DOLŽNOST VODENJA MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA – Analitične evidence zalog materiala oz. blaga (28.09.2015)


Šablona

 

Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/Ostalo/ …

 

DOLŽNOST VODENJA MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA – Analitične evidence zalog materiala oz. blaga

 

Številka:  39/KM/2015

Datum:    23.09. 2015

 

Vprašanje – opis problema

 

Davčni zavezanec – gospodarska družba oz. samostojni podjetnik s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju: zavezanec) nabavlja za potrebe opravljanja dejavnosti (doseganja prihodkov) tudi material (primer: frizerski salon nabavlja šampone in barve za lase; avtomehanična delavnica nabavlja motorno olje, hladilno tekočino, žarnice).

 

Ali je pravilno (v skladu s pravili – predpisi), da zavezanec med letom ne vodi zalog materiala, nabavljen material evidentira kot strošek, ter ob koncu leta stanje zaloge materiala ugotovi s popisom?

 

Mnenje

 

V vprašanju opisano spremljanje zalog materiala je pravilno samo v primeru vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva. Opozoriti je treba, da lahko vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva uporablja samo samostojni podjetnik, če (ki) izpolnjuje merila določena v drugem odstavku 73. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.

 

Za samostojnega podjetnika, ki poslovnih knjig ne vodi po sistemu enostavnega knjigovodstva oz., ki davčne osnove za davek od dohodka iz dejavnosti ne ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, in za gospodarsko družbo je obvezno vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

 


Podrobnejša pravila o računovodenju (tudi o materialu) pri vodenju poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva določajo splošni slovenski računovodski standardi – SRS, iz katerih je razvidno:

§  če je nabavljen material takoj (v celoti) porabljen, se nabava takoj evidentira kot strošek – zveza: SRS 14.13 (2006);

§  če nabavljen material ni takoj (v celoti) porabljen, seneporabljen del nabave evidentira med zaloge – zveza: SRS 14.12. (2006);

§  vrednost zalog materiala se med stroške prenaša ob njihovi porabi (ob nastanku potroška / potrošnji materiala), pri čemer sepotrošena / porabljena zaloga v primeru različnih nabavnih cen ovrednoti po eni od predpisanih metod (zaporedne cene – FIFO, tehtane povprečne cene, drseče povprečne cene).

 

V primeru evidentiranja nabave med zaloge obstaja potreba po spremljanju teh zalog v poslovnih knjigah (vodenje analitične evidence / razčlenjevalnega razvida / materialnega knjigovodstva), saj se brez evidence ne da ugotoviti povečanja,zmanjšanja (porabe po eni izmed predpisanih metod)  in knjigovodskega stanja zaloge materiala, kar je ne nazadnje pomembno tudi zaradi potreb izvršitve letnega popisa (inventure) in obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb oz. dohodnino od dohodka iz dejavnosti (ugotovitve korektne davčne osnove – davčno priznanih odhodkov).

 

Obrazložitev

 

1.    Spremljanje materiala v poslovnih knjigah

 

1.1  Pravne podlage

 

Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja (glej 1. člen ZGD-1).

 

Družbe in samostojni podjetniki so po 54. členu ZGD-1 morajo (so dolžni)voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, (razen) če zakon določa drugače. Podrobnejša pravila o računovodenjudoločajo slovenski računovodski standardi, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Poslovne knjige morajo biti vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače.

 

Vse družbe – ne pa tudi podjetniki – morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Kontni okvir določa razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99.[1]

 

Gospodarska družba pri vodenju poslovnih knjig nima izbire – mora jih voditi in to po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

 

Pri samostojnem podjetniku se pri vodenju poslovnih knjig pojavljajo tri možnosti vodenja poslovnih knjig:

    sistem dvostavnega knjigovodstva,

    sistem enostavnega knjigovodstva,

    ni potrebno voditi.

 

ZGD-1

 

73. člen

(vodenje poslovnih knjig)

(1) Način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard.

Ä op. KM: do 1.1.2016 SRS 39 (2006), od 1.1.2016 naprej SRS 30 (2016)

            (2) Ne glede na tretji odstavek 54. člena tega zakona, lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v skladu s posebnim standardom iz prejšnjega odstavka, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

           da povprečno število delavcev ne presega tri,

           da so letni prihodki nižji od 50.000 eurov,

           da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov.

            To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

            (3) Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se v skladu z merili iz prejšnjega odstavka določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

            (4) Ne glede na prejšnje odstavke podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost.

            (5) Način, na katerega podjetnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje, določa zakon, ki ureja davčni postopek.

 

1.2 Sistem enostavnega knjigovodstva

 

Podjetnik pri vodenju poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva upošteva določila SRS 39 (2006), razen rešitev, za katere SRS 39 (2006) v Priloga Enostavno knjigovodstvo določa drugače.

 

SRS 39 (2006) – Priloga ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO

 

            1. Osnovna načela enostavnega knjigovodstva

 

            1.1. Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom.

            Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja. Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nabavnih cenah.

 

1.3 Sistem dvostavnega knjigovodstva

 

Spremljanje materiala po sistemu dvostavnega knjigovodstva pri gospodarski družbi urejajo obvezne določbe SRS 14 (2006) – Stroški materiala in storitev in SRS 4 (2006) – Zaloge ter tudi priporočljive določbe SRS 22 (2012) – Poslovne knjige.[2]

 

14.12 Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od metode, ki se uporablja: metode tehtanih povprečnih cen, tudi metode drsečih povprečnih cen, ali metode zaporednih cen (fifo). Če se uporabljajo stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Uporabljeno metodo je treba pojasniti.

 

14.13 Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. To velja tudi za stroške storitev.[3]

 

4.1. Zaloge so praviloma sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja.

 

            4.16 Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot […] razlikujejo od cen […] količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen.

 

22.3. Poslovne knjige delimo na glavno knjigo in pomožne knjige. Pomožne poslovne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige (pomožni knjigovodski razvidi). Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli, katere pomožne poslovne knjige in razčlenjevalne razvide (analitične evidence) bo vodilo.

 

            22.7 Razčlenjevalni razvidi (analitične evidence), ki nastajajo v stroškovnem računovodstvu, se nanašajo na primer na […] material, […] O posameznih vrstah […] razčlenjevalnih razvidov se odloči podjetje sámo glede na potrebe, organiziranost pa tudi morebitne zunanje predpise.

 

Navedeno pomeni:

§  nabavljen material se takoj ob nabavi izkaže kot strošek, če ( pod pogojem, da) je takoj porabljen;

§  nabavljen material, ki se takoj ob nabavi ne porabi, se izkaže med zalogami.

 

V primeru evidentiranja nabave materiala med zalogami je zaradi evidentiranja prenosa vrednosti zalog med stroške v temeljnih poslovnih knjigah (glavna knjiga, dnevnik glavne knjige) ter ugotavljanja knjigovodskega stanja potrebno zaloge ustrezno spremljati, tj. voditi analitično evidenco (t.i. materialna evidenca – materialno knjigovodstvo), ki vsebuje podatke  o vrednosti nabave (= nabavljena količina x nabavna cena) in vrednosti porabe (= porabljena količina x cena po eni od predpisanih metod -> zaporedne cene (fifo), tehtane povprečne cene, drseče povprečne cene), poleg tega pa seveda tudi podatke o začetnem in končnem stanju zalog (količina, cena, vrednost).

 

2.    Drugi vidiki evidentiranja zalog

 

V povezavi z zalogami je ne nazadnje treba upoštevati tudi naslednje določbe:

§   ZGD-1 54. člen

»(4) Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. […]«

§   ZDavP-2 31. člen

»(1) Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona

§   ZDDPO-2 12. člen

»(3) Če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi[4]

§   ZDoh-2 48. člen

»(1) Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno[5]

 

ZGLED

 

Zavezanec izkazuje v letu L pri materialu naslednje poslovne dogodke:

#1  nabava     10 kos a 10 EUR = 100 EUR; porabljeno takoj ob nabavi

#2  nabava     10 kos a 11 EUR = 110 EUR; ni porabljeno takoj ob nabavi

#3  nabava       8 kos a 10 EUR = 80 EUR; 4 kos porabljeno takoj ob nabavi

#4  poraba       7 kos

 

Pregled gibanja količin materiala

Poslovni dogodek

Nabava

Poraba

Neporabljeno

(op.: kumulativa)

Začetno stanje

x x x

x x x

0

#1

10

10

0

#2

10

 

10

#3

8

4

14

#4

 

7

7

Končno stanje

x x x

x x x

7

 

Enostavno knjigovodstvo

 

Zavezanec nabave pri knjiženju med letom v celoti izkaže kot strošek (skupni znesek 290 EUR = 100 EUR + 110 EUR + 80 EUR) , ob koncu leta pa opravi popis materiala in na njegovi podlagi izračuna vrednost zalog ter ustrezno popravi tekom leta knjižen strošek materiala.

 

Popis (količine):

7 kos

Izračun končnega stanja zalog (vrednost):     

7 kos x zadnja nabavna cena 10 EUR

= 70 EUR

 

Ugotovitev dejanskega (pravilnega) zneska stroškov:

= 290 EUR – 70 EUR = 220 EUR *

 

* Velja namreč:                              Začetno stanje + Nabava – Poraba = Končno stanje

   kar v izpeljani obliki pomeni:  Poraba = Nabava + (Začetno stanje – Končno stanje)

 

Dvostavno knjigovodstvo -> analitična evidenca zaloge materiala

 

Op.: prikazana je uporaba metode FIFO

 

Analitična evidenca materiala

Poslovni

dogodek

Povečanje

(= nabava, ki ni bila takoj porabljena)

Poraba

Stanje

(= Zaloga)

 

K

C

V

K

C

V

K

V

 

ZSt

 

 

 

 

 

 

0

0

#2

10

11

110

 

 

 

10

110

10 a 11

#3

4

10

40

 

 

 

14

150

10 a 11 + 4 a 10

#4

 

 

 

7

11 FIFO !

77

7

73

3 a 11 + 4 a 10

KSt

 

 

 

 

 

 

7

73

3 a 11 + 4 a 10

 

ZSt … Začetno stanje   N … Nabava   P … Poraba   KSt … Končno stanje

K … količina              C … cena       V … vrednost

 

Poslovni dogodek #1 (= nabava porabljena takoj ob nabavi) se v analitični evidenci ne prikaže, ker ne vpliva na stanje zalog.

 

Poslovni dogodek #3 (= nabava porabljena delno ob nabavi) se v analitični evidenci prikaže samo v delu, ki ob nabavi ni porabljen.

 

 

Področje: ZGD-1, SRS (2006), ZDavP-2

 

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

§  Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11-ZGD-1D, 91/11-ZGD-1E, 32/12-ZGD-1F, 57/12-ZGD-1G, 82/13-ZGD-1H in 55/15-ZGD-1I.

§  Slovenski računovodski standardi (2006) - SRS (2006), Uradni list RS, št. 118/05 (10/06-popr., 112/06-popr.), 09/06, 20/06, 58/06, 70/06, 75/06, 03/07, 22/07, 12/08, 119/08, 126/08, 01/10, 02/10-spr. (90/10-popr.), 80/11, 02/12, 94/14 (02/15-popr.).

§  Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G, 40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU in 90/14-ZDavP-2H.

§  Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N in 55/15-ZDoh-2P.

§  Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo, 56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C, 96/09-ZDDPO-2D, 110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F, 24/12-ZDDPO-2G, 30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J, 23/15-ZDDPO-2L in 50/14-ZDDPO-2K.

§  Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, Uradni list RS, št. 138/06, 52/07 in 21/13.

 



[1] Slovenski inštitut za revizijo je enotni kontni okvir objavil v UL RS, št. 78/12 - Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike …, objavil pa je tudi priporočeni (tj. neobvezni) enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike …, ki določa (priporoča) trimestne oznake kontov.

 

[2] Slovenski računovodski standardi (2006) – Uvod

 

            […]

            2. Ureditev slovenskih računovodskih standardov

 

            […] Podjetje mora pri svojem predpisanem zunanjem poročanju upoštevati SRS od 1 do 15, od 17 do 19, od 24 do 27 in tiste določbe drugih SRS, na katere se našteti sklicujejo ali nanašajo, ter Uvod v SRS. Uporaba drugih SRS ni obvezna, temveč se priporoča predvsem pri notranjem poročanju; ti drugi SRS se imenujejo računovodski standardi zgolj iz formalnih razlogov. Po svoji vsebini so namreč pravila skrbnega računovodenja.

            […]

 

[3] Po predlogu novih SRS – SRS (2016) se bi naj določbi členov 12 in 13 SRS 14 (2006) glasili – zveza: predlog novih SRS –>SRS 12 (2016) – Stroški materiala in storitev:

 

            12.13 Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. To velja tudi za stroške storitev.

 

            12.12. Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. […]

 

Predvidena ureditev v novih SRS ne vpliva na zaključke iz mnenja, tj.: (samo) če bo material takoj ob nabavi dan v uporabo, se bo obvezno izkazal kot strošek, če pa material ob nabavi ni takoj dan v uporabo, se izkaže kot zaloga.

 

[4] Za obdavčitev z DDPO je korektno - skladno z ZGD-1 in SRS ugotovljena poraba (strošek) materiala relevantna samo v primeru, če zavezanec davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih odhodkov, kar pa ne! pomeni, da lahko zavezanec, ki davčno osnovo za DDPO ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, spremljanje materiala opusti. Primer: družba obdavčena z upoštevanjem normiranih odhodkov je dolžna poslovne knjige voditi skladno z ZGD-1 in računovodskimi standardi, tj. odhodke (stroške) ugotavljati v dejanskih zneskih.

 

[5] Pravila ZDDPO-2 v povezavi z ZGD-1 in računovodskimi standardi morajo upoštevati tudi zavezanci za dohodek iz dejavnosti, ki niso samostojni podjetniki, ki/če davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, npr. zasebni zdravstveni delavec, opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se davčna osnova ugotavlja po pravilih dohodka iz dejavnosti; odvetnik; notar … - zveza: 31. člen ZDavP-2 v povezavi z določbami Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

 

Vaš komentar
1 Komentiraj odgovor

Odg:DOLŽNOST VODENJA MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA – Analitične evidence zalog materiala oz. blaga

Avtor: F.r.a.n.j.a | 02.10.2015 12:41

Super.Za nas z malo več "kilometrine" osvežitev že pridobljenega znanja , za vse  ostale pa pomembno pojasnilo ,ki ga pri delu morajo upoštevati . Hvala in Lp

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
DOLŽNOST VODENJA MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA – Analitične evidence zalog materiala oz. blaga | 5 Razlogov za superdavke