2 (uporaba od 01.01.2018 naprej)
(dohodek iz delovnega razmerja,
ki se ne všteva v davčno osnovo)
12. del
plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat v
koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če:
– imajo
vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za
poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za
poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v
splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni,
ali
– je s
kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za
poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni
pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne
pogodbe,
in sicer do višine70 %
100 % povprečne mesečne plače
zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela plače za
poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za
pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s splošnim
aktom delodajalca določeni enotno za vse delavce.
Glede poročanja po obrazcu REK-1 smo s 01.01.2020 prešli iz
ločenega poročanja za neobdavčeni del (pod šifro dohodka 1152) in
obdavčeni del (pod šifro dohodka 1151) na enotno poročanje za del
plače za poslovno uspešnost (ne glede na višino zneska izplačila)
pod šifro dohodka 1151.
Kot lahko ugotovimo nam sama zakonodajna ureditev ne prinaša
novosti, ki bi jih bilo prav izpostaviti in osvetlili. Je pa
praksa tista, ki ob epidemiji Covid-19 in z njo povezano COVID
zakonodajo podaja »novosti«, katere po tem E-Super časniku velja
izpostaviti in na njih opozoriti.
Pogoji za ugodnejšo dohodninsko obravnavo izplačila dela plače za
poslovno uspešnost – pregled
Najprej povzemimo – del
plače za poslovno uspešnost je možno izplačati z ugodnejšo
dohodninsko obravnavo, (samo) če so izpolnjeni (vsi)
pogoji iz
12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
V davčno
osnovo
dohodka iz delovnega razmerja se ne
vštevajo:
|
Splošni
pogoj
12. del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki
ureja delovna razmerja,
ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, izplačan enkrat
v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati,
če:
|
å
|
|
æ
|
Dodatni
pogoj – varianta 1
– imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do
izplačila dela plače za
poslovno uspešnost in so pravica do izplačila dela plače za
poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v
splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej
seznanjeni,
|
ali
|
Dodatni
pogoj – varianta 2
– je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila
dela
plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej
kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te
kolektivne pogodbe,
|
Šteje se, da
imajo pravico do dela plače za
poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so pogoji za
pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s
splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse
delavce.
|
|
|
æ
|
|
å
|
Splošni
pogoj
in
sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji.
Pri
določanju zneska povprečne mesečne plače se upošteva zadnji
podatek Statističnega urada Republike Slovenije[1].
|
Če
delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9., 10., 11., 12. in 13.
točke prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki
presega znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot
neobdavčen, se znesek dohodka v delu, ki presega znesek, ki je
določen kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
|
(Strogi) Pogoji ugodnejše dohodninske obravnave temeljijo na
ureditvi
izplačila dela plače za poslovno uspešnost iz delovnopravne
zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1), pri
čemer so zaradi omejevanja zlorab v te pogoje vključene določene
varovalke v obliki zgoraj označenih / prikazanih
splošnih in dodatnih pogojev.
Del plače za poslovno uspešnost po določilih ZDR-1 in ZVarD
(pregled določil)
Ugodnejša dohodninska obravnava (po določilih ZDoh-2) izplačila
dela plače za poslovno uspešnost je mogoča samo v primeru delovnega
razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi sklenjene po ZDR-1. Po
ZDR-1 je plačilo za poslovno uspešnost sestavni del plače, če je
le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o
zaposlitvi.[2]
ZDR-1 torej pravico do izplačila, pogoje za pridobitev pravice do
izplačila in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost
ne ureja oz. to prepušča ureditvi z nižjimi delovno pravnimi akti
(tj. KP-panožna, KP-podjetniška, predpis na ravni podjetja
…).
ZDR-1 pa vsebuje tudi druge določbe v sklopu določb urejanja
delovnih razmerij, med drugim v povezavi z izplačilom dela plače za
poslovno uspešnost tudi določbe o prepovedi diskriminacije, med
katerimi je zdravstveno stanje delavca izrecno pravno varovano po
določilih 6. člena:
6. člen ZDR-1
(prepoved diskriminacije in
povračilnih ukrepov)
(1) Delodajalec mora iskalcu
ali iskalki zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidatu) pri
zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja
in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako
obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo,
nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno
stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno
usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko
stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu s tem zakonom, predpisi
o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih
možnostih žensk in moških.
(2) Enako obravnavo glede na
osebne okoliščine iz prejšnjega odstavka mora delodajalec
zagotavljati kandidatu oziroma delavcu zlasti pri
zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju,
prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega
razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času
in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
(3) Prepovedani sta neposredna in
posredna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine iz
prvega odstavka tega člena. Neposredna diskriminacija obstaja,
če je oseba zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko
bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot
druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine
obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali
bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali
prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem
položaju kot druge osebe, razen če ta predpis, merilo ali prakso
objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje
tega cilja ustrezna in potrebna. Neposredna ali posredna
diskriminacija so tudi navodila za diskriminiranje oseb na podlagi
katere koli osebne okoliščine.
(4) Manj ugodno obravnavanje
delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se
šteje za diskriminacijo.
(5) Različno obravnavanje, temelječe
na kateri od osebnih okoliščin iz prvega odstavka tega člena, ne
pomeni diskriminacije, če zaradi narave dela oziroma okoliščin, v
katerih se delo opravlja, določena osebna okoliščina predstavlja
bistven in odločilen pogoj za delo in je takšna zahteva sorazmerna
ter upravičena z zakonitim ciljem.
[…]
ZVarD določeno osebno okoliščino, s katero se osebo postavlja v
manj ugoden položaj kot drugo osebo, obravnava kot posredno
diskriminacijo:
6. člen
ZVarD
(neposredna in
posredna diskriminacija)
(1)
Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba ali skupina oseb
zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v
enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno, kot se
obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala druga oseba ali
skupina oseb.
(2)
Posredna diskriminacija obstaja, kadar je oseba ali skupina oseb
z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila
zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse v manj
ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta določba, merilo
ali praksa objektivno temelji na legitimnem cilju in so sredstva za
doseganje tega cilja ustrezna in nujno potrebna.
Zdravstveno stanje delavca kot samostojno osebno okoliščino
prepozna tudi sodna praksa – sodba VS RS, št. VIII Ips 145/2003 z dne
20.04.2004 – kot diskriminatorno določbo, ki zaradi bolezni
posamezniku (delavcu) prizna manjše izhodišče pravic.
Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost (lahko) pripada vsem
delavcem iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja. Avtonomija je
omejena z zakonsko prepovedjo diskriminacije, ki jo vsebuje ZDR-1
in ZvarD.
Če je torej kriterij oblikovan tako, da je izplačilo dela plače za
poslovno uspešnost odvisno od individualnega prispevka delavca,
potem gre za izplačilo delovne uspešnosti delavca in ne za del
plače iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja.
Merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost
Delodajalci morajo tudi pri »prostovoljnih izplačilih delavcem«,
kot je to (tudi) del plače za poslovno uspešnost, določati merila,
ki ne razlikujejo med zaposlenimi na podlagi osebnih okoliščin.
Poglejmo navedeno na primeru iz sodne prakse:
Sodba
Upravnega sodišča, št. I U 29/2020-21, z dne
11.11.2020:
»
9. V obravnavani
zadevi je sporno vprašanje, ali se določila Dogovora, po katerih
je kriterij za določitev upravičenosti do izplačila in deleža
izplačila na posameznika za poslovno uspešnost, ki so vezani na
prisotnost posameznega delavca na delu na način, da se po vnaprej
določeni lestvici nižajo tudi za primere odsotnosti iz zdravstvenih
razlogov, porodniške, očetovskega dopusta in neplačane odsotnosti,
štejejo za prikrito diskriminacijo.
10. Diskriminacija
pomeni v skladu s 4. členom ZVarD vsako neupravičeno dejansko ali
pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali
omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima
za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje
enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih
pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in
ugodnosti. Tožena stranka je v spornih določilih Dogovora ugotovila
posredno diskriminacijo. Le-ta v skladu z drugim odstavkom 6. člena
ZVarD obstaja takrat, kadar je oseba ali skupina oseb z določeno
osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno
nevtralne določbe, merila ali prakse v manj ugodnem položaju kot
druge osebe, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno
temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja
ustrezna in nujno potrebna.
JEDRO:
Kriteriji v
Dogovoru so sicer oblikovani nevtralno in veljajo za vse delavce,
njihov učinek pa je lahko tak, da dejansko določene delavce s
specifičnimi osebnimi okoliščinami postavi v slabši
položaj.Ti delavci so postavljeni v manj
ugoden položaj, ki se kaže v nižjem odstotku izplačila poslovne
uspešnosti in da tako znižanje prizadane tiste delavce, ki so
bodisi pogosteje bodisi dlje časa odsotni, to pa so tudi noseče
delavke, delavci s kroničnimi ali dlje časa trajajočimi boleznimi
ali poškodbami, ki terjajo večje zdravstvene posege ali
rehabilitacijo, delavci s statusom invalida, tisti, ki negujejo ali
spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb,
starejši delavci ipd., ter da bodo zaradi svojih okoliščin posebne
narave, ki jih ne morejo spremeniti, težje dosegli kriterij
prisotnosti na delu, s čimer so postavljeni v manj ugoden
položaj v primerjavi s tistimi, ki navedenih okoliščin
nimajo.
»
Sodna praksa na področju določanja meril za izplačilo dela plače za
poslovno uspešnost, ki so bila vezana na osebne okoliščine
delavcev, je bila sprejeta po predhodnih odločbah Zagovornika
načela enakosti – v nadaljevanju izrek iz dveh odločb in merila
zagovornika načela enakosti:
»
Republika
Slovenija
Zagovornik
načela enakosti
Zadeva:0700-16/2021/10
Datum:
18.11.2021
Podjetje je
kršilo prepoved diskriminacije, ko je delavkam in delavcem, ki so
bili upravičeno odsotni zaradi svojega zdravstvenega stanja,
nosečnosti ali starševstva v letih 2017, 2018 in 2020
izplačevalo nižje zneske nagrade iz naslova poslovne uspešnosti
podjetja.
Zadeva:0700-55/2020/17
Datum:
11.10.2021
Ugotovi se, da sta družbi A ter B
z določitvijo kriterijev za določitev višine izplačila poslovne
uspešnosti za leto 2020, vsebovanih v Dogovoru o izplačilu poslovne
uspešnosti za leto 2020, ki so vezani na prisotnost posameznega
delavca na delu na način, da nižajo višino izplačila iz razloga
bolniške odsotnosti delavca z dela, tako da je zaposleni z več
kot 350 urami bolniškega staleža v obdobju jan-okt 2020 upravičen
do 50 % izplačila poslovne uspešnosti, zaposleni z več kot 500
urami bolniškega staleža v obdobju jan-okt 2020 pa ni upravičen do
poslovne uspešnosti, kršili prepoved neposredne diskriminacije po
prvem odstavku 6. člena ZVarD.
Zadeva:
0702-8/2020
Merila pri določanju nagrade za
poslovno uspešnost
Na Zagovornika se je po izdaji
odločbe o ugotovljeni diskriminatornosti obračunavanja poslovne
uspešnosti oziroma božičnice glede na prisotnost delavca na
delovnem mestu (zadeva št. 0700-30/2019, odločba z dne 4. septembra
2019) obrnilo več posameznikov, katerih delodajalci uporabljajo
enak način izračunavanja višine božičnic. Zanimalo jih je, ali ima
odločba, s katero je Zagovornik ugotovil posredno diskriminacijo
zaradi spola, starševstva in zdravstvenega stanja, učinek le v
konkretni zadevi ali pa velja tudi za druga podjetja z enako
prakso. Zagovornik je pojasnil, da ima odločba učinek le v
konkretnem primeru podjetja, proti kateremu je bila podana prijava.
Ker je odločbo Zagovornika potrdilo Upravno sodišče Republike
Slovenije (sodba št. I U 29/2020-21 z dne 11. novembra 2020), je
mogoče pričakovati, da bo Zagovornik v vseh drugih primerih, v
katerih je dejanska in pravna situacija bistveno enaka kot v
obravnavani zadevi, odločil enako. Stranke je povabil, da
podajo predlog za obravnavo, ki je lahko tudi anonimen.
»
Iz ZDoh-2 izhaja obveza delodajalcev (plačnikov davka), da so
merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost določena
enotno za vse delavce (tj. v kolektivni pogodbi oziroma/ali v
izvršilnem predpisu/pravilniku v podjetju), kakšna pa so ta merila,
pa je prepuščeno delodajalcem. Delodajalci morajo pri
oblikovanju meril spoštovati drugo prisilno zakonodajo (ZDR-1,
ZVarD).
Delodajalci zaposlenim, ki so odsotni zaradi bolniške, nosečnosti
ali drugih osebnih okoliščin, ne smejo nižati zneska dela plače za
poslovno uspešnost (božičnice, trinajste plače, letne nagrade
…).
Skladno z izpostavljenim morajo delodajalci za izplačilo dela plače
za poslovno uspešnost, kot je le-to opredeljeno po ZDoh-2,
posvetiti posebno pozornost oblikovnju meril, ki jih lahko
zastavijo le-tako, da izhajajo iz poslovne uspešnosti podjetja
(npr. dosežen dobiček, doseženi poslovni prihodki, dosežena dodana
vrednost, proizvedena količina …).
PRIMER – Splošni akt o pravici do izplačila, pogojih za pridobitev
pravice do izplačila in merilih za izplačilo dela plače za poslovno
uspešnost
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Splošni
akt
o
pravici do izplačila, pogojih za pridobitve pravice do izplačila in
merilih za izplačilo
dela
plače za poslovno uspešnost v VZOREC d.o.o.
Opredelitev
pravice
|
à
|
V primeru
doseganja načrtovanih letnih ciljev so delavci, ki
imajo sklenjeno redno delovno razmerje v podjetju VZOREC d.o.o.,
upravičeni do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (v
nadaljevanju: poslovna uspešnost).
|
Pogoji
za pridobitev pravice
|
à
|
Delavec pridobi
pravico do poslovne uspešnosti, če hkrati izpolnjuje naslednja
pogoja:
–
delavec je na dan
izplačila poslovne uspešnosti zaposlen v VZOREC d.o.o.,
in
–
zaposlitev
delavca v VZOREC d.o.o. v poslovnem letu, za katero se izplačuje
poslovna uspešnost, je trajala nepretrgano najmanj šest
mesecev.
|
Merila
za izplačilo (kako
se določa znesek)
|
à
|
Doseženi letni
plan
|
Višina poslovne
uspešnosti
|
Maksimalna višina
poslovne uspešnosti
|
80 %
neto poprečnih poslovnih prihodkov predhodnih 3 let
|
50%
osnovne mesečne bruto plače delavca za leto, za katero se izplačuje
poslovna uspešnost
|
100 %
zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji
|
100 %
neto poprečnih poslovnih prihodkov predhodnih 3 let
|
75%
osnovne mesečne bruto plače delavca za leto, za katero se izplačuje
poslovna uspešnost
|
100 %
zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji
|
110 %
neto poprečnih poslovnih prihodkov predhodnih 3 let
|
100%
osnovne mesečne bruto plače delavca za leto, za katero se izplačuje
poslovna uspešnost
|
100 %
zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji
|
več
kot 110 % neto poprečnih poslovnih prihodkov predhodnih 3
let
|
110%
osnovne mesečne bruto plače delavca za leto, za katero se izplačuje
poslovna uspešnost
|
100 %
zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji
|
Če je
bil delavec v posameznem poslovnem letu, za katerega se izplačuje
poslovna uspešnost, v VZOREC d.o.o. zaposlen manj kot 12 mesecev,
se mu poslovna uspešnost izplača sorazmerno dopolnjenim mesecem
zaposlitve.
|
Druge
določbe
|
à
|
Izplačilo
poslovne uspešnosti posameznega poslovnega leta se opravi do
zadnjega delovnega dne decembra leta za katero se poslovna
uspešnost izplačuje.
Z
vsebino tega splošnega akta, sprememb in dopolnitev tega splošnega
akta in vsebino posameznih sklepov poslovodstva o določitvi zneska
poslovne uspešnosti, se vsi delavci seznanijo vnaprej na primeren
način (omogočanje dostopa do splošnega akta skladno s šestim
odstavkom 10. člena ZDR-1, objava sklepa na oglasni tabli
delodajalca oz. obvestitev delavca o vsebini sklepa s
pismom-dopisom).
Datum:
DD.MM.LLLL
Direktor: (podpis)
|
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
COVID sredstva in del plače za poslovno uspešnost
Na tem mestu omemba in izpostavitev le tistih ukrepov Covid
zakonodaje v uporabi v letu 2021, ki med pogoji za obdržanje teh
prejetih pomoči »omenjajo« tudi izplačilo dela plače za poslovno
uspešnost.
Zakaj je to pomembno?
Ker ZDoh-2 v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa
»izplačan
enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati«
in
v 1. točki navede »imajo vsi delavci pri
delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno
uspešnost«.
Če so
pravica do izplačila, pogoji za pridobitev pravice do izplačila in
merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost določeni v
splošnem aktu delodajalca (tj. delodajalci iz 1. točke),
morajo biti določeni enotno za vse delavce.
Če poslovodstvo[3]
opravlja poslovodenje na temelju pogodbe delovnega prava (ZDR-1),
so si določila ZDoh-2 in COVID zakonodaje v nasprotju
– tj.:
·
če
se del plače za poslovno uspešnost izplača tudi poslovodstvu, bo
treba vračati prejeta COVID sredstva;
·
če
pa se del plače za poslovno uspešnost ne izplača tudi poslovodstvu,
pa niso izpolnjeni (vsi) zahtevani pogoji za izplačilo dela plače
za poslovno uspešnost po ZDoh-2 in bo treba obračunati tudi
dohodnino od izplačila dela plače za poslovno uspešnost.
Kateri ukrepi COVID zakonodaje vključujejo »pogojevanje« COVID
sredstev z neizplačilom dela plače za poslovno uspešnost
poslovodstvu?
POVRAČILO NADOMESTILA ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS
19. člen ZDUOP (PKP#8; od 01.01.2021 do
30.06.2021)
(1) Ne glede na sedmi odstavek 18.
člena ZIUOOPE mora
delodajalec, ki je
prejel subvencijo skrajšanja polnega delovnega časa,
v primeru, da je od 1. januarja
2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali
lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač
za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma
za leto 2021, o tem
seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: FURS) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta
sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko
določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema
subvencije do dneva vračila.
[…]
21. člen ZIUPGT (PKP#9; od 01.07.2021 do
30.09.2021)
[…]
(8) Delodajalec, ki je prejel delno
povračilo nadomestila plače na podlagi tega zakona,
mora v primeru, da je od 1.
januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali
lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač
za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma
za leto 2021, o tem
seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: FURS) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta
sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z
zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema
povračila nadomestila plače do dneva vračila.
[…]
POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE NA ZAČASNEM ČAKANJU NA
DELO
47. člen ZDUOP (PKP#8; od 01.02.2021 do
30.06.2021)
[…]
(9) Delodajalec, ki je prejel
povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po
tem zakonu, mora v
primeru, da je od 1. februarja 2021 dalje prišlo do
izplačila dobička, nakupov lastnih
delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač
za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma
za leto 2021 o tem
obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta
sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z
zakonskimi zamudnimi obrestmi po ZPOMZO-1, ki tečejo od dneva
prejema delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem
čakanju na delo do dneva vračila.
[…]
POVRAČILO DELA MINIMALNE PLAČE
29. člen ZDUOP (PKP#8; od 01.01.2021 do
30.06.2021)
[…]
(8) Delodajalec, ki je uveljavil
subvencijo, mora v
primeru, da je od uveljavitve tega zakona[4]
prišlo do izplačila
dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih
deležev, izplačil nagrad
poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu,
izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021,
o tem seznaniti FURS. Prejeta
sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko
določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve
pravic iz tega zakona do dneva vračila.
[…]
Dejstvo je, da so koriščena COVID sredstva in izplačilo dela plače
za poslovno uspešnost FURS-u, ki je »nadzorni organ« tako za
upravičenost prejema oz. zadržanje prejetih COVID sredstev kot za
(dajatveno) korektno obravnavo izplačil dela plače za poslovno
uspešnost, neposredno razvidna iz obstoječih ravnanj delodajalca
(črpanj COVID sredstev oz. poročanj o izplačilih dela plače za
poslovno uspešnost po REK-1).
Možnosti za izpolnjevanje pogojev iz PKP, ki jih navaja
FURS
v pojasnilu VRAČILA UPRAVIČENJ po ZIUZEOP IN ZIUOOPE –
Delodajalci (splošno ter vprašanja in odgovori, brez številke, z
dne 05.11.2020 (zadnjič spremenjeno 01.07.2021):
»
V zvezi s tem informiramo, da
možnost, predvidena v drugi alineji 12. točke prvega odstavka 44.
člena ZDoh-2 (torej dogovorjeno s kolektivno pogodbo), ne zahteva,
da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela
plače za poslovno uspešnost. Tako so možnosti, s katerimi bi lahko
delodajalci zagotovili izpolnjevanje pogojev v povezavi z določbo
99. člena ZIUZEOP in 18. člena ZIUOOPE, številne:
·
upoštevanje določbe 270. člena ZGD-1
– na način, da mora k splošnemu aktu podati soglasje nadzorni svet
oz. skupščina lastnikov družbe, s čimer imajo le-ti vpliv tudi na
določanje prejemkov poslovodnih oseb;
·
poslovodne osebe lahko svoje delo v
okviru statusnopravne funkcije na podlagi določb ZGD-1 opravljajo
tudi na drugi pravni podlagi, status pa je nasploh odvisen zgolj od
oblikovanja razmerja med poslovodno osebo in družbo; v teh primerih
tako ne gre za tipično delovno razmerje, izbira statusa pa je
odvisna od pogodbenih strank, tudi delovnopravna zakonodaja ne
določa, da mora biti član poslovodnega organa v delovnem razmerju z
družbo;
·
sklenitev kolektivne pogodbe oz.
pristop k že sklenjeni kolektivni pogodbi.
Sklepoma pojasnjujemo, da gre pri
izplačilu dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja za izplačila
dela plače po ZDR-1 in se morebitna izplačila posameznikom, ki
opravljajo delo na podlagi druge pravne oblike (npr. na podlagi
pogodbe civilnega prava – poslovodna oseba) ne morejo obravnavati v
skladu z 12. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Izplačila
posameznikom, ki opravljajo delo po drugi pogodbi (ki ni pogodba o
zaposlitvi), se ne morejo obravnavati po 12. točki prvega odstavka
44. člena ZDoh-2.
»
Zakonodaja (zakonski in podzakonski predpisi):
·
Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1, Uradni list RS, št.
21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F, 52/16-ZDR-1A,
22/19-ZPosS, 81/19-ZDR-1B, 175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP in 119/21-ZČmIS-A.
·
Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št.
U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE in
15/21-ZDUOP.
·
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -
ZPIZ-2, Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13-ZPIZ-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C,
101/13-ZIPRS1415, 111/13-ZMEPIZ-1, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B,
95/14-ZUJF-C, 97/14-ZMEPIZ-1A, 90/15-ZIUPTD, 102/15-ZPIZ-2B,
40/17-ZPIZ-2D, 23/17-ZPIZ-2C, 65/17-ZPIZ-2E, 28/19-ZPIZ-2F,
75/19-ZPIZ-2G, 139/20-ZPIZ-2H, 189/20-ZFRO, 15/21-ZDUOP,
51/21-ZPIZ-2I in 121/21-ZPIZ-2J.
·
Zakon o
interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi
posledic epidemije Covid-19 - ZIUPGT, Uradni list RS, št.
112/21.
·
Zakon o
dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covid-19 - ZDUOP, Uradni
list RS, št. 15/21.
·
Zakon o varstvu
pred diskriminacijo – ZVarD, Uradni list RS, št. 33/16 in
21/18-ZNOrg.