www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>
<style>

</style>

</head>

<body >

Iz poglavja:

Davčno mnenje DURS-MF/ZDDPO

</div>

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA FINANCE

DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

<h1>GENERALNI DAVČNI URAD</h1>

Številka: 42302-34/2005-05-531

Datum: 06.06.2005

PLAČILO DAVČNEGA ODTEGLJAJA OD
OBRESTI KONTOKORENTNEGA KREDITA IN DAVČNO PRIZNANI ODHODKI OD OBRESTI IZ NASLOVA
PRESEŽKA POSOJIL

V dopisu stranka navaja, da je od tuje banke prejela
kontokorentni kredit, ki ga črpa po potrebi. Obresti se vsake tri mesece
pripišejo h glavnici, odplačevale pa se bodo v poljubnih obrokih. Porok za
kredit je družba iz EU, ki je 100% lastnica družbe. Na v nadaljevanju navedeni
vprašanji odgovarjamo naslednje:

<ol style="margin-top:0cm" start=1 type=1>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">V prvem vprašaju se sprašuje, kdaj nastane obveznost za
 plačilo davčnega odtegljaja – ali je stranka dolžna davčni odtegljaj
 plačati od obračunanih obresti, ki jih tuja banka pripiše glavnici, ali ko
 jih dejansko plača?</li>
</ol>

Zakon o davku od dohodkov pravnih
oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 17/05-UPB1) v 68. členu določa tudi
obveznost, da se od z zakonom določenih dohodkov rezidentov in nerezidentov,
med drugim tudi od obresti, ki imajo vir v Sloveniji, izračuna, odtegne in
plača davek po predpisani stopnji. V kolikor mednarodna pogodba, ki zavezuje
Slovenijo določa drugače (na primer oprostitev, olajšavo), pa je zavezanec
upravičen do ugodnosti, kot je določena v takšni pogodbi.

Za obresti, ki imajo vir v
Sloveniji, se v skladu s šesto točko prvega odstavka 8. člena ZDDPO-1, ki v
izhodišču sledi tudi Vzorčni konvenciji OECD, obravnavajo obresti, ki jih
izplača rezident Slovenije ali nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji
ali so mu bile zaračunane. S tega vidika ima izraz »izplačane obresti« širok
pomen, saj zajema izpolnitev obveznosti na način kot ga zahteva konkretna
pogodba v posameznem primeru ali ko je to običajno glede na dejansko naravo
posameznega primera. V skladu s tem se šteje, da obveznost za plačilo davčnega
odtegljaja nastane, ko so obresti (oziroma ustrezna denarna sredstva)
posojilodajalcu dane na voljo oziroma ko so obračunane in je posojilojemalec
zanje obremenjen.

Na podlagi navedenega menimo, da v
obravnavanem primeru obveznost za plačilo davčnega odtegljaja nastane, ko se
obresti obračunajo in pripišejo glavnici.

<ol style="margin-top:0cm" start=2 type=1>
 <li class=MsoNormal style="text-align:justify">V drugem vprašaju se navaja, da za navedeno posojilo,
 ki ga je stranka prejela od banke, jamči njen družbenik. V zvezi z
 izvajanjem 25. člena ZDDPO-1 se sklicuje na drugi pogoj iz drugega ostavka
 tega člena (»posojila banke, če so dana v zvezi z depozitom tega delničarja
 oziroma družbenika v tej banki«), ter navaja, da v njenem primeru ne gre
 za depozit »mame« pri banki, ampak za drugačno jamstvo.</li>
</ol>

Določba prvega odstavka 25. člena
ZDDPO ureja ugotavljanje davčno nepriznanih odhodkov iz naslova obresti od
presežka posojil, ki jih prejmejo zavezanci posojilojemalci (razen banke in
zavarovalnice, ki so izvzete iz sistema zavezancev posojilojemalcev, katerim se
odhodki obresti obravnavajo v skladu s to določbo) s strani kvalificiranih
delničarjev oziroma družbenikov. Tako se po navedeni določbi kot odhodek ne
priznajo obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in
zavarovalnicah, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima
kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic
ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v
davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik (oziroma večkratnik, ki ga
za prehodno obdobje določa 78. člen ZDDPO-1) zneska tega delničarja oziroma
družbenika v kapitalu zavezanca. Po določbi drugega odstavka tega člena se za
posojila delničarja oziroma družbenika štejejo tudi posojila tretjih oseb, za
katera jamči ta delničar oziroma družbenik, in posojila banke, če so dana v
zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej banki.

Kot izhaja iz določbe drugega
odstavka 25. člena ZDDPO-1, se torej pri davčni obravnavi presežnega zneska
obresti, ob upoštevanju dejanskega stanja v konkretnem primeru, kot posojila
kvalificiranega delničarja oziroma družbenika obravnavajo tudi:

§        
posojila od
katerekoli tretje osebe, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik (npr.
tudi posojilo banke, za katero jamči družbenik), ter

§        
posojila banke,
če so dana v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej banki,
kar se ugotavlja v vsakem primeru posebej.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

DAVČNI ODTEGLJAJ OD OBRESTI KONTOKORENTNEGA KREDITA (28.06.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE