www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DDPO IN AMORTIZACIJA DOBREGA IMENA TER DRŽAVNE POMOČI (C-20/15P in C-20/15P) (24.01.2017)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:2.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0cm 0cm 1.0pt 0cm'>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify;border:none;padding:0cm'>
<span style='font-size:12.0pt'>PRAKSA/Sodbe sodišč/DDPO/Evropsko
sodišče/ …</span></p>
</div>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (veliki
senat) v zadevi: C-20/15P in C-21/15P</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 21.12.2016</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:14.0pt'>DDPO IN AMORTIZACIJA DOBREGA IMENA TER DRŽAVNE
POMOČI</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: Evropska komisija
proti World Duty Free Group SA in drugim</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point1" id="point1"><span style=
'font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Evropska
Komisija s pritožbo v zadevi C-20/15 P predlaga razveljavitev
sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 7. novembra 2014,
Autogrill España/Komisija (T-219/10, v nadaljevanju: izpodbijana
sodba Autogrill España/Komisija, EU:T:2014:939), s katero je to
razglasilo ničnost člena 1(1) in člena 4 Odločbe Komisije
2011/5/ES z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji
finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev
C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL 2011,
L 7, str. 48, v nadaljevanju: sporna odločba).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point2" id="point2"><span style=
'font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Komisija
s pritožbo v zadevi C-21/15 P predlaga razveljavitev sodbe
Splošnega sodišča z dne 7. novembra 2014, Banco Santander in
Santusa/Komisija (T-399/11, v nadaljevanju: izpodbijana sodba Banco
Santander in Santusa/Komisija, EU:T:2014:938), s katero je to
razglasilo ničnost člena 1(1) in člena 4 Sklepa Komisije
2011/282/EU z dne 12. januarja 2011 o davčni amortizaciji
finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev
št. C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL 2011,
L 135, str. 1, v nadaljevanju: sporni sklep).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'> Dejansko
stanje</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point3" id="point3"><span style=
'font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Dejansko
stanje spora, kot izhaja iz izpodbijanih sodb, je mogoče povzeti
tako.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point4" id="point4"><span style=
'font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Komisija
se je 10. oktobra 2007 po več pisnih vprašanjih, ki so jih
postavili poslanci Evropskega parlamenta v letih 2005 in 2006,
in po pritožbi, ki jo je nanjo naslovil zasebni gospodarski subjekt
v letu 2007, odločila, da začne formalni postopek preiskave
glede določbe v členu 12(5), ki je bila v španski zakon o
davku od dohodkov pravnih oseb vstavljena z Ley 24/2001 de Medidas
Fiscales, Administrativas y del Orden Social (zakon
št. 24/2001 o davčnih, upravnih in socialnih ukrepih) z dne
27. decembra 2001 (BOE št. 313 z dne 31. decembra
2001, str. 50493) in povzeta v Real Decreto Legislativo 4/2004
por el que se aprueba el texto refundido de la Ley del Impuesto
sobre Sociedades (kraljeva zakonska uredba št. 4/2004 o
potrditvi besedila konsolidiranega zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb) z dne 5. marca 2004 (BOE št. 61 z dne
11. marca 2004, str. 10951) (v nadaljevanju: sporni
ukrep).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point5" id="point5"><span style=
'font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Sporni
ukrep določa, da se v primeru, da podjetje, obdavčljivo v Španiji,
prevzame delež v „tuji gospodarski družbi“ – če je prevzeti
delež v tuji družbi vsaj 5-odstoten in se neprekinjeno obdrži vsaj
eno leto – finančno dobro ime, ki izhaja iz te pridobitve
deleža in se v računovodske izkaze podjetja knjiži kot ločeno
neopredmeteno sredstvo, v obliki amortizacije lahko odbije od
osnove za odmero davka od dohodka pravnih oseb, ki ga je podjetje
dolžno plačati. Sporni ukrep natančno določa, da mora za družbo, da
se opredeli kot „tuja družba“, veljati enak davek, kot se uporablja
v Španiji, njen dohodek pa mora večinoma izhajati iz poslovnih
dejavnosti, ki se izvajajo v tujini.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point6" id="point6"><span style=
'font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Splošno
sodišče je v točkah od 10 do 13 izpodbijane sodbe Autogrill
España/Komisija, ki so enake točkam od 15 do 18 izpodbijane sodbe
Banco Santander in Santusa/Komisija, natančneje ugotovilo
naslednje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>„10      Iz
[sporne] odločbe je razvidno, da poslovna združitev po španskem
zakonu pomeni operacijo, s katero ena ali več družb ob prenehanju
brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo
obstoječo družbo ali družbo, ki jo oblikujejo, v zameno za to pa se
njihovim družbenikom izdajo vrednostni papirji, ki predstavljajo
kapital te druge družbe (točka 23 obrazložitve [sporne]
odločbe[, enaka točki 32 obrazložitve spornega
sklepa]).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>11      Prevzem
deleža [v skladu s sporno odločbo] pomeni operacijo, s katero ena
družba prevzame delež v kapitalu druge družbe brez pridobitve
večine glasovalnih pravic ciljne družbe ali nadzora nad njimi
(točka 23 [sporne] odločbe[, enaka točki 32 obrazložitve
spornega sklepa]).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>12      Poleg tega
je v [sporni] odločbi navedeno, da se v skladu s spornim ukrepom
finančno dobro ime določi tako, da se od tržne vrednosti
opredmetenih in neopredmetenih sredstev prevzete družbe odšteje
cena, ki je bila plačana za prevzem deleža. Prav tako je
opredeljeno, da pojem finančnega dobrega imena, kot je določen s
spornim ukrepom, na področje prevzemov deležev uvaja pojem, ki se
običajno uporablja pri prenosu sredstev ali transakcijah poslovne
združitve (točka 20 obrazložitve [sporne] odločbe[, enaka
točki 29 spornega sklepa]).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>13      Nazadnje
je treba poudariti, da v skladu s špansko davčno zakonodajo to, da
podjetje, obdavčljivo v Španiji, prevzame delež v družbi s sedežem
v Španiji, ne omogoča, da bi se finančno dobro ime, ki izhaja iz
pridobitve tega deleža, za davčne namene obračunavalo ločeno. Po
drugi strani pa se, prav tako v skladu s špansko davčno zakonodajo,
dobro ime lahko amortizira samo pri poslovni združitvi
(točka 19 obrazložitve [sporne] odločbe[, enaka točki 28
obrazložitve spornega sklepa]).“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point7" id="point7"><span style=
'font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Komisija
je s sporno odločbo končala postopek, kar zadeva prevzemanje
deležev znotraj Evropske Unije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point8" id="point8"><span style=
'font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Komisija
je v členu 1(1) te odločbe shemo, ki je bila uvedena s spornim
ukrepom (v nadaljevanju: sporna shema) in s katero se podjetjem, ki
so obdavčena v Španiji, podeljuje davčna ugodnost, tako da lahko ta
amortizirajo dobro ime, ki izhaja iz prevzema deležev v tujih
podjetjih, razglasila za nezdružljivo s skupnim trgom, kadar se
uporablja za prevzeme deležev v podjetjih, ustanovljenih v Uniji. V
členu 4 navedene odločbe je Kraljevini Španiji odredila, naj
zagotovi vračilo pomoči, ki so bile dodeljene na podlagi te
sheme.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point9" id="point9"><span style=
'font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Kar
zadeva prevzeme deležev zunaj Unije, je Komisija pustila postopek
odprt, pri tem pa so se španski organi zavezali, da bodo predložili
nove elemente glede ovir za čezmejne združitve, ki obstajajo zunaj
Unije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point10" id="point10"><span style=
'font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija je
s spornim sklepom sporno shemo, s katero se podjetjem, ki so
obdavčena v Španiji, podeljuje davčna ugodnost, tako da lahko ta
amortizirajo dobro ime, ki izhaja iz prevzema deležev v tujih
podjetjih, razglasila za nezdružljivo s skupnim trgom, kadar se
uporablja za prevzeme deležev v podjetjih s sedežem zunaj Unije
(člen 1(1) tega sklepa), in Kraljevini Španiji odredila, naj
zagotovi vračilo pomoči, ki so bile dodeljene na podlagi te sheme
(člen 4 navedenega sklepa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'> Postopka pred Splošnim
sodiščem in izpodbijani sodbi</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point11" id="point11"><span style=
'font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
Autogrill España SA, ki je postala družba World Duty Free Group SA
(v nadaljevanju: WDFG), je 14. maja 2010 v sodnem tajništvu
Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti
člena 1(1) in člena 4 sporne odločbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point12" id="point12"><span style=
'font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba WDFG
je v utemeljitev tožbe v delu, v katerem se nanaša na
člen 1(1) te odločbe, navedla štiri razloge, od katerih se je
prvi nanašal na to, da je Komisija napačno uporabila pravo pri
uporabi pogoja v zvezi s selektivnostjo, drugi se je nanašal na
neselektivnost spornega ukrepa, ker naj bi razlikovanje, ki ga
uvaja, izviralo iz narave ali sistematike ureditve, v katero spada,
tretji se je nanašal na to, da naj ta ukrep ne bi dajal nobene
prednosti družbam, za katere se uporablja sporna shema, četrti pa
se je nanašal na neobstoj obrazložitve navedene odločbe tako glede
pogoja v zvezi s selektivnostjo kot glede pogoja v zvezi z obstojem
prednosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point13" id="point13"><span style=
'font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družbi Banco
Santander SA in Santusa Holding SL (v nadaljevanju: Santusa) sta
29. julija 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili
tožbo za razglasitev ničnosti člena 1(1) in člena 4
spornega sklepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point14" id="point14"><span style=
'font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družbi Banco
Santander in Santusa sta v utemeljitev tožbe v delu, v katerem se
nanaša na člen 1(1) tega sklepa, navedli pet tožbenih
razlogov, od katerih se je prvi nanašal na to, da je Komisija
napačno uporabila pravo pri uporabi pogoja v zvezi s
selektivnostjo, drugi se je nanašal na napačno opredelitev
referenčnega sistema, tretji se je nanašal na neobstoj
selektivnosti spornega ukrepa, ker naj bi razlikovanje, ki ga
uvaja, izviralo iz narave ali sistematike ureditve, v katero spada,
četrti se je nanašal na to, da naj ta ukrep ne bi dajal nobene
prednosti družbam, za katere se uporablja sporna shema, peti pa se
je nanašal na neobstoj obrazložitve navedenega sklepa tako glede
pogoja v zvezi s selektivnostjo kot glede pogoja v zvezi z obstojem
prednosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point15" id="point15"><span style=
'font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče je z izpodbijanima sodbama na podlagi v bistvu enakih
obrazložitev sprejelo prva dva tožbena razloga iz obeh tožb, ki sta
se nanašala na napačno uporabo člena 107(1) PDEU z vidika
pogoja v zvezi s selektivnostjo, in je posledično, ne da bi
preizkusilo druge razloge iz teh tožb, razglasilo ničnost
člena 1(1) in člena 4 sporne odločbe oziroma spornega
sklepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'> Predlogi strank in postopka
pred Sodiščem</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point16" id="point16"><span style=
'font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
Sodišču predlaga, naj:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>–        izpodbijani
sodbi razveljavi;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>–        zadevi
vrne Splošnemu sodišču v razsojanje in</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style=
'font-size:12.0pt'>–        pridrži
odločitev o stroških.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point17" id="point17"><span style=
'font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba WDFG
v zadevi C-20/15 P ter družbi Banco Santander in Santusa v
zadevi C-21/15 P Sodišču predlagajo, naj pritožbi zavrne,
izpodbijani sodbi potrdi in Komisiji naloži plačilo
stroškov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point18" id="point18"><span style=
'font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      S sklepi
predsednika Sodišča z dne 19. maja 2015 je bila Zvezni
republiki Nemčiji, Irski in Kraljevini Španiji dovoljena
intervencija v podporo predlogom družbe WDFG v zadevi
C-20/15 P ter predlogom družb Banco Santander in Santusa v
zadevi C-21/15 P.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point19" id="point19"><span style=
'font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predloga
družb Telefónica SA in Iberdrola SA za intervencijo v podporo
predlogom družbe WDFG v zadevi C-20/15 P ter predlogom družb
Banco Santander in Santusa v zadevi C-21/15 P sta bila,
nasprotno, s sklepoma predsednika Sodišča z dne 6. oktobra
2015 zavrnjena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'> Pritožbi</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point20" id="point20"><span style=
'font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
pritožbi utemeljuje z enim samim enakim razlogom, ki ima dva dela
in se nanaša na to, da je Splošno sodišče pri razlagi pogoja v
zvezi s selektivnostjo, kot je določen v členu 107(1) PDEU,
napačno uporabilo pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<i><span style='font-size:12.0pt'> Prvi del edinega
pritožbenega razloga</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-size:12.0pt'> Trditve strank</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point21" id="point21"><span style=
'font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija s
prvim delom edinega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očita,
da je s tem, da ji je za namene dokazovanja selektivnosti ukrepa
naložilo obveznost opredelitve skupine podjetij z lastnimi
značilnostmi, napačno uporabilo pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point22" id="point22"><span style=
'font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
trdi, da se je v sporni odločbi in spornem sklepu striktno ravnala
v skladu z metodo analize v zvezi s selektivnostjo na davčnem
področju, kot je potrjena v ustaljeni sodni praksi Sodišča. Tako je
dokazala, da je sporni ukrep pomenil odstopanje glede na referenčni
okvir, ker je določal, da se za podjetja, ki so obdavčljiva v
Španiji in ki prevzamejo vsaj 5-odstotni delež v družbah s sedežem
v tujini, uporablja drugačno davčno obravnavanje kot za podjetja,
ki so obdavčljiva v Španiji in opravijo enak prevzem v družbah s
sedežem v Španiji, čeprav sta bili ti kategoriji podjetij v
primerljivih položajih z vidika cilja, ki se uresničuje s splošno
špansko ureditvijo o davku od dohodkov pravnih oseb.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point23" id="point23"><span style=
'font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
meni, da je Splošno sodišče s tem, da ji je naložilo dodatno breme
dokazati, da sporni ukrep daje prednost posameznim podjetjem, ki
jih je mogoče opredeliti zaradi posebnih značilnosti, ki jih druga
podjetja nimajo, to je zaradi lastnih in <i>ex ante</i>
opredeljivih značilnosti, napačno uporabilo pravo, ker se je tako
oprlo na ožje pojmovanje pogoja v zvezi s selektivnostjo v
primerjavi s tistim, ki ga je potrdilo Sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point24" id="point24"><span style=
'font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
zlasti trdi, da je v nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče
razsodilo v točkah 57 in 58 izpodbijane sodbe Autogrill
España/Komisija ter v točkah 61 in 62 izpodbijane sodbe
Banco Santander in Santusa/Komisija, ukrepe mogoče opredeliti kot
selektivne, čeprav se uporabljajo neodvisno od vrste dejavnosti
upravičenca in določajo davčno ugodnost za nekatere naložbe brez
določitve minimalnega zneska naložbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point25" id="point25"><span style=
'font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V okviru
tega naj bi Splošno iz sodbe z dne 8. novembra 2001,
Adria-Wien Pipeline in Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke
(C-143/99, EU:C:2001:598), napačno sklepalo, da nacionalni ukrep,
katerega uporaba ni odvisna od vrste dejavnosti podjetij,
<i>a priori</i> ni selektiven. Trditev v točki 36
navedene sodbe, da „nacionalni ukrepi, kakršni so ti iz postopka v
glavni stvari, ne pomenijo državnih pomoči […], če se uporabljajo
za vsa podjetja na nacionalnem ozemlju ne glede na namen njihove
dejavnosti“, naj bi bilo namreč treba razumeti tako, da neobstoj
selektivnosti izhaja iz dejstva, da se nacionalni ukrep uporablja
brez razlikovanja za vsa podjetja v državi članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point26" id="point26"><span style=
'font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
Splošnemu sodišču napačno uporabo prava očita tudi v zvezi s tem,
da je v točkah od 59 do 62 izpodbijane sodbe Autogrill
España/Komisija ter v točkah od 63 do 66 izpodbijane sodbe Banco
Santander in Santusa/Komisija razsodilo, da ukrep, kakršen je
sporni, ni selektiven, ker je povezan z nakupom specifičnih
gospodarskih dobrin, in sicer deležev v tujih družbah, in nobene
kategorije podjetij <i>a priori</i> ne izključuje iz
ugodnosti, ki jih ponuja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point27" id="point27"><span style=
'font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče naj bi se glede tega napačno oprlo na sodbo z dne
19. septembra 2000, Nemčija/Komisija (C-156/98,
EU:C:2000:467). Iz točk 22 in 23 navedene sodbe naj bi
namreč izhajalo, da je Komisija v zadevi, v kateri je bila navedena
sodba izdana, zadevni ukrep opredelila kot selektiven v zvezi z
nekaterimi geografsko opredeljenimi podjetji, v katera so zasebni
vlagatelji ponovno vložili dobiček od prodaje gospodarskih dobrin,
in ne v zvezi z navedenimi vlagatelji, glede katerih je menila, da
ta ukrep ni pomenil pomoči.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point28" id="point28"><span style=
'font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
Komisija Splošnemu sodišču očita, da je v točkah od 66 do 68
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 70 do 72
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija odločilo, da
sodna praksa Sodišča nasprotuje ugotovitvi, da je nacionalni davčni
ukrep, katerega dostopnost je odvisna od izpolnjevanja določenih
pogojev, selektiven, čeprav podjetja, ki so upravičena do teh
ukrepov, nimajo skupne nobene lastnosti, ki bi jih ločevala od
drugih podjetij, razen tega, da lahko izpolnjujejo pogoje, od
katerih je odvisna dodelitev ukrepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point29" id="point29"><span style=
'font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija
trdi, da se Splošno sodišče glede tega opira na napačno analizo
zadevne sodne prakse.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point30" id="point30"><span style=
'font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kar zadeva
sodbo z dne 15. novembra 2011, Komisija in Španija/Government
of Gibraltar in Združeno kraljestvo (C-106/09 P in
C-107/09 P, EU:C:2011:732), Komisija trdi, da iz točk 90
in 91 navedene sodbe izhaja, da se je ta nanašala na poseben
položaj, v katerem je Sodišče za selektivno štelo referenčno davčno
ureditev samo, ker je ta že sama po sebi dajala prednost „offshore“
podjetjem, ne pa kakršno koli odstopanje od te ureditve.
Sklicevanje v navedeni sodbi na „posebne lastnosti“ kategorije
podjetij naj bi bilo torej treba razumeti tako, da napotuje na
značilnosti, zaradi katerih so bila ta podjetja davčno ugodneje
obravnavana v okviru referenčnega sistema, ki je po naravi
selektiven, in ga ni mogoče ekstrapolirati na okoliščine zunaj tega
posebnega okvira.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point31" id="point31"><span style=
'font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kar zadeva
točko 42 sodbe z dne 29. marca 2012, 3M Italia (C-417/10,
EU:C:2012:184), naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo drugega stavka
te točke, v katerem je izraženo načelo, določeno v ustaljeni sodni
praksi Sodišča, po katerem je ukrep selektiven, če lahko daje
prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“
pred drugimi, ki so z vidika cilja navedene ureditve v primerljivem
dejanskem in pravnem položaju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point32" id="point32"><span style=
'font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družbe WDFG
ter Banco Santander in Santusa uvodoma navajajo, da Komisija v
sporni odločbi in spornem sklepu ni trdila, da je sporni ukrep
selektiven <i>de facto</i>, tako da je treba v okviru teh
pritožb preučiti le kritike izpodbijanih sodb v zvezi s tem, da je
Splošno sodišče v njih odločilo, da na podlagi razlogov, ki jih je
Komisija navedla v tej odločbi in tem sklepu, ni mogoče ugotoviti,
da je ta ukrep selektiven <i>de iure</i>.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point33" id="point33"><span style=
'font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družbe WDFG
ter Banco Santander in Santusa trdijo, da iz sodbe z dne
8. novembra 2001, Adria-Wien Pipeline in Wietersdorfer &
Peggauer Zementwerke (C-143/99, EU:C:2001:598), izhaja, da ukrepa,
ki je dostopen vsem podjetjem, ni mogoče obravnavati kot
selektivnega. Iz navedene sodbe pa naj, nasprotno, ne bi bilo
mogoče sklepati, kot trdi Komisija, da nacionalni ukrep ni
selektiven, če se uporablja za vsa podjetja države članice brez
izjeme, ker bi bilo treba na podlagi take teze skoraj vsa davčna
pravila šteti za selektivna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point34" id="point34"><span style=
'font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družbe WDFG
ter Banco Santander in Santusa zavračajo tudi tezo Komisije, da so
bili nacionalni davčni ukrepi že večkrat opredeljeni kot
selektivni, tudi če niso določali nobenega minimalnega zneska
naložb in so se uporabljali neodvisno od vrste dejavnosti
upravičenca. Spornega ukrepa, ki daje davčno ugodnost vsakemu
podjetju, ki želi biti do nje upravičeno, ne glede na to, v
kategorijo spada, že zaradi tega nikakor ni mogoče obravnavati, kot
da je <i>prima facie</i> in <i>de iure</i> selektiven.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point35" id="point35"><span style=
'font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče naj bi se pravilno oprlo na sodbo z dne 19. septembra
2000, Nemčija/Komisija (C-156/98, EU:C:2000:467), saj je v odločbi,
obravnavani v navedeni sodbi, Komisija izrecno priznala neobstoj
selektivnosti nacionalnega ukrepa v zvezi z zadevnimi vlagatelji,
kar naj bi Sodišče potrdilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point36" id="point36"><span style=
'font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija naj
bi sicer v praksi odločanja že večkrat izključila selektivnost
davčnih ukrepov na podlagi istega merila, to je merila neobstoja
selektivnosti splošnih ukrepov, ki se brez razlikovanja uporabljajo
za vsa podjetja in do katerih je lahko upravičen vsak davčni
zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point37" id="point37"><span style=
'font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Uporaba tega
merila naj poleg tega ne bi pripeljala do ugotovitve neobstoja
selektivnosti ukrepov v zvezi z nakupom nekaterih sredstev, ki jih
je omenila Komisija. Te ukrepe naj bi bilo mogoče opredeliti kot
selektivne, če bi bilo dokazano, da <i>de facto</i> koristijo
nekaterim podjetjem, z izključitvijo drugih. Vsekakor naj njihova
selektivnost ne bi izhajala iz narave pridobljenih sredstev, temveč
iz dejstva, da je mogoče sklepati, da zadevni kupci sestavljajo
posebno kategorijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point38" id="point38"><span style=
'font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kar zadeva
sodbo z dne 15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00,
EU:C:2004:438, točka 120), družbe WDFG ter Banco Santander in
Santusa menijo, da je Splošno sodišče pravilno razsodilo, da se
ukrep, obravnavan v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba,
razlikuje od ukrepa v obravnavanem primeru, ker je bil njegov namen
dajati prednost ločeni in opredeljivi kategoriji podjetij, to je
podjetjem, ki opravljajo izvozne dejavnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point39" id="point39"><span style=
'font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
naj bi iz sodbe z dne 15. novembra 2011, Komisija in
Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo
(C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732), jasno
izhajalo, da je ukrep mogoče opredeliti kot selektiven le, če
koristi kategoriji podjetij, ki imajo „lastnosti“, ki so „značilne“
zanje. Iz navedene sodbe naj bi poleg tega izhajalo, da opredelitev
odstopanja od skupne ureditve ni cilj sam po sebi. Pomemben naj bi
bil zgolj dejanski učinek ukrepa, to je, ali koristi posameznim
podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga ali ne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point40" id="point40"><span style=
'font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družbe WDFG
ter Banco Santander in Santusa trdijo, da razlage sodbe z dne
29. marca 2012, 3M Italia (C-417/10, EU:C:2012:184), ki jo
predlaga Komisija, prav tako ni mogoče sprejeti. Po eni strani naj
Sodišče v navedeni sodbi ne bi potrdilo opredelitve referenčnega
sistema in odstopanja od njega. Po drugi strani naj na podlagi
navedene sodbe ne bi bilo mogoče sklepati, da je ukrep selektiven,
ker podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za njegovo uporabo, tvorijo
ločeno kategorijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point41" id="point41"><span style=
'font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
Splošno sodišče naj bi pravilno odločilo, da ukrepa ni mogoče
opredeliti kot selektivnega v smislu člena 107 PDEU, če je
upravičenost do njega odvisna od ravnanja, ki je <i>prima facie</i>
dostopno vsem podjetjem neodvisno od njihovega sektorja dejavnosti.
To naj bi izhajalo iz ugotovitve v sodbi z dne 19. septembra
2000, Nemčija/Komisija (C-156/98, EU:C:2000:467), o neobstoju
selektivnosti nacionalnega ukrepa v zvezi z vlagatelji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point42" id="point42"><span style=
'font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kraljevina
Španija trdi, da sodba z dne 8. novembra 2001, Adria-Wien
Pipeline in Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke (C-143/99,
EU:C:2001:598), potrjuje stališče, ki so ga španski organi zavzeli
med upravnim postopkom pred Komisijo in po katerem je gospodarsko
prednost mogoče obravnavati kot pomoč le, če lahko daje prednost
„posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ v smislu
člena 107(1) PDEU.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point43" id="point43"><span style=
'font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Španski
organi pa naj bi med navedenim upravnim postopkom dokazali splošno
dostopnost spornega ukrepa, ker se je uporabljal za podjetja iz
zelo različnih sektorjev dejavnosti, s čimer naj bi bila potrjena
analiza, predstavljena v izpodbijanih sodbah, in dejstvo, da
Komisija v sporni odločbi in spornem sklepu ni dokazala
selektivnosti tega ukrepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point44" id="point44"><span style=
'font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Irska trdi,
da v nasprotju s tem, kar zatrjuje Komisija, Splošno sodišče iz
sodbe Sodišča z dne 8. novembra 2001, Adria-Wien Pipeline in
Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke (C-143/99, EU:C:2001:598),
ter sodb Splošnega sodišča z dne 6. marca 2002, Diputación
Foral de Álava in drugi/Komisija (T-92/00 in T-103/00,
EU:T:2002:61), in z dne 9. septembra 2009, Diputación Foral de
Álava in drugi/Komisija (od T-227/01 do T-229/01, T-265/01,
T-266/01 in T-270/01, EU:T:2009:315), ni sklepalo, da so selektivni
le ukrepi, katerih uporaba je povezana z vrsto dejavnosti podjetja
ali za katerih uporabo velja minimalni znesek, temveč je razsodilo,
da selektivnosti ni mogoče ugotoviti v zvezi z ukrepom, do katerega
so lahko upravičena vsa podjetja z davčnim domicilom v Španiji, ki
prevzamejo vsaj 5-odstotni delež v tujem podjetju, neodvisno od
vrste njihove dejavnosti in vloženih zneskov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point45" id="point45"><span style=
'font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče naj bi se pravilno oprlo na sodbo z dne 15. novembra
2011, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno
kraljestvo (C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732), ko
je razsodilo, da je za to, da bi bilo davčno razlikovanje mogoče
šteti za pomoč, potrebno opredeliti posebno kategorijo podjetij s
posebnimi lastnostmi, ki so lahko upravičena do njega. Pogoj v
zvezi s selektivnostjo, kot je določen v členu 107(1) PDEU,
naj bi bilo poleg tega treba opredeliti enako v vseh zadevah, ki se
nanašajo na domnevne davčne državne pomoči. Zato naj načelo, ki je
izrecno določeno v točki 104 navedene sodbe, ne bi moglo biti
omejeno na položaj, v katerem je celotna davčna ureditev
selektivna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point46" id="point46"><span style=
'font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Irska meni,
da se ukrepi, kot je sporni ukrep, ki iz kroga upravičencev
<i>a priori</i> ne izključujejo nobenega podjetja in nobenega
posebnega gospodarskega sektorja, ne bi smeli šteti za selektivne.
Komisija naj bi se sicer že večkrat oprla na ta razlog za namene
ugotovitve neobstoja selektivnosti nekaterih nacionalnih
ukrepov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point47" id="point47"><span style=
'font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zvezna
republika Nemčija trdi, da obstoj odstopanja ali izjeme od
referenčnega okvira, ki ga je opredelila Komisija, tudi ob
predpostavki, da bi bil dokazan, sam po sebi ne omogoča ugotovitve,
da sporni ukrep daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji
posameznega blaga“ v smislu člena 107(1) PDEU.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point48" id="point48"><span style=
'font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nasprotno,
iz tega naj bi izhajalo le, da je ta ukrep podoben subvenciji. Zato
naj bi bilo treba po preučitvi tega, ali ukrep pomeni odstopanje, v
skladu s sodno prakso, zlasti sodbo z dne 15. novembra 2011,
Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo
(C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732), in kot je
Splošno sodišče pravilno odločilo v izpodbijanih sodbah, v
nadaljevanju preveriti, ali kategorija davčnih zavezancev, ki imajo
prednost zaradi davčnega ukrepa, združuje dovolj posebna podjetja
oziroma proizvodnje dovolj posebnega blaga v smislu
člena 107(1) PDEU.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point49" id="point49"><span style=
'font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako naj bi
iz sodne prakse Sodišča izhajalo, da je kategorija podjetij, ki so
upravičena do davčne ugodnosti, dovolj posebna, če Komisija dokaže,
da so bila do zadevne ugodnosti upravičena le podjetja iz enega
samega gospodarskega sektorja, ki opravljajo določene dejavnosti
(sodba z dne 15. decembra 2005, Unicredito Italiano, C-148/04,
EU:C:2005:774), ali podjetja, ki imajo določeno pravno obliko
(sodba z dne 10. januarja 2006, Cassa di Risparmio di Firenze
in drugi, C-222/04, EU:C:2006:8), ali podjetja določene velikosti
(sodba z dne 13. februarja 2003, Španija/Komisija, C-409/00,
EU:C:2003:92), ali pa samo podjetja, katerih sedež je zunaj
določene regije (sodba z dne 17. novembra 2009, Presidente del
Consiglio dei Ministri, C-169/08, EU:C:2009:709).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point50" id="point50"><span style=
'font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zvezna
republika Nemčija opozarja, da je Sodišče že odločilo, da davčna
olajšava, do katere so upravičeni davčni zavezanci, ki prodajajo
nekatere gospodarske dobrine in ki lahko odbijejo dobiček od te
prodaje v primeru pridobitve drugih gospodarskih dobrin, tem
zavezancem daje prednost, ki kot splošen ukrep, ki se uporablja za
vse gospodarske subjekte brez razlikovanja, ne more biti
opredeljena kot državna pomoč (sodba z dne 19. septembra 2000,
Nemčija/Komisija, C-156/98, EU:C:2000:467,
točka 22).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point51" id="point51"><span style=
'font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Še
pomembneje, davčni ukrep, kot je sporni ukrep, katerega uporaba je
na splošno povezana s posamezno kategorijo poslov, za katere se
uporablja pravo družb, v tem primeru s prevzemi deležev, ki niso
odvisni od dejavnosti in poslovanja podjetja, naj ne bi smel biti
obravnavan kot selektiven.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point52" id="point52"><span style=
'font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
države članice, ki so intervenirale v teh zadevah, trdijo, da bi
široka razlaga pogoja v zvezi s selektivnostjo nacionalnega ukrepa
za namene njegove opredelitve kot državne pomoči v smislu
člena 107(1) PDEU, kot jo predlaga Komisija v pritožbah,
zamajala institucionalno ravnovesje Unije. Če bi bil pogoju v zvezi
s selektivnostjo priznan tak obseg, bi namreč Komisija lahko
nadzirala skoraj vse ukrepe neposredne obdavčitve na podlagi svojih
pristojnosti na področju državnih pomoči, čeprav neposredna
obdavčitev načeloma spada v zakonodajno pristojnost držav
članic.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-size:12.0pt'> Presoja Sodišča</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point53" id="point53"><span style=
'font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba opozoriti, da morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso
Sodišča za to, da se nacionalni ukrep opredeli kot „državna pomoč“
v smislu člena 107(1) PDEU, izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v
nadaljevanju. Prvič, intervencija mora biti državna ali iz državnih
sredstev. Drugič, ta intervencija mora biti taka, da lahko vpliva
na trgovino med državami članicami. Tretjič, z njo mora biti
prejemniku podeljena selektivna prednost. Četrtič, izkrivljati mora
konkurenco ali groziti z izkrivljanjem konkurence (glej zlasti
sodbo z dne 16. julija 2015, BVVG, C-39/14, EU:C:2015:470,
toka 24).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point54" id="point54"><span style=
'font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede pogoja
v zvezi s selektivnostjo prednosti, ki je sestavni del pojma
„državna pomoč“ v smislu člena 107(1) PDEU, iz prav tako
ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba pri presoji tega
pogoja ugotoviti, ali je v okviru dane pravne ureditve zadevni
nacionalni ukrep take vrste, da omogoča prednost „posameznim
podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ v primerjavi z
drugimi, ki so glede na cilj, ki se uresničuje z zadevno
ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju in so tako
deležni drugačnega obravnavanja, ki ga je v bistvu mogoče
opredeliti kot diskriminacijo (glej zlasti sodbe z dne
28. julija 2011, Mediaset/Komisija, C-403/10 P,
neobjavljena, EU:C:2011:533, točka 36; z dne 15. novembra
2011, Komisija in Španija/Government of Gibraltar in Združeno
kraljestvo, C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732,
točki 75 in 101; z dne 14. januarja 2015, Eventech,
C-518/13, EU:C:2015:9, točke od 53 do 55, in z dne 4. junija
2015, Komisija/MOL, C-15/14 P, EU:C:2015:362,
točka 59).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point55" id="point55"><span style=
'font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
mora Komisija v primeru, da je zadevni ukrep predviden kot shema
pomoči, in ne kot individualna pomoč, dokazati, da ta ukrep, čeprav
določa splošno prednost, dostop do nje daje izključno posameznim
podjetjem ali posameznim sektorjem dejavnosti (glej v tem smislu
zlasti sodbo z dne 30. junija 2016, Belgija/Komisija,
C-270/15 P, EU:C:2016:489, točki 49
in 50).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point56" id="point56"><span style=
'font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kar
natančneje zadeva nacionalne ukrepe, s katerimi se podeljuje davčna
ugodnost, je treba opozoriti, da tovrstni ukrep, ki čeprav ne
zajema prenosa državnih sredstev, upravičence postavlja v ugodnejši
finančni položaj kot druge davčne zavezance, upravičencem lahko
daje selektivno prednost in zato pomeni državno pomoč v smislu
člena 107(1) PDEU. Davčna ugodnost, ki izvira iz splošnega
ukrepa, ki se uporablja brez razlikovanja za vse gospodarske
subjekte, pa, nasprotno, ne pomeni državne pomoči v smislu te
določbe (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 18. julija 2013,
P, C-6/12, EU:C:2013:525, točka 18).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point57" id="point57"><span style=
'font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V okviru
tega mora Komisija za namene ugotovitve, da je nacionalni davčni
ukrep „selektiven“, najprej opredeliti skupno ali „običajno“ davčno
ureditev, ki se uporablja v zadevni državi članici, nato pa
dokazati, da zadevni davčni ukrep odstopa od navedene skupne
ureditve, ker uvaja razlikovanje med subjekti, ki so glede na cilj,
ki se uresničuje s to skupno ureditvijo, v primerljivem dejanskem
in pravnem položaju (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne
8. septembra 2011, Paint Graphos in drugi, od C-78/08 do
C-80/08, EU:C:2011:550, točka 49).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point58" id="point58"><span style=
'font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ukrepi, s
katerimi se uvaja razlikovanje med podjetji, ki so z vidika cilja,
ki se uresničuje z zadevno pravno ureditvijo, v primerljivem
dejanskem in pravnem položaju ter ki so torej <i>a priori</i>
selektivni, pa niso zajeti s pojmom „državna pomoč“, če zadevna
država članica dokaže, da je to razlikovanje upravičeno, ker izhaja
iz narave ali sistematike ureditve, v katero spadajo ti ukrepi
(glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 29. aprila 2004,
Nizozemska/Komisija, C-159/01, EU:C:2004:246, točki 42
in 43; z dne 8. septembra 2011, Paint Graphos in drugi,
od C-78/08 do C-80/08, EU:C:2011:550, točki 64 in 65, in
z dne 29. marca 2012, 3M Italia, C-417/10, EU:C:2012:184,
točka 40).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point59" id="point59"><span style=
'font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je treba opozoriti, da dejstvo, da imajo lahko samo davčni
zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za uporabo ukrepa, od njega
korist, samo po sebi ne pomeni, da je ta ukrep selektiven (sodba z
dne 29. marca 2012, 3M Italia, C-417/10, EU:C:2012:184,
točka 42).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point60" id="point60"><span style=
'font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz vseh
zgornjih preudarkov izhaja, da je treba pri dokazovanju
selektivnosti zadevnega ukrepa preveriti, ali se z njim med
gospodarskimi subjekti, ki so glede na cilj, ki se uresničuje z
zadevno splošno davčno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in
pravnem položaju, uvaja razlikovanje, ki ni upravičeno z naravo in
sistematiko te ureditve (glej v tem smislu sodbo z dne
4. junija 2015, Komisija/MOL, C-15/14 P, EU:C:2015:362,
točka 61).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point61" id="point61"><span style=
'font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju teh preudarkov je treba preizkusiti, ali je v
obravnavani zadevi Splošno sodišče kršilo člen 107(1) PDEU,
kot ga razlaga Sodišče, ker je razsodilo, da Komisija v sporni
odločbi in spornem sklepu ni pravno zadostno dokazala, da je bila s
spornim ukrepom dana selektivna prednost „posameznim podjetjem ali
proizvodnji posameznega blaga“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point62" id="point62"><span style=
'font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavani zadevi sporni ukrep določa davčno ugodnost z
zmanjšanjem davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb v
obliki amortizacije dobrega imena v primerih, v katerih podjetja,
ki imajo davčni domicil v Španiji, prevzamejo vsaj 5-odstotni delež
v podjetjih, ki imajo davčni domicil zunaj te države članice. Ker
ta ukrep lahko koristi vsem navedenim podjetjem, ki opravljajo take
posle, je treba zanj šteti, da lahko pomeni shemo pomoči. Komisija
je torej morala dokazati, da ta ukrep ne glede na to, da daje
splošno prednost, dostop do nje daje izključno posameznim podjetjem
ali posameznim sektorjem dejavnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point63" id="point63"><span style=
'font-size:12.0pt'>63</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede tega
je Splošno sodišče v točki 50 izpodbijane sodbe Autogrill
España/Komisija in v točki 54 izpodbijane sodbe Banco
Santander in Santusa/Komisija navedlo, da se je Komisija v sporni
odločbi oziroma v spornem sklepu za ugotovitev selektivnosti
spornega ukrepa primarno oprla na razlog, da ta ukrep pomeni
odstopanje od referenčnega okvira, ker je povzročil, da se za
podjetja, ki so obdavčljiva v Španiji in ki prevzamejo delež v
družbah s sedežem v tujini, uporablja davčno obravnavanje, drugačno
od tistega, ki se uporablja za podjetja, ki so obdavčljiva v
Španiji in prevzamejo delež v družbah s sedežem v Španiji, čeprav
sta ti dve kategoriji podjetij v primerljivih položajih z vidika
cilja, ki se uresničuje z navedenim referenčnim okvirom, pri čemer
ta okvir tvorijo splošna španska ureditev davka od dohodkov pravnih
oseb in, natančneje, pravila v zvezi z davčnim obravnavanjem
finančnega dobrega imena, vsebovana v navedeni davčni
ureditvi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point64" id="point64"><span style=
'font-size:12.0pt'>64</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče je v točki 51 izpodbijane sodbe Autogrill
España/Komisija in v točki 55 izpodbijane sodbe Banco
Santander in Santusa/Komisija odločilo, da je Komisija tako
uporabila analitično metodo, izhajajočo iz sodne prakse Sodišča in
Splošnega sodišča, ki je bila opisana v točkah od 29 do 33
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija oziroma v točkah od 33
do 37 izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija in ki v
bistvu ustreza sodni praksi Sodišča, opisani v točkah od 53 do 60
te sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point65" id="point65"><span style=
'font-size:12.0pt'>65</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče pa je v točkah 44, 45, 52 in 53 izpodbijane sodbe
Autogrill España/Komisija ter v točkah 48, 49, 56 in 57
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija razsodilo, da
obstoj odstopanja ali izjeme od referenčnega okvira, ki ga je
opredelila Komisija, tudi če bi bil dokazan, sam po sebi ne
dokazuje, da sporni ukrep daje prednost „posameznim podjetjem ali
proizvodnji posameznega blaga“ v smislu člena 107(1) PDEU, saj
je bil ta ukrep <i>a priori</i> dostopen vsakemu podjetju in
se ni nanašal na posebno kategorijo podjetij, ki bi edina imela
korist od tega ukrepa, ampak na kategorijo gospodarskih
poslov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point66" id="point66"><span style=
'font-size:12.0pt'>66</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je
treba ugotoviti, da to razlogovanje temelji na napačni uporabi
pogoja v zvezi s selektivnostjo iz člena 107(1) PDEU, kot je
bilo nanj opozorjeno v tej sodbi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point67" id="point67"><span style=
'font-size:12.0pt'>67</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot namreč
izhaja iz točk od 53 do 60 te sodbe, je v zvezi z nacionalnim
ukrepom, s katerim se podeljuje splošna davčna ugodnost, kot je
sporni ukrep, ta pogoj izpolnjen, če Komisija dokaže, da ta ukrep
odstopa od splošne ali „običajne“ davčne ureditve, ki se uporablja
v zadevni državi članici, s čimer s konkretnimi učinki uvaja
različno obravnavanje gospodarskih subjektov, čeprav so subjekti,
ki so upravičeni do davčne ugodnosti, in subjekti, ki so iz nje
izključeni, z vidika cilja, ki se uresničuje z navedeno davčno
ureditvijo te države članice, v primerljivem dejanskem in pravnem
položaju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point68" id="point68"><span style=
'font-size:12.0pt'>68</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz
izpodbijanih sodb izhaja, da se je Komisija v sporni odločbi in
spornem sklepu pri dokazovanju selektivnosti spornega ukrepa oprla
na različno obravnavanje rezidenčnih podjetij, ki ga je vseboval ta
ukrep. Na podlagi uporabe tega ukrepa so bila namreč lahko samo
rezidenčna podjetja, ki so prevzela vsaj 5-odstotni delež v tujih
družbah, pod določenimi pogoji upravičena do zadevne davčne
ugodnosti, medtem ko rezidenčna podjetja, ki so izvajala takšne
prevzeme v podjetjih, ki so obdavčena v Španiji, te ugodnosti niso
mogla pridobiti, čeprav so bila po mnenju Komisije v primerljivem
položaju z vidika cilja, ki se uresničuje s špansko skupno davčno
ureditvijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point69" id="point69"><span style=
'font-size:12.0pt'>69</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Splošno
sodišče pa je presodilo, da spornega ukrepa, ker se ni nanašal na
nobeno posebno kategorijo podjetij ali proizvodnje, ker njegova
uporaba ni bila odvisna od vrste dejavnosti podjetij in ker je bil
<i>a priori</i> ali potencialno dostopen vsem podjetjem, ki bi
želela prevzeti vsaj 5-odstotni delež v tujih družbah in ta delež
neprekinjeno obdržati vsaj eno leto, ni bilo treba obravnavati kot
selektiven ukrep, ampak kot splošen ukrep v smislu sodne prakse, na
katero je opozorjeno v točki 56 te sodbe. Splošno sodišče je s
tem napačno uporabilo pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point70" id="point70"><span style=
'font-size:12.0pt'>70</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako je
Splošno sodišče v točkah 41, 45, 67 in 68 izpodbijane
sodbe Autogrill España/Komisija ter v točkah 45, 49, 71
in 72 izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija
razsodilo, da je v zvezi z ukrepom, ki je <i>a priori</i>
dostopen vsem podjetjem, za to, da je za namene ugotovitve državne
pomoči izpolnjen pogoj v zvezi s selektivnostjo nacionalnega
ukrepa, potrebno, da se v vseh primerih opredeli posebna kategorija
podjetij, ki so edina, ki jim zadevni ukrep koristi in ki jih je
mogoče ločiti zaradi njihovih posebnih skupnih
lastnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point71" id="point71"><span style=
'font-size:12.0pt'>71</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar na to
dodatno zahtevo v zvezi z opredelitvijo posebne kategorije
podjetij – ki bi bila dodana analitični metodi za ugotavljanje
selektivnosti na področju davkov, ki izhaja iz ustaljene sodne
prakse Sodišča in v okviru katere je treba v bistvu ugotoviti, ali
izključitev nekaterih gospodarskih subjektov iz upravičenosti do
davčne ugodnosti, izhajajoče iz ukrepa, ki pomeni odstopanje od
splošne davčne ureditve, pomeni, da so ti obravnavani
diskriminatorno – ni mogoče sklepati iz sodne prakse Sodišča
in zlasti iz sodbe z dne 15. novembra 2011, Komisija in
Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo
(C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point72" id="point72"><span style=
'font-size:12.0pt'>72</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je v
točki 104 te sodbe z dne 15. novembra 2011, Komisija in
Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo
(C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732), res razsodilo,
da morajo biti merila davčne ureditve, ki sestavljajo davčno
osnovo, da bi bilo mogoče šteti, da dajejo selektivne prednosti,
primerna za to, da se upravičena podjetja na podlagi lastnosti, ki
so značilne zanje, opredelijo kot privilegirana kategorija, kar
omogoča, da se taka ureditev opredeli tako, da daje prednosti
„posameznim“ podjetjem ali proizvodnji „posameznega“ blaga v smislu
člena 107(1) PDEU.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point73" id="point73"><span style=
'font-size:12.0pt'>73</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je
treba ta razlog iz sodbe z dne 15. novembra 2011, Komisija in
Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo
(C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732), razumeti v
kontekstu celotne obrazložitve, katere del je in ki je navedena v
točkah od 87 do 108 zadevne sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point74" id="point74"><span style=
'font-size:12.0pt'>74</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz te
celotne razlage tako izhaja, da ukrep, na katerega se je nanašala
navedena sodba, ni imel oblike davčne ugodnosti, ki bi pomenila
odstopanje od skupne davčne ureditve, ampak obliko uporabe
„splošne“ davčne ureditve, utemeljene z merili, ki so bila tudi
sama splošna. Sodišče je razsodilo, da v nasprotju s tem, kar je
odločilo Splošno sodišče, narava te ureditve ni nasprotovala temu,
da se ugotovi selektivnost zadevnega ukrepa, ker ima pogoj v zvezi
s selektivnostjo širši obseg in vključuje ukrepe, ki na podlagi
svojih učinkov dajejo prednost posameznim podjetjem – v navedeni
zadevi so bile to „offshore“ družbe – zaradi posebnih značilnosti,
ki jih imajo ta podjetja. Navedeni ukrep je tako pomenil dejansko
diskriminacijo med podjetji, ki so bila v primerljivem položaju z
vidika cilja navedene ureditve, in sicer je bil v obravnavani
zadevi ta cilj uvedba splošne obdavčitve za vse rezidenčne
družbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point75" id="point75"><span style=
'font-size:12.0pt'>75</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija se
je, nasprotno, kot je bilo že navedeno v točki 63 te sodbe, v
sporni odločbi oziroma v spornem sklepu za ugotovitev selektivnosti
spornega ukrepa primarno oprla na razlog v zvezi z različnim
obravnavanjem, ki izhaja iz tega ukrepa, ker je z njim podeljena
davčna ugodnost posameznim rezidenčnim podjetjem v nasprotju z
drugimi, ki spadajo v skupno davčno ureditev, od katere sporni
ukrep odstopa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point76" id="point76"><span style=
'font-size:12.0pt'>76</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz sodbe z
dne 15. novembra 2011, Komisija in Španija/Government of
Gibraltar in Združeno kraljestvo (C-106/09 P in
C-107/09 P, EU:C:2011:732), tako sicer izhaja, da je
selektivnost davčnega ukrepa lahko dokazana, tudi če ne pomeni
odstopanja od skupne davčne ureditve, ampak je njen sestavni del,
vendar ta sodba spada med ustaljeno sodno prakso Sodišča, na katero
je opozorjeno v točki 57 te sodbe in v skladu s katero za
ugotovitev selektivnosti ukrepa, ki pomeni odstopanje od skupne
davčne ureditve, zadošča, da se dokaže, da so do njega upravičeni
posamezni gospodarski subjekti, drugi pa ne, čeprav so vsi ti
gospodarski subjekti v objektivno primerljivem položaju z vidika
cilja skupne davčne ureditve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point77" id="point77"><span style=
'font-size:12.0pt'>77</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Čeprav za
namene dokazovanja selektivnosti davčnega ukrepa ni vedno potrebno,
da ta pomeni odstopanje od skupne davčne ureditve, je namreč
okoliščina, da ima takšno naravo, povsem upoštevna za to
dokazovanje, če iz njega izhaja, da sta dve kategoriji gospodarskih
subjektov ločeni in sta <i>a priori</i> različno obravnavani,
in sicer tako, da se za eno uporablja ukrep, ki pomeni odstopanje,
za drugo pa še naprej velja splošna davčna ureditev, čeprav sta ti
dve kategoriji v primerljivem položaju z vidika cilja, ki se
uresničuje z navedeno ureditvijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point78" id="point78"><span style=
'font-size:12.0pt'>78</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V nasprotju
s tem, kar je razsodilo Splošno sodišče v izpodbijanih sodbah, za
namene dokazovanja selektivnosti takšnega ukrepa ni mogoče dodatno
zahtevati, da Komisija opredeli določene posebne značilnosti,
skupne podjetjem, ki so upravičena do davčne ugodnosti, zaradi
katerih jih je mogoče ločiti od podjetij, ki so iz nje
izključena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point79" id="point79"><span style=
'font-size:12.0pt'>79</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za to je
namreč pomembno le, da ukrep ne glede na svojo obliko ali
uporabljeno zakonodajno tehniko učinkuje tako, da upravičena
podjetja postavlja v ugodnejši položaj od drugih podjetij, čeprav
so vsa ta podjetja v primerljivem dejanskem in pravnem položaju z
vidika cilja, ki se uresničuje z zadevno davčno
ureditvijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point80" id="point80"><span style=
'font-size:12.0pt'>80</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega v
skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča okoliščina, da je število
podjetij, ki so upravičena zahtevati uporabo nacionalnega ukrepa,
precej veliko ali da spadajo ta podjetja v različne sektorje
dejavnosti, ne zadošča za izključitev selektivnosti tega ukrepa in
torej za izključitev možnosti, da se ta ukrep opredeli kot državna
pomoč (glej zlasti sodbi z dne 13. februarja 2003,
Španija/Komisija, C-409/00, EU:C:2003:92, točka 48, in z dne
8. septembra 2011, Komisija/Nizozemska, C-279/08 P,
EU:C:2011:551, točka 50).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point81" id="point81"><span style=
'font-size:12.0pt'>81</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako v
nasprotju s tem, kar je razsodilo Splošno sodišče v točkah od 53 do
58 izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 57 do
62 izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija, morebitne
selektivnosti spornega ukrepa nikakor ne izključuje dejstvo, da se
bistveni pogoj za pridobitev davčne ugodnosti, ki se podeljuje s
tem ukrepom, nanaša na gospodarski posel, natančneje na „povsem
finančni posel“, glede katerega ni določen nikakršen minimalen
znesek naložbe in ki ni odvisen od narave dejavnosti upravičenih
podjetij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point82" id="point82"><span style=
'font-size:12.0pt'>82</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V okviru
tega v nasprotju s tem, kar je razsodilo Splošno sodišče v
točki 57 izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v
točki 61 izpodbijane sodbe Banco Santander in
Santusa/Komisija, iz točke 36 sodbe z dne 8. novembra
2001, Adria-Wien Pipeline in Wietersdorfer & Peggauer
Zementwerke (C-143/99, EU:C:2001:598), v skladu s katero ukrepi
niso selektivni, če se uporabljajo za vsa podjetja na nacionalnem
ozemlju „ne glede na predmet njihove dejavnosti“, ni mogoče
sklepati, da ukrep, katerega uporaba ni odvisna od narave
dejavnosti podjetij, <i>a priori</i> ni selektiven.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point83" id="point83"><span style=
'font-size:12.0pt'>83</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz celotne
razlage te sodbe z dne 8. novembra 2001, Adria-Wien Pipeline
in Wietersdorfer & Peggauer Zementwerke (C-143/99,
EU:C:2001:598), namreč izhaja, da je Sodišče v tej točki 36,
če se razume v povezavi s točko 35 iste sodbe, ugotovilo, da
nacionalni ukrepi, kakršni so bili predmet navedene zadeve, niso
bili selektivni, ker so se brez razlikovanja uporabljali za vsa
podjetja zadevne države članice in so zato pomenili splošen ukrep v
smislu sodne prakse, na katero je opozorjeno v točki 56 te
sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point84" id="point84"><span style=
'font-size:12.0pt'>84</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Pojasniti je
treba tudi, da čeprav se je Sodišče v točki 36 sodbe z dne
8. novembra 2001, Adria-Wien Pipeline in Wietersdorfer &
Peggauer Zementwerke (C-143/99, EU:C:2001:598), sklicevalo na
predmet dejavnosti podjetij, ki so bila upravičena do nacionalnih
ukrepov, je to sklicevanje pojasnjeno z vsebino drugega vprašanja,
ki ga je postavilo predložitveno sodišče v zadevi, v kateri je bila
izdana navedena sodba. To potrjuje dejstvo, da v poznejših sodbah
Sodišča, v katerih je opozorjeno na to načelo, tega sklicevanja ni
(glej zlasti sodbi z dne 15. novembra 2011, Komisija in
Španija/Government of Gibraltar in Združeno kraljestvo,
C-106/09 P in C-107/09 P, EU:C:2011:732, točka 73,
in z dne 29. marca 2012, 3M Italia, C-417/10, EU:C:2012:184,
točka 39).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point85" id="point85"><span style=
'font-size:12.0pt'>85</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
sicer drži, da – kot je opozorilo Splošno sodišče v točki 66
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točki 70
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija – je Sodišče
v točki 42 sodbe z dne 29. marca 2012, 3M Italia
(C-417/10, EU:C:2012:184), odločilo, da dejstvo, da so imeli lahko
koristi od ukrepa, ki se je obravnaval v navedeni zadevi, le davčni
zavezanci, ki so izpolnjevali pogoje za uporabo zadevnega ukrepa,
samo po sebi ne pomeni, da je ta ukrep selektiven. Vendar je treba
ugotoviti, da je Sodišče v isti točki 42 izrecno pojasnilo, da
ta neselektivnost izhaja iz ugotovitve, da osebe, ki niso mogle
uveljavljati koristi iz zadevnega ukrepa, z vidika cilja, ki mu je
sledil nacionalni zakonodajalec, niso bile v dejanskem in pravnem
položaju, ki bi bil primerljiv s položajem davčnih zavezancev, ki
so te koristi lahko uveljavljali.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point86" id="point86"><span style=
'font-size:12.0pt'>86</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
izhaja, da je pogoj za uporabo ali pridobitev davčne pomoči lahko
podlaga za selektivnost te pomoči, če se s tem pogojem uvaja
razlikovanje med podjetji, ki so z vidika cilja, ki se uresničuje z
zadevno davčno ureditvijo, v primerljivem dejanskem in pravnem
položaju, ter če posledično razkriva diskriminacijo glede podjetij,
ki so iz te pomoči izključena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point87" id="point87"><span style=
'font-size:12.0pt'>87</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega,
čeprav je, kot poudarja Splošno sodišče v izpodbijanih sodbah,
davčno ugodnost, ki jo vsebuje sporni ukrep, mogoče pridobiti brez
naložbe minimalnega zneska in torej koristi, ki jih zagotavlja ta
ukrep, niso dejansko pridržane podjetjem z zadostnimi finančnimi
sredstvi, ti okoliščini ne nasprotujeta temu, da se prizna
morebitna selektivnost tega ukrepa iz drugih razlogov, kot je
dejstvo, da rezidenčna podjetja, ki prevzemajo deleže v družbah z
davčnim domicilom v Španiji, te ugodnosti ne morejo
pridobiti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point88" id="point88"><span style=
'font-size:12.0pt'>88</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede tega
je Sodišče poleg tega že razsodilo, da je davčni ukrep, do katerega
so upravičena samo podjetja, ki opravljajo posle, na katere se ta
ukrep nanaša, ne pa tudi druga podjetja iz istega sektorja, ki teh
poslov ne opravljajo, lahko selektiven, ne da bi bilo treba
presoditi, ali je ta ukrep bolj koristil velikim podjetjem (glej v
tem smislu sodbo z dne 15. decembra 2005, Unicredito Italiano,
C-148/04, EU:C:2005:774, točke od 47 do 50).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point89" id="point89"><span style=
'font-size:12.0pt'>89</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V nasprotju
s tem, kar je Splošno sodišče trdilo v točkah od 59 do 62
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 63 do 66
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija, iz sodbe z
dne 19. septembra 2000, Nemčija/Komisija (C-156/98,
EU:C:2000:467), niso razvidna nasprotna napotila glede analize
pogoja v zvezi s selektivnostjo davčnega ukrepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point90" id="point90"><span style=
'font-size:12.0pt'>90</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz
točk 22 in 23 sodbe z dne 19. septembra 2000,
Nemčija/Komisija (C-156/98, EU:C:2000:467), namreč izhaja, da je
Komisija v zadevi, v kateri je bila navedena sodba izdana, zadevni
ukrep opredelila kot selektiven v zvezi z nekaterimi geografsko
opredeljenimi podjetji, v katera so zasebni vlagatelji ponovno
vložili dobiček od prodaje gospodarskih dobrin, in ne v zvezi z
navedenimi vlagatelji, glede katerih je menila, da ta ukrep ni
pomenil pomoči, ker je kot splošni ukrep koristil vsem gospodarskim
subjektom brez razlikovanja, ta presoja pa poleg tega pred Sodiščem
ni bila izpodbijana, zaradi česar je zadnje ni bilo dolžno
obravnavati.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point91" id="point91"><span style=
'font-size:12.0pt'>91</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Položaja
navedenih zasebnih vlagateljev nikakor ni mogoče primerjati s
položajem rezidenčnih podjetij, ki so lahko upravičena do spornega
ukrepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point92" id="point92"><span style=
'font-size:12.0pt'>92</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija se
je v sporni odločbi in spornem sklepu namreč za namene opredelitve
spornega ukrepa kot selektivnega oprla na dejstvo, da do davčne
ugodnosti, ki jo daje ta ukrep, niso bili brez razlikovanja
upravičeni vsi gospodarski subjekti, ki so objektivno v
primerljivem položaju z vidika cilja, ki se uresničuje s skupno
špansko davčno ureditvijo, ker rezidenčna podjetja, ki so
opravljala istovrstne prevzeme deležev v družbah z davčnim
domicilom v Španiji, te ugodnosti niso mogla pridobiti. Komisija je
v nadaljevanju menila, da utemeljitve tega razlikovanja med
gospodarskimi subjekti, na katero se je sklicevala Kraljevina
Španija in ki se je nanašala na naravo ali splošno sistematiko
sistema, katerega del je ta ukrep, ni bilo mogoče
sprejeti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point93" id="point93"><span style=
'font-size:12.0pt'>93</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz vsega
zgoraj navedenega izhaja, da je Splošno sodišče – s tem, da je
razglasilo delno ničnost sporne odločbe in spornega sklepa, ker
Komisija ni opredelila dane kategorije podjetij, ki so bila v
prednosti zaradi zadevnega davčnega ukrepa, ne da bi preverilo, ali
je Komisija pri uporabi metode za preizkus, na katero je bilo
opozorjeno v točkah od 29 do 33 izpodbijane sodbe Autogrill
España/Komisija in v točkah od 33 do 37 izpodbijane sodbe Banco
Santander in Santusa/Komisija ter ki jo je bilo treba uporabiti za
preizkus pogoja v zvezi s selektivnostjo spornega ukrepa, dejansko
analizirala in dokazala diskriminatornost tega ukrepa –
napačno uporabilo pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point94" id="point94"><span style=
'font-size:12.0pt'>94</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Res je
sicer, da mora biti ta preizkus opravljen natančno in mora biti
zadostno obrazložen, da bi bilo mogoče izvesti celovit sodni
nadzor, predvsem glede primerljivosti položajev gospodarskih
subjektov, ki so do ukrepa upravičeni, in gospodarskih subjektov,
ki so iz njega izključeni, ter po potrebi glede utemeljitve
različnega obravnavanja, na katero se sklicuje zadevna država
članica, vendar je Splošno sodišče s tem, da tega ni preverilo in
je v izpodbijanih sodbah razsodilo, da je metoda za preizkus, ki jo
je uporabila Komisija v sporni odločbi in spornem sklepu, ker ni
vključevala opredelitve posebne kategorije podjetij, ki naj bi
imela edina korist od zadevnega davčnega ukrepa, izhajala iz
napačne razlage pogoja v zvezi s selektivnostjo, kot je določen v
členu 107(1) PDEU, napačno uporabilo pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point95" id="point95"><span style=
'font-size:12.0pt'>95</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je prvi
del edinega pritožbenega razloga Komisije utemeljen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<i><span style='font-size:12.0pt'> Drugi del edinega
pritožbenega razloga</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-size:12.0pt'> Trditve strank</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point96" id="point96"><span style=
'font-size:12.0pt'>96</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija z
drugim delom edinega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očita,
da je napačno uporabilo pravo pri uporabi sodne prakse v zvezi z
izvoznimi pomočmi ter da je uvedlo umetno razlikovanje med
izvoznimi pomočmi in pomočmi pri izvozu kapitala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point97" id="point97"><span style=
'font-size:12.0pt'>97</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija na
prvem mestu glede sodne prakse v zvezi z izvoznimi pomočmi, na
katero se je sklicevala v sporni odločbi in spornem sklepu, zlasti
so to sodbe z dne 10. decembra 1969, Komisija/Francija (6/69
in 11/69, neobjavljena, EU:C:1969:68), z dne 7. junija
1988, Grčija/Komisija (57/86, EU:C:1988:284), in z dne
15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00, EU:C:2004:438),
trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 69 do76
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 73 do 80
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija razsodilo, da
se ta sodna praksa ne nanaša na pogoj v zvezi s selektivnostjo
nacionalnega ukrepa, ampak zgolj na pogoj v zvezi z dejstvom, da
sta prizadeti konkurenca in trgovina, napačno uporabilo
pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point98" id="point98"><span style=
'font-size:12.0pt'>98</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz sodb, ki
so navedene v prejšnji točki, naj bi izhajalo, da je Sodišče
ugotovilo, da so bili zadevni davčni ukrepi selektivni, ker so
imela korist od njih samo podjetja, ki so opravljala posle v
tujini, kot so naložbe, ne pa podjetja, ki so opravljala podobne
posle na nacionalni ravni. Iz tega naj bi izhajalo, da je vsak
ukrep, ki koristi čezmejnim poslom, izključuje pa enake posle na
nacionalni ravni, selektiven.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point99" id="point99"><span style=
'font-size:12.0pt'>99</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Komisija na
drugem mestu Splošnemu sodišču očita, da je v točkah od 79 do 81
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 83 do 85
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija uvedlo umetno
razlikovanje med izvoznimi pomočmi in pomočmi pri izvozu kapitala,
ker je razsodilo, da iz sodne prakse v zvezi z izvoznimi pomočmi,
ki je bila navedena v sporni odločbi in spornem sklepu, zlasti so
to sodbe z dne 10. decembra 1969, Komisija/Francija (6/69
in 11/69, neobjavljena, EU:C:1969:68), z dne 7. junija
1988, Grčija/Komisija (57/86, EU:C:1988:284), in z dne
15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00, EU:C:2004:438),
izhaja, da „je pri skupini upravičenih podjetij, zaradi katere je
mogoče ugotoviti selektivnost [spornega] ukrepa, šlo za skupino
podjetij izvoznikov“, to je skupino, ki je zajemala podjetja, ki se
lahko razlikujejo zaradi skupnih značilnosti, povezanih z njihovo
izvozno dejavnostjo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point100" id="point100"><span style=
'font-size:12.0pt'>100</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Po mnenju Komisije
podjetja, na katera se nanaša sporni ukrep, tvorijo ločeno
kategorijo podjetij, in sicer je to kategorija podjetij izvoznikov
kapitala, ker imajo skupne posebne značilnosti, povezane z njihovo
dejavnostjo izvoza kapitala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point101" id="point101"><span style=
'font-size:12.0pt'>101</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Komisija meni, da ker z
vidika pogoja v zvezi s selektivnostjo ne obstaja nikakršna razlika
med izvozom blaga in izvozom kapitala, je sporni ukrep selektiven
iz istega naslova kot ukrepi, na katere se nanaša sodna praksa v
zvezi z izvoznimi pomočmi, navedena v sporni odločbi in spornem
sklepu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point102" id="point102"><span style=
'font-size:12.0pt'>102</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Komisija trdi, da ne
obstaja dodatna kategorija podjetij izvoznikov, ločena od skupine,
ki jo sestavljajo podjetja, ki opravljajo čezmejne posle. Vsako
podjetje neke države članice naj bi lahko opravljalo čezmejne posle
in tako imelo korist od sheme izvoznih pomoči. Meni, da
selektivnost nacionalnega ukrepa lahko izhaja iz prednosti, ki je
dana njegovemu upravičencu zaradi opravljanja posla izvoza blaga,
storitev ali kapitala, ne pa zaradi tega, ker bi zadevna podjetja
spadala v domnevni sektor izvoza.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point103" id="point103"><span style=
'font-size:12.0pt'>103</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Tako naj bi moralo
Splošno sodišče, enako kot je razsodilo Sodišče v sodbi z dne
15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00, EU:C:2004:438), v
kateri je bil položaj primerljiv s tem v obravnavani zadevi,
ugotoviti, da je Komisija pravilno dokazala selektivnost spornega
ukrepa, ker so bila do njega upravičena samo posamezna podjetja, in
sicer tista, ki so opravljala dejavnosti izvoza
kapitala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point104" id="point104"><span style=
'font-size:12.0pt'>104</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Nazadnje, pristop, ki ga
je uporabilo Splošno sodišče, naj ne bi upošteval vloge in cilja
pravil glede državnih pomoči z vidika varovanja notranjega trga.
Namen teh pravil naj bi bil predvsem preprečiti, da bi države
članice dodelile gospodarske prednosti, ki so posebej povezane z
izvozom blaga ali kapitala. Dejstvo, da se posebej daje prednost
izvozu kapitala, pa naj bi lahko povzročilo izkrivljanje na
notranjem trgu enako kot dejstvo, da se posebej daje prednost
izvozu blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point105" id="point105"><span style=
'font-size:12.0pt'>105</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Družbe WDFG ter Banco
Santander in Santusa odgovarjajo, da je Splošno sodišče pravilno
razsodilo, da se sodbe Sodišča, ki so navedene v sporni odločbi in
spornem sklepu, niso nanašale na pogoj selektivnosti, ampak na
pogoj v zvezi s prizadetostjo trgovine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point106" id="point106"><span style=
'font-size:12.0pt'>106</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Poleg tega naj bi
Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da je Sodišče v sodni praksi v
zvezi z izvoznimi pomočmi, ki je navedena v sporni odločbi in
spornem sklepu, zlasti so to sodbe z dne 10. decembra 1969,
Komisija/Francija (6/69 in 11/69, neobjavljena, EU:C:1969:68),
z dne 7. junija 1988, Grčija/Komisija (57/86, EU:C:1988:284),
in z dne 15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00,
EU:C:2004:438), odločilo, da so bili zadevni ukrepi selektivni
predvsem zaradi skupnih značilnosti upravičenih podjetij, zaradi
česar je bilo zanje mogoče šteti, da spadajo v določen sektor
gospodarstva, in sicer v sektor izvoza, natančneje izvoza blaga.
Ukrepi, na katere so se nanašale zadeve, v katerih so bile izdane
navedene sodbe, naj bi v ugodnejši položaj postavljali podjetja, za
katera je bilo značilno, da so izvažala večji ali manjši del
svojega blaga ali storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point107" id="point107"><span style=
'font-size:12.0pt'>107</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Družbe WDFG ter Banco
Santander in Santusa trdijo, da spornega ukrepa poleg tega ni
mogoče obravnavati kot selektivnega, ker se uporablja za kategorijo
t. i. podjetij „izvoznikov kapitala“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point108" id="point108"><span style=
'font-size:12.0pt'>108</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Ta kategorija naj ne bi
obstajala, Komisija pa naj se nanjo ne bi sklicevala niti v sporni
odločbi in spornem sklepu niti pred Splošnim sodiščem. Ta trditev
naj ne bi bila dopustna v fazi pritožbe, ker gre za dejansko
vprašanje, ki je poleg tega izpostavljeno prepozno. Poleg tega naj
bi bilo v protislovju z glavno utemeljitvijo Komisije, v skladu s
katero naj zadnji ne bi bilo treba opredeliti kategorije podjetij,
na katere se ukrep nanaša, da bi dokazala selektivnost tega
ukrepa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point109" id="point109"><span style=
'font-size:12.0pt'>109</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Družbe WDFG ter Banco
Santander in Santusa trdijo, da selektivnosti nacionalnega ukrepa
nikakor ni mogoče ugotavljati na podlagi značilnosti, kot je
kapital podjetja ali njegova naložbena zmogljivost, ker sta to
nujni značilnosti vseh podjetij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point110" id="point110"><span style=
'font-size:12.0pt'>110</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Poleg tega naj pravila
na področju prostega pretoka kapitala ne bi nasprotovala ukrepu,
kakršen je sporni. Če bi ta ukrep vseboval različno obravnavanje,
tako da bi bilo prevzemanje deležev v tujini ugodneje obravnavano,
bi šlo kvečjemu za obrnjeno diskriminacijo, ki je združljiva s
temeljnimi svoboščinami.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point111" id="point111"><span style=
'font-size:12.0pt'>111</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Kraljevina Španija
ponavlja svoje stališče, ki ga je navedla že v upravnem postopku
pred Komisijo, v skladu s katerim ne obstaja gospodarska dejavnost,
ki bi zajemala izvoz kapitala. Sporni ukrep naj ne bi dajal
prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga,
ker se ne nanaša na ponudbo blaga ali storitev na trgu.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point112" id="point112"><span style=
'font-size:12.0pt'>112</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Irska trdi, da so se
sodbe, na katere se je sklicevala Komisija v sporni odločbi in
spornem sklepu, nanašale na ukrepe, ki so dajali prednost lahko
opredeljivi kategoriji podjetij ali proizvodenj, to je kategoriji,
ki tvori izvozni sektor. Ne bi pa naj, nasprotno, obstajala enotna
skupina podjetij, ki „izvažajo kapital“, ker vsako podjetje, ki
opravi pridobitev v tujini, „izvozi kapital“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point113" id="point113"><span style=
'font-size:12.0pt'>113</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Zvezna republika Nemčija
trdi, da je treba to, da Komisija podredno trdi, da je sporni ukrep
primerljiv z ukrepom pomoči za izvoz blaga in se torej nanaša tudi
na dovolj opredeljeno skupino podjetij izvoznikov, obravnavati kot
obrazložitev sporne odločbe in spornega sklepa, dodano po njunem
sprejetju. Meni, da je treba to trditev v fazi pritožbe razglasiti
za nedopustno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point114" id="point114"><span style=
'font-size:12.0pt'>114</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Po mnenju te države
članice se kategorija podjetij izvoznikov, obravnavana v sodni
praksi, na katero se je sklicevala Komisija v sporni odločbi in
spornem sklepu, razlikuje od drugih podjetij zaradi značilnosti, ki
so jim skupne in se nanašajo na njihovo izvozno dejavnost, ki je
bila glede na okoliščine primera povezana z izvajanjem posebnih
naložb.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-size:12.0pt'> Presoja Sodišča</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point115" id="point115"><span style=
'font-size:12.0pt'>115</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Glede sodne prakse v
zvezi z izvoznimi pomočmi, ki je bila navedena v sporni odločbi in
spornem sklepu, zlasti so to sodbe z dne 10. decembra 1969,
Komisija/Francija (6/69 in 11/69, neobjavljena, EU:C:1969:68),
z dne 7. junija 1988, Grčija/Komisija (57/86, EU:C:1988:284),
in z dne 15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00,
EU:C:2004:438), je treba ugotoviti, da – kot je v bistvu navedel
generalni pravobranilec v točkah od 126 do 130 sklepnih predlogov –
je Splošno sodišče s tem, da je v točkah od 69 do76 izpodbijane
sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 73 do 80 izpodbijane
sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija razsodilo, da se ta sodna
praksa ne nanaša na pogoj v zvezi s selektivnostjo nacionalnega
ukrepa, ampak zgolj na pogoj v zvezi z dejstvom, da sta prizadeti
konkurenca in trgovina, napačno uporabilo pravo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point116" id="point116"><span style=
'font-size:12.0pt'>116</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Sodišče je namreč v
točki 20 sodbe z dne 10. decembra 1969, Komisija/Francija
(6/69 in 11/69, neobjavljena, EU:C:1969:68), in v točki 8
sodbe z dne 7. junija 1988, Grčija/Komisija (57/86,
EU:C:1988:284), s tem, da je ugotovilo obstoj državne pomoči, nujno
razsodilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so glede tega
določeni v členu 107(1) PDEU, vključno s pogojem v zvezi s
selektivnostjo. Poleg tega se je Sodišče v točki 120 sodbe z
dne 15. julija 2004, Španija/Komisija (C-501/00,
EU:C:2004:438), s sklicevanjem zlasti na dve zgoraj navedeni sodbi
izrecno izreklo o selektivnosti preučenega nacionalnega ukrepa, in
sicer je razsodilo, da je v obravnavani zadevi ta selektivnost
izhajala iz dejstva, da so bila zgolj podjetja z izvoznimi
dejavnostmi, ki opravljajo določene naložbe v tujini, upravičena do
davčne ugodnosti, ki jo je vseboval ta ukrep.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point117" id="point117"><span style=
'font-size:12.0pt'>117</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Splošno sodišče je prav
tako napačno uporabilo pravo, ker je v točkah od 77 do 82
izpodbijane sodbe Autogrill España/Komisija in v točkah od 81 do 86
izpodbijane sodbe Banco Santander in Santusa/Komisija razsodilo, da
je treba sodno prakso v zvezi z izvoznimi pomočmi, ki je bila
navedena v sporni odločbi in spornem sklepu, razumeti tako, da je
kategorija upravičenih podjetij, za katera je treba preizkusiti
selektivnost shem izvoznih pomoči, tista, ki jo tvorijo „podjetja
izvozniki“ in ki jo je treba razumeti kot kategorijo, ki je seveda
zelo široka, vendar vseeno posebna, saj združuje podjetja, ki jih
je mogoče ločiti zaradi skupnih in posebnih značilnosti, povezanih
z njihovo izvozno dejavnostjo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point118" id="point118"><span style=
'font-size:12.0pt'>118</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Kot je namreč v bistvu
navedel generalni pravobranilec v točkah od 133 do 136 sklepnih
predlogov, te sodne prakse ni mogoče razumeti tako, da mora
selektivnost nacionalnega ukrepa nujno izhajati iz dejstva, da ta
koristi zgolj podjetjem, ki izvažajo blago ali storitve, čeprav je
bilo to dejansko lahko res v zvezi s posebnimi davčnimi ukrepi, na
katere se nanašata izpodbijani sodbi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point119" id="point119"><span style=
'font-size:12.0pt'>119</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Nasprotno, ob
upoštevanju načel, ki izhajajo iz ustaljene sodne prakse Sodišča,
na katero je bilo opozorjeno že v točkah od 53 do 60 te sodbe, in
ki se v celoti uporabljajo za davčne izvozne pomoči, je ukrep,
kakršen je sporni, s katerim se daje prednost izvozu, mogoče šteti
za selektiven, če daje prednost podjetjem, ki opravljajo čezmejne
posle, zlasti naložbe, v škodo drugih podjetij, ki so v
primerljivem dejanskem in pravnem položaju z vidika cilja, ki se
uresničuje z zadevno davčno ureditvijo, in opravljajo istovrstne
posle na nacionalnem ozemlju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point120" id="point120"><span style=
'font-size:12.0pt'>120</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    V teh okoliščinah je
drugi del edinega pritožbenega razloga prav tako
utemeljen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point121" id="point121"><span style=
'font-size:12.0pt'>121</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Ker sta oba dela edinega
pritožbenega razloga Komisije utemeljena, je treba izpodbijani
sodbi razveljaviti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'> Tožbi pred Splošnim
sodiščem</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point122" id="point122"><span style=
'font-size:12.0pt'>122</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Člen 61, prvi
odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa, da lahko Sodišče v
primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča samo dokončno
odloči v zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point123" id="point123"><span style=
'font-size:12.0pt'>123</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    V obravnavani zadevi ni
tako, ker je Splošno sodišče dvema tožbama za razglasitev ničnosti
ugodilo, ne da bi preučilo tri tožbene razloge od štirih, ki so
bili navedeni v vsaki tožbi, pri čemer se ti tožbeni razlogi
prekrivajo zgolj delno, in ne da bi v okviru preizkusa prvega
razloga iz navedenih tožb preučilo, ali so bila podjetja, ki niso
izpolnjevala pogojev za pridobitev davčne ugodnosti, ki jo daje
sporni ukrep, z vidika cilja, ki se uresničuje z zadevno davčno
ureditvijo, v primerljivem pravnem in dejanskem položaju kot
podjetja, ki so s tem ukrepom pridobila prednost. Poleg tega
preizkus teh tožbenih razlogov lahko vključuje presojo dejstev.
Zadevi je torej treba vrniti v razsojanje Splošnemu
sodišču.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'> Stroški</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point124" id="point124"><span style=
'font-size:12.0pt'>124</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    Ker se zadevi vrneta v
razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških
pridrži.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<a name="point125" id="point125"><span style=
'font-size:12.0pt'>125</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>    V skladu s
členom 140(1) Poslovnika Sodišča Zvezna republika Nemčija,
Irska in Kraljevina Španija, ki so intervenirale v sporu, nosijo
svoje stroške.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm; margin-bottom:0cm;margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:center; text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče
(veliki senat) razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:3.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify;text-indent:7.1pt'>
<b><span style='font-size:12.0pt'>Sodbi Splošnega sodišča Evropske
unije z dne 7. novembra 2014, Autogrill España/Komisija
(T219/10, EU:T:2014:939), in z dne 7. novembra 2014, Banco
Santander in Santusa/Komisija (T399/11, EU:T:2014:938), se
razveljavita.Zadevi se vrneta v razsojanje Splošnemu sodišču
Evropske unije.Odločitev o stroških se pridrži.Zvezna republika
Nemčija, Irska in Kraljevina Španija nosijo svoje
stroške.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-top:6.0pt;margin-right:0cm;margin-bottom:0cm; margin-left:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p style=
'margin-top:0cm;margin-right:0cm;margin-bottom:6.0pt;margin-left:0cm; text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"; color:navy'>Področje:
DDPO</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV