www.davkoplacevalci.com

<html>

</head>

<body >

Iz poglavja:

Meddržavni sporazumi/Meddržavni
davčni sporazumi

</div>

ZAKON
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV
SRBIJE IN ČRNE GORE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD
DOHODKA IN PREMOŽENJA S PROTOKOLOM (BCSDOD)

Datum veljavnosti neuradno
prečiščenega besedila v prikazani vsebini:

od 31.12.2003
naprej.

Datum
veljavnosti konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja:

Od 01.01.2004 naprej.

Uradni list RS – MP, št.
30/03, 02/04.

1.
člen

Ratificira se
Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne
gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in
premoženja s protokolom, podpisana v Ljubljani 11. junija 2003.

2.
člen

Besedilo konvencije s protokolom se v izvirniku v slovenskem in
angleškem jeziku glasi:

</div>

KONVENCIJA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV
SRBIJE IN ČRNE GORE O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD
DOHODKA IN PREMOŽENJA

Vlada Republike
Slovenije in svet ministrov Srbije in Črne gore sta se v želji, da bi sklenila
konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in
premoženja, sporazumela:

1.
člen

Osebe,
za katere se uporablja konvencija

Ta konvencija
se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2.
člen

Davki,
za katere se uporablja konvencija

1. Ta
konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v
imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne
glede na način njihove uvedbe.

2. Za davke
od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek,
celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od
dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali
plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.

3. Obstoječi
davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:

v Sloveniji:

1) davek od
dobička pravnih oseb;

2) davek od
dohodka posameznikov;

3) davek od
premoženja;

(v
nadaljevanju “slovenski davek”);

v Srbiji in
Črni gori:

1) davek od
dobička;

2) davek od
dohodka;

3) davek od
premoženja

4) davek od
dohodka iz mednarodnih prevozov

(v
nadaljevanju “srbski in črnogorski davek”).

4. Konvencija
se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu
podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa
držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah
njunih davčnih zakonodaj.

3.
člen

Splošna
opredelitev izrazov

1. V tej
konvenciji:

1) izraza “država
pogodbenica” in “druga država pogodbenica” pomenita, kot zahteva
sobesedilo, Slovenijo ali Srbijo in Črno goro;

2) izraz “Slovenija”
pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v zemljepisnem smislu,
ozemlje Slovenije, vključno z morskimi območji, na katerih lahko Slovenija
izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo domačo
zakonodajo in mednarodnim pravom;

3) izraz “Srbija
in Črna gora” pomeni državno skupnost Srbija in Črna gora, in ko se uporablja
v zemljepisnem smislu, kopensko ozemlje Srbije in Črne gore, njene notranje morske
vode in pas teritorialnega morja, zračni prostor nad njimi ter morsko dno in
podzemlje dela odprtega morja zunaj zunanje meje teritorialnega morja, na
katerem Srbija in Črna gora izvaja suverene pravice zaradi iskanja in
izkoriščanja naravnih virov v njih v skladu z notranjo zakonodajo in mednarodnim
pravom;

4) izraz “politična
enota” v državni skupnosti Srbija in Črna gora pomeni državo članico;

5) izraz “državljan”
pomeni:

–
posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;

– pravno
osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne
zakonodaje države pogodbenice;

6) izraz “oseba”
vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

7) izraz “ družba”
pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene
obravnava kot korporacija;

8) izraza “podjetje
države pogodbenice” in “podjetje druge države pogodbenice” pomenita
podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja
rezident druge države pogodbenice;

9) izraz “mednarodni
promet” pomeni prevoz z ladjo, letalom ali cestnim vozilom, ki ga opravlja
podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če ladja, letalo
ali cestno vozilo ne opravlja prevozov samo med kraji v drugi državi
pogodbenici;

10) izraz “pristojni
organ” pomeni:

– v Sloveniji
Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega
ministrstva;

– v Srbiji in
Črni gori Ministrstvo za mednarodne ekonomske odnose ali pooblaščenega
predstavnika tega ministrstva.

2. Kadar koli
država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni
opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po
pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer
kateri koli pomen po davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po
drugi zakonodaji te države.

4.
člen

Rezident

1. V tej
konvenciji izraz “rezident države pogodbenice” pomeni osebo, ki je po
zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega
prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila,
in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno
oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej
državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.

2. Kadar je
zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se
njegov status določi tako:

1) šteje se
samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima
stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta
države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih
interesov);

2) če ni
mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če
nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za
rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

3) če ima
običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za
rezidenta države, katere državljan je;

4) če je
državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic
vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3. Kadar je
zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav
pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.

5.
člen

Stalna
poslovna enota

1. V tej
konvenciji izraz “stalna poslovna enota” pomeni stalno mesto poslovanja,
prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.

2. Izraz “stalna
poslovna enota” še posebej vključuje:

1) sedež
uprave,

2)
podružnico,

3) pisarno,

4) tovarno,

5) delavnico
in

6) rudnik,
nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja
naravnih virov.

3. Gradbišče
ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot
dvanajst mesecev.

4. Ne glede
na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota” ne
vključuje:

1) uporabe
prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki
pripada podjetju;

2)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje,
razstavljanje ali dostavo;

3)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki
jo opravi drugo podjetje;

4)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za
podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

5)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge
pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

6)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo
dejavnosti, omenjenih od prvega do petega pododstavka, če je splošna dejavnost
stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali
pomožna.

5. Ne glede
na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z
neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu
podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za
sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno
poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za
podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka,
zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi
štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta
poslovanja.

6. Ne šteje
se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja
posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega
zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega
poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v
celoti namenjene temu podjetju ter med podjetjem in zastopnikom v njunih
komercialnih ali finančnih odnosih obstajajo ali se vzpostavijo pogoji,
drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za
zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.

7. Dejstvo,
da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident
druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne
poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne
pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

6.
člen

Dohodek
iz nepremičnin

1. Dohodek
rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz
kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči
v tej drugi državi.

2. Izraz
“nepremičnine” ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri je ta
nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin,
živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za
katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino,
užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot
odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov
ter drugega naravnega bogastva; ladje, čolni, letala in cestna vozila se ne
štejejo za nepremičnine.

3. Določbe
prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo,
dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.

4. Določbe
prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin
podjetja in za dohodek iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje
samostojnih osebnih storitev.

7.
člen

Poslovni
dobiček

1. Dobiček
podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne
posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če
podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v
drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni
enoti.

2. Ob
upoštevanju določb tretjega odstavka, kadar podjetje države pogodbenice posluje
v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se v vsaki državi
pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko
pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki
opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter
povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.

3. Pri
določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki
nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi
upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna
enota, ali drugje.

4. Če se v
državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno
določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v
drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti obdavčljivega dobička
z običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da
je rezultat v skladu z načeli tega člena.

5. Stalni
poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker nakupuje dobrine ali blago
za podjetje.

6. Za namene
prejšnjih odstavkov se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto
določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za
nasprotno.

7. Kadar
dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih
členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.

8.
člen

Mednarodni
promet

1. Dobiček od
ladijskih, letalskih ali cestnih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo
v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.

2. Če je
sedež dejanske uprave ladjarskega podjetja na ladji, se šteje, da je v državi
pogodbenici, v kateri je matično pristanišče ladje, ali če ni takega matičnega
pristanišča, v državi pogodbenici, katere rezident je ladijski prevoznik.

3. Določbe
prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem
združenju, mešanem podjetju ali mednarodni prevozni agenciji.

9.
člen

Povezana
podjetja

1. Kadar:

1) je
podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju,
nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali

2) so iste
osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu
podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice in v obeh
primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali
finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi
podjetji, se kakršen koli dobiček, ki bi prirastel enemu od podjetij, če takih
pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirastel, lahko
vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči.

2. Kadar
država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči
– dobiček, za katerega je bilo že obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v
tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček dobiček, ki bi prirastel podjetju
prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot
bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi
znesek davka, ki se v tej državi obračuna od tega dobička. Pri določanju take
prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te konvencije, pristojna organa
držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta. Ta odstavek se ne
uporablja pri goljufiji ali namerni kršitvi.

10.
člen

Dividende

1. Dividende,
ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države
pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

2. Take
dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je
družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je
upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani
davek ne presega:

1) 5
odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima
neposredno v lasti najmanj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende;

2) 10 odstotkov
bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.

Pristojna
organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe teh omejitev.

Ta odstavek
ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo
dividende.

3. Izraz “dividende”,
kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic ali drugih pravic do
udeležbe v dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih korporacijskih pravic,
ki se davčno obravnava enako kot dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere
rezident je družba, ki dividende deli.

4. Določbe
prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend,
ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident
je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja
v tej drugi državi samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je
delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno
enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena,
odvisno od primera.

5. Kadar
dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge
države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki
jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države
ali če je delež, v zvezi s katerim se take dividende plačajo, dejansko povezan
s stalno poslovno enoto ali stalno bazo v tej drugi državi, niti ne sme uvesti davka
od nerazdeljenega dobička na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane
dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička
ali dohodka, ki nastane v taki drugi državi.

11.
člen

Obresti

1. Obresti,
ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države
pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

2. Take
obresti pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in
v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident
druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega 10 odstotkov bruto
zneska obresti. Pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita
način uporabe te omejitve.

3. Ne glede
na določbe drugega odstavka so obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici,
oproščene davka v tej državi, če jih dobi in je njihov upravičeni lastnik:

1) vlada,
politična enota ali lokalna oblast druge države pogodbenice ali

2) centralna
banka ali narodna banka druge države pogodbenice.

4. Izraz “obresti”,
kot je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na
to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do
udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz državnih vrednostnih
papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in
nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Kazni zaradi
zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti.

5. Določbe
prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki
je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti
nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi
samostojne osebne storitve iz stalne baze v njej ter je terjatev, v zvezi s
katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto ali
stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno
od primera.

6. Šteje se,
da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države.
Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države
pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v
zvezi s katero je nastala zadolžitev, za katero se plačajo obresti ter take
obresti krije taka stalna poslovna enota ali stalna baza, se šteje, da take
obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.

7. Kadar
zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in
drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek,
za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa
ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V
takem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo
vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te
konvencije.

12.
člen

Licenčnine
in avtorski honorarji

1. Licenčnine
in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo
rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

2. Take
licenčnine in avtorski honorarji pa se lahko obdavčijo tudi v državi
pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je
upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države
pogodbenice, tako obračunani davek ne presega:

1) 5
odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev v smislu prvega
pododstavka tretjega odstavka tega člena;

2) 10
odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev v smislu drugega
pododstavka tretjega odstavka tega člena.

Pristojna
organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom uredita način uporabe teh omejitev.

3. Izraz “licenčnine
in avtorski honorarji”, kot je uporabljen v tem členu, pomeni plačila vsake
vrste, prejeta kot povračilo:

1) za uporabo
ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško
ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi ali filmi ali trakovi
za radijsko ali televizijsko predvajanje, in

2) za uporabo
ali pravico do uporabe katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali
modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za uporabo ali pravico do
uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme ali za informacije o
industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.

4. Določbe
prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin
in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi
državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek
stalne poslovne enote v njej ali opravlja v tej drugi državi samostojne osebne
storitve iz stalne baze v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim
se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno
enoto ali stalno bazo. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena,
odvisno od primera.

5. Šteje se,
da so licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi pogodbenici, kadar je
plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in
avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v
državi pogodbenici stalno poslovno enoto ali stalno bazo, v zvezi s katero je
nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev ter take
licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota ali stalna
baza, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v
kateri je stalna poslovna enota ali stalna baza.

6. Kadar
zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in
drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali
informacijo, za katero se plačujejo, presega znesek, za katerega bi se
sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se
določbe tega člena uporabljajo samo za zadnji omenjeni znesek. V takem primeru
se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države
pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije.

13.
člen

Kapitalski
dobički

1. Dobiček,
ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so
omenjene v 6. členu in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej
drugi državi.

2. Dobiček iz
odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki
jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali premičnin,
ki se nanašajo na stalno bazo, ki jo ima rezident države pogodbenice na voljo v
drugi državi pogodbenici zaradi opravljanja samostojnih osebnih storitev,
vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s
celotnim podjetjem) ali take stalne baze, se lahko obdavči v tej drugi državi.

3. Dobiček iz
odtujitve ladij, letal ali cestnih vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v
mednarodnem prometu, ali premičnin, ki se nanašajo na opravljanje prevozov s
takimi ladjami, letali ali cestnimi vozili, se obdavči samo v državi pogodbenici,
v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.

4. Dobiček iz
odtujitve premoženja, ki ni premoženje, navedeno v prvem, drugem in tretjem
odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji
premoženje.

14.
člen

Samostojne
osebne storitve

1. Dohodek,
ki ga dobi posameznik, ki je rezident države pogodbenice, iz poklicnih storitev
ali drugih samostojnih dejavnosti, se obdavči samo v tej državi, razen če nima
stalne baze, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici za opravljanje
njegovih dejavnosti. V takem primeru se lahko v tej drugi državi pogodbenici
obdavči samo toliko dohodka, kolikor ga je pripisanega tej stalni bazi.

2. Izraz “poklicne
storitve” vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške,
izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov,
odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.

15.
člen

Odvisne
osebne storitve

1. V skladu z
določbami 16., 18., 19., 20. in 21. člena se plače, mezde in drugi podobni
prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo
v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če
se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej
drugi državi.

2. Ne glede
na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice
iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi
omenjeni državi, če:

1) je
prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno
183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v
določenem davčnem letu, in

2) prejemek
plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu
in

3) prejemka
ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi
državi.

3. Ne glede
na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na
ladji, letalu ali cestnem vozilu, s katerim se opravljajo prevozi v mednarodnem
prometu, obdavči v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave
podjetja.

16.
člen

Plačila
direktorjem

Plačila
direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice
kot član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki je rezident druge države
pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

17.
člen

Umetniki
in športniki

1. Ne glede
na določbe 14. in 15. člena se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države
pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali
televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti,
ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi.

2. Kadar
dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik
kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi
osebi, se ta dohodek kljub določbam 7., 14. in 15. člena lahko obdavči v državi
pogodbenici, v kateri potekajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali
športnika.

3. Ne glede
na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se dohodek iz tega člena ne
obdavči v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti nastopajočega izvajalca
ali športnika, če se taka dejavnost pretežno financira z javnimi sredstvi te
države ali njene politične enote ali lokalne oblasti ali druge države ali njene
politične enote ali lokalne oblasti ali poteka v okviru kulturnega sporazuma
ali programa kulturne ali športne izmenjave, ki ga odobrita državi pogodbenici.
V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident
je umetnik ali športnik.

18.
člen

Pokojnine

V skladu z
določbami drugega odstavka 19. člena se pokojnine in drugi podobni prejemki, ki
se izplačujejo rezidentu države pogodbenice za preteklo zaposlitev, obdavčijo samo
v tej državi.

19.
člen

Državna
služba

1. 1) Plače,
mezde in drugi podobni prejemki razen pokojnin, ki jih plačuje država
pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast posamezniku za
storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast, se obdavčijo samo v tej
državi.

2) Take
plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi
pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident
te države, ki:

– je
državljan te države ali

– ni postal
rezident te države samo zaradi opravljanja storitev.

2. 1) Vsaka
pokojnina, plačana iz skladov države pogodbenice ali njene politične enote ali
lokalne oblasti posamezniku za storitve, opravljene za to državo ali enoto ali oblast,
se obdavči samo v tej državi.

2) Taka
pokojnina pa se obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik
rezident in državljan te države.

3. Določbe
15., 16., 17. in 18. člena se uporabljajo za plače, mezde in druge podobne
prejemke ter za pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države
pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti.

20.
člen

Študenti

1. Plačila,
ki jih študent ali pripravnik, ki je ali je bil tik pred obiskom države
pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi
navzoč samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, prejme za svoje vzdrževanje,
izobraževanje ali usposabljanje, se ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila
nastanejo iz virov zunaj te države.

2. Glede
podpor, štipendij in prejemkov iz zaposlitve, ki niso zajeti v prvem odstavku,
je študent ali pripravnik iz prvega odstavka med takim izobraževanjem ali
usposabljanjem upravičen tudi do enakih oprostitev, olajšav ali znižanj za
davke, kot jih imajo rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku.

21.
člen

Profesorji
in raziskovalci

1.
Posameznik, ki obišče državo pogodbenico zaradi poučevanja ali raziskovanja na
univerzi, višji ali visoki šoli, šoli ali drugi priznani izobraževalni ustanovi
v tej državi in ki je ali je bil tik pred tem obiskom rezident druge države pogodbenice,
se v obdobju, ki ni daljše od dveh let od datuma prvega obiska v ta namen, v
prvi omenjeni državi pogodbenici ne obdavči za prejemke za tako poučevanje ali raziskovanje,
če taki prejemki nastanejo iz virov zunaj te države.

2. Določbe
prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za prejemke za raziskovanje, če se
takšno raziskovanje ne izvaja v javno korist, ampak predvsem v zasebno korist določene
osebe ali oseb.

22.
člen

Drugi
dohodki

1. Deli
dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso
obravnavani v predhodnih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi.

2. Določbe
prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kot
so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je
rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne
poslovne enote v njej ali v tej drugi državi opravlja samostojne osebne
storitve iz stalne baze v njej in je pravica ali premoženje, za katero se plača
dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto ali stalno bazo. V
takem primeru se uporabljajo določbe 7. ali 14. člena, odvisno od primera.

23.
člen

Premoženje

1.
Premoženje, ki so nepremičnine iz 6. člena v lasti rezidenta države pogodbenice
in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.

2.
Premoženje, ki so premičnine in so del poslovnega premoženja stalne poslovne
enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ali
premičnine v zvezi s stalno bazo, ki so na voljo rezidentu države pogodbenice v
drugi državi pogodbenici za opravljanje samostojnih osebnih storitev, se lahko
obdavči v tej drugi državi.

3.
Premoženje, ki so ladje, letala in cestna vozila, s katerimi se opravljajo
prevozi v mednarodnem prometu, in premičnine v zvezi z opravljanjem prevozov s
takimi ladjami, letali in cestnimi vozili, se obdavči samo v državi
pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.

4. Vse druge
sestavine premoženja rezidenta države pogodbenice se obdavčijo samo v tej
državi.

24.
člen

Odprava
dvojnega obdavčevanja

1. Kadar
rezident države pogodbenice dobi dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v
skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v drugi državi pogodbenici, prva
omenjena država dovoli:

– kot odbitek
od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka,
plačanemu v tej drugi državi;

– kot odbitek
od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja,
plačanemu v tej drugi državi.

Tak odbitek
pa v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela davka od dohodka ali
premoženja, ki je bil izračunan pred odbitkom, pripisanim dohodku ali
premoženju, odvisno od primera, ki se lahko obdavči v tej drugi državi.

2. Kadar je v
skladu s katero koli določbo konvencije dohodek, ki ga dobi rezident države
pogodbenice, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v tej državi, lahko
ta država pri izračunu davka od preostalega dohodka ali premoženja takega
rezidenta vseeno upošteva oproščeni dohodek ali premoženje.

25.
člen

Enako
obravnavanje

1. Državljani
države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu
koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali
bolj obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve
za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede
rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za
osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2.
Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v
drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je
obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba
se ne razlaga, kot da zavezuje državo pogodbenico, da priznava rezidentom druge
države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne
namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim
rezidentom.

3. Razen
kadar se ne uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11.
člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski
honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu
druge države pogodbenice, pri določanju obdavčljivega dobička takega podjetja
odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene
države. Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice
rezidentu druge države pogodbenice pri določanju obdavčljivega premoženja
takega podjetja odbijejo pod istimi pogoji, kot če bi bili pogodbeno
dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.

4. Podjetja
države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali
posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države
pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemu koli
obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj
obremenjujoča, kot so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do
drugih podobnih podjetij prve omenjene države.

5. Določbe
tega člena se uporabljajo za davke iz te konvencije.

26.
člen

Postopek
skupnega dogovora

1. Kadar
oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo
za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede
na sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo
pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njen
primer nanaša na prvi odstavek 25. člena, tiste države pogodbenice, katere
državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega
obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčevanje, ki ni v skladu z
določbami konvencije.

2. Pristojni
organ si, če se mu zdi pritožba upravičena in če sam ne more priti do
zadovoljive rešitve, prizadeva rešiti primer s skupnim dogovorom s pristojnim
organom druge države pogodbenice z namenom izogniti se obdavčevanju, ki ni v
skladu s to konvencijo. Vsak dosežen dogovor se izvaja ne glede na roke v
domačem pravu držav pogodbenic.

3. Pristojna
organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom razrešiti kakršne
koli težave ali dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Prav
tako se lahko med seboj posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih,
ki jih konvencija ne predvideva.

4. Pristojna
organa držav pogodbenic lahko neposredno komunicirata med seboj, da bi dosegla
dogovor v smislu prejšnjih odstavkov, vključno prek skupne komisije, ki jo sestavljata
sama ali njuni predstavniki.

27.
člen

Izmenjava
informacij

1. Pristojna
organa držav pogodbenic si izmenjavata take informacije, ki so potrebne za
izvajanje določb te konvencije ali domače zakonodaje držav pogodbenic glede
davkov, za katere se uporablja ta konvencija, če obdavčevanje na njeni podlagi
ni v nasprotju s konvencijo, zlasti za preprečevanje goljufij ali utaje takšnih
davkov. Izmenjava informacij ni omejena s 1. členom. Vsaka informacija, ki jo
prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajnost na isti način kot
informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo
osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri
odmeri ali pobiranju, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede
davkov, za katere se uporablja konvencija. Te osebe ali organi uporabljajo
informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo v sodnih postopkih
ali pri sodnih odločitvah.

2. V nobenem
primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo državi
pogodbenici obveznost:

1) da izvaja
upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge
države pogodbenice,

2) da
priskrbi informacije, ki jih ni mogoče dobiti po zakonski ali običajni upravni
poti te ali druge države pogodbenice,

3) da
priskrbi informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno,
industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinske postopke, ali
informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

28.
člen

Člani
diplomatskih predstavništev in konzulatov

Nobena
določba te konvencije ne vpliva na davčne ugodnosti članov diplomatskih
predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega prava ali
določbah posebnih sporazumov.

29.
člen

Začetek
veljavnosti

1. Državi
pogodbenici druga drugo uradno pisno obvestita po diplomatski poti, da so
končani postopki, ki se po njuni domači zakonodaji zahtevajo za začetek
veljavnosti te konvencije.

2. Ta
konvencija začne veljati na datum prejema zadnjega od teh uradnih obvestil in
njene določbe se uporabljajo za davke od prejetega dohodka in premoženja v
lasti v katerem koli davčnem letu, ki se začne prvi dan januarja ali po njem v
koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je začela veljati konvencija.

30.
člen

Prenehanje
veljavnosti

Ta konvencija
velja, dokler je država pogodbenica ne odpove. Vsaka država pogodbenica lahko
odpove konvencijo po diplomatski poti s pisnim obvestilom o odpovedi najmanj
šest mesecev pred koncem katerega koli koledarskega leta po petih letih od datuma
začetka veljavnosti te konvencije. V tem primeru se konvencija preneha
uporabljati za davke od prejetega dohodka in premoženja v lasti v davčnem letu,
ki se začne prvi dan januarja ali po njem v koledarskem letu, ki sledi letu, v
katerem je bilo dano obvestilo o odpovedi.

Sestavljeno v
Ljubljani dne 11. junija 2003 v dveh izvirnikih v slovenskem, srbskem in
angleškem jeziku, pri čemer sta oba izvirnika enako verodostojna. Pri različni
razlagi besedil prevlada angleško besedilo.

PROTOKOL

Ob podpisu
Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Srbije in Črne
gore o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki od dohodka in premoženja sta
se vlada in svet ministrov sporazumela, da so sestavni del konvencije te
določbe:

V zvezi z drugim
odstavkom 11. člena in drugim pododstavkom drugega odstavka 12. člena se
razume, da bosta državi pogodbenici ponovno proučili davčno stopnjo od obresti
ali licenčnin in avtorskih honorarjev, če ena ali obe znižata davčno stopnjo od
obresti ali licenčnin in avtorskih honorarjev, ki velja v domači davčni
zakonodaji ob podpisu te konvencije. Če se v državi pogodbenici uvede takšna sprememba,
se opravijo pogajanja za spremembo drugega odstavka 11. člena ali drugega
pododstavka drugega odstavka 12. člena.

Sestavljeno v Ljubljani dne 11. junija 2003 v dveh izvirnikih v
slovenskem, srbskem in angleškem jeziku, pri čemer sta oba izvirnika enako
verodostojna. Pri različni razlagi besedil prevlada angleško besedilo.

</div>

3.
člen

Za izvajanje
konvencije s protokolom skrbi Ministrstvo za finance.

4.
člen

Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije –
Mednarodne pogodbe.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

DAVČNI SPORAZUM (Slovenija - Srbija in Črna gora) (12.07.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE