Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Dohodnina/ZDoh/…
ZAKON O
DOHODNINI
(neuradno prečiščeno besedilo)
/ZDoh-2/
Uradni list RS, št.:
§
28/10-UPB5 (06.04.2010; veljavnost od 23.02.2010;
uporaba od 01.01.2010),
§ 43/10-ZDoh-2G (31.05.2010; veljavnost od 01.06.2010; uporaba od 01.01.2010).
Datum veljavnosti uradno prečiščenega besedila:
|
od 01.06.2010 naprej
|
Datum
uporabe uradno prečiščenega besedila:
|
od 01.01.2010
naprej
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja
sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine.
(2) Dohodnina je davek od
dohodkov fizičnih oseb.
2. člen
(uporaba zakona)
Dohodnina se ugotavlja po
določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina
odmerja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
3. člen
(pripadnost
dohodnine)
Dohodnina je prihodek državnega
proračuna, če ni z zakonom drugače določeno.
II. ZAVEZANEC ZA
DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
4. člen
(zavezanec za
dohodnino)
Zavezanec in zavezanka za
dohodnino (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je fizična oseba.
5. člen
(obseg davčne obveznosti)
(1) Rezident in rezidentka (v
nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh
dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija)
in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
(2) Nerezident in nerezidentka
(v nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za plačilo dohodnine od vseh
dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.
1. Rezidentstvo
6. člen
(rezident)
Zavezanec je rezident Slovenije
v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od
naslednjih pogojev:
1. ima uradno prijavljeno stalno
prebivališče v Sloveniji;
2. biva izven Slovenije zaradi
zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji
Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski
uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji,
kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec
ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
3. je bil rezident Slovenije v
kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi
zaposlitve:
a) v diplomatskem
predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem
predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem
predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni
uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega
statusa;
b) kot javni uslužbenec ali
funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi,
ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah
Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki,
ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok
takega uslužbenca in prebiva s to osebo;
4. je bil rezident Slovenije v
kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi
opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;
5. ima svoje običajno bivališče
ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
6. je v kateremkoli času v
davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.
7. člen
(nerezident)
(1) Ne glede na 6. člen tega
zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja delo kot oseba z
diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem
predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje
države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to
osebo, če ni slovenski državljan;
2. bi postal rezident samo
zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne
organizacije, če ni slovenski državljan;
3. bi postal rezident samo
zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem
predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot
javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali
konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
b) kot uslužbenec tuje države v
Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod
pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike
Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah
Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki,
v Sloveniji;
4. je fizična oseba, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala v Sloveniji
izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni
dovolj ustreznega kadra,
b) ni bila rezident v
kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
c) ni lastnik nepremičnine v
Sloveniji, in
d) bo bivala v Sloveniji skupno
manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;
5. je fizična oseba, ki biva v
Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.
(2) O izpolnjevanju pogojev iz
4. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem
osebi izda pisno potrdilo.
2. Vir dohodka
8. člen
(splošno o virih
dohodka)
Dohodek ima vir v Sloveniji, če
je po katerikoli od določb tega poglavja mogoče določiti vir dohodka v
Sloveniji.
9. člen
(vir dohodka iz
zaposlitve in iz opravljanja storitev)
Dohodek iz zaposlitve in dohodek
iz opravljanja storitev imata vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali
storitev opravi v Sloveniji.
10. člen
(vir dohodka, če je
dohodek izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji)
(1) Dohodki imajo vir v
Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je
rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,
ali poslovna enota nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb, in sicer:
1. dohodek iz zaposlitve in iz
opravljanja storitev, če se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne
osnove rezidenta ali poslovne enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj
Slovenije ali bi bil odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna enota nerezidenta
bil zavezanec oziroma ne bi bil oproščen dohodnine ali davka od dohodkov pravnih
oseb;
2. dohodek, izplačan
delojemalcem, tudi članom uprave, članom nadzornih svetov, članom upravnih
odborov ali drugim osebam, ki opravljajo podobno funkcijo, iz dobička;
3. pokojnine in drugi dohodki iz
naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
4. dividende;
5. obresti, dohodek iz prenosa
premoženjske pravice in dohodek iz oddajanja premoženja v najem, razen če je
dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom
oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno
postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven Slovenije;
6. vsak drug dohodek, za
katerega ni mogoče določiti vira po 9., 11. do 14. členu ali po drugih določbah
tega člena, razen če je dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v
skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,
šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti
izven Slovenije.
(2) Za poslovno enoto
nerezidenta po tem zakonu se šteje poslovna enota nerezidenta, določena z
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
11. člen
(vir dohodka iz
opravljanja dejavnosti)
(1) Dohodek, ki ga pridobi
rezident z opravljanjem dejavnosti, ima vir v Sloveniji, razen dohodka, ki ga
pridobi z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.
(2) Dohodek, ki ga pridobi
nerezident z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne enote v Sloveniji,
ima vir v Sloveniji.
(3) Šteje se, da je dohodek od
premičnin, ki so del poslovnega premoženja poslovne enote, vključno z dohodkom
od odtujitve te poslovne enote, pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali
preko poslovne enote.
12. člen
(vir dohodka od
nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti)
(1) Dohodek od nepremičnine in
pravic na nepremičnini, vključno z dobičkom iz kapitala od odsvojitve
nepremičnine, ki je v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
(2) Dobiček iz kapitala od
odsvojitve nepremičnine iz prvega odstavka tega člena je tudi dobiček iz
kapitala od odsvojitve lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v
gospodarski družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50%
vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na
nepremičninah, ki so v Sloveniji.
(3) Dohodek iz kmetijske in
gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na zemljiščih in v čebeljih panjih, ki so
v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
13. člen
(vir dohodka od
vrednostnih papirjev in lastniških deležev)
Dohodki od:
1. vrednostnih papirjev in
pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih izdajo:
a) Republika Slovenija, Banka
Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti,
b) gospodarske družbe, zadruge
in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v
Sloveniji in
2. lastniških deležev in pravic
iz lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah
organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z
dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v Sloveniji.
14. člen
(vir dohodka iz
vzajemnih skladov)
Dohodki iz vzajemnega sklada,
vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo investicijskih
kuponov oziroma enot premoženja vzajemnega sklada (v nadaljnjem besedilu: investicijskih
kuponov), imajo vir v Sloveniji, če vzajemni sklad upravlja družba za
upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.
III. PREDMET
OBDAVČITVE
15. člen
(predmet
obdavčitve)
(1) Z dohodnino so obdavčeni
dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu,
ki je enako koledarskemu letu.
(2) Dohodki so vsi dohodki in
dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Za dohodek po tem zakonu se
šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je
izplačan oziroma prejet.
(4) Dohodek, prejet v naravi, se
določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.
(5) Dohodek je pridobljen
oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom
drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali
je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.
16. člen
(splošna pravila)
(1) V primeru transakcij in
izplačil dohodkov med povezanimi osebami se kot podlaga za ugotovitev višine
dohodka uporabljajo primerljive tržne cene.
(2) Metode za določanje
primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.
(3) Povezana oseba po tem zakonu
je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira
zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec
zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali
njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter
posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma
partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v
nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba
nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega
deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki
glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve
nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih
ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to
določeno osebo.
(4) Za zakonca po tem zakonu se
šteje oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se
šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
enake pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonski
partner). Šteje se, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12
mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj
v življenjski skupnosti. Šteje
se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko
sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.
(5) Če je pravica do dohodka
prenesena na drugo osebo, se šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je
navedeno pravico prenesla, razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in
nepreklicen prenos premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na
drugo osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6) Pridobljeni dohodek in
nastali stroški v tuji valuti se preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja
Banka Slovenije. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve
dohodka oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(7) Za družinskega člana iz 4.
točke prvega odstavka 37. člena, iz 39. člena ter iz petega odstavka 97. člena
tega zakona se šteje zakonec zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek
zavezanca ali otrok zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji
zavezanca. Za družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi partner v
istospolni skupnosti in otrok partnerja v istospolni skupnosti.
(8) Učenec, dijak ali študent za
polni učni ali študijski čas po tem zakonu je oseba, katere primarna dejavnost
je osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje ali študij po študijskem programu
za pridobitev izobrazbe, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno, srednje in
visoko šolstvo.
(9) Dohodek, prejet v naravi, se
poveča s koeficientom davčnega odtegljaja, če:
1. v skladu s tem zakonom in
zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in
plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in
2. ni drugega dohodka zavezanca,
prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi
se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v
naravi.
(10) Če posamezni dohodek
zavezanca izvira delno iz zaposlitve in delno iz prenosa premoženjske pravice,
se šteje, da je v celoti dohodek iz zaposlitve.
(11) Če posamezni dohodek
zavezanca izvira delno iz dejavnosti in delno iz prenosa premoženjske pravice,
se šteje, da je v celoti dohodek iz dejavnosti.
17. člen
(splošno pravilo o
neobdavčenih dohodkih)
(1) Določbe tega zakona, ki se
nanašajo na oprostitev plačila dohodnine, določbe, ki določajo dohodke, ki se
ne vštevajo v davčno osnovo in določbe 19. člena tega zakona, se nanašajo na
dohodke, ki imajo vir v Sloveniji, in na dohodke, ki imajo vir izven Slovenije.
(2) Pri presoji, ali se določbe
iz prvega odstavka tega člena nanašajo tudi na dohodek z virom izven Slovenije,
se za namene tega zakona smiselno uporabljajo predpisi, veljavni v Sloveniji.
18. člen
(dohodek)
Dohodki po tem zakonu so:
1. dohodek iz zaposlitve,
2. dohodek iz dejavnosti,
3. dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti,
4. dohodek iz oddajanja
premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice,
5. dohodek iz kapitala,
6. drugi dohodki.
19. člen
(kaj se ne šteje za
dohodke po tem zakonu)
Ne glede na 18. člen tega
zakona, se za dohodke fizične osebe po tem zakonu ne štejejo:
1. dediščine;
2. volila, razen tistih, ki jih
fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega
zakona;
3. darila, prejeta od fizične
osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali
delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba
prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
4. dobitki od iger na srečo po
zakonu, ki ureja igre na srečo;
5. izplačila, ki jih prejme
fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali
invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno
zavarovanje, ali izplačila na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na
osebnem premoženju;
6. sredstva ali dobički, ki jih
pridobi fizična oseba na podlagi prenosov sredstev med svojim podjetjem, v
katerem samostojno opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi
prenehanja opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na obveznosti te
fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po III.3. poglavju tega zakona;
7. ugodnost, ki jo prejme
fizična oseba pri nakupu blaga in storitev, vključno s priložnostnim prejemom
dodatnega blaga ali storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod
enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.
1. Oprostitve
plačila dohodnine
20. člen
(pomoči in
subvencije)
Dohodnine se ne plača od:
1. denarne pomoči, ki jo
posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi
predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti,
kot je določena v 46. členu tega zakona;
2. subvencij, ki se v skladu s
posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen
subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5.
točke 18. člena tega zakona;
3. subvencije, ki pripada mladi
družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki
ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za
prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;
4. enkratne denarne pomoči po
zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi
in zakonu o notranjih zadevah;
5. enkratne solidarnostne
pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne
pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer
(kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so
določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
6. pomoči, ki jih socialno ali
drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki
ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v
javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od
organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije,
status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju
invalidskega varstva;
7. pomoči, ki jih pomoči
potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in
poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;
8. pomoči in prejemkov, ki jih
država in samoupravna lokalna skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z
zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
9. obveznih prispevkov za
socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi
plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija
oziroma samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
10. prejemkov, ki jih osebam s
statusom begunca v Sloveniji, osebam z začasnim zatočiščem v Sloveniji in
tujcem, ki jim je dovoljeno začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun
ali mednarodna organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem
zatočišču in drugimi predpisi.
21. člen
(dohodki, tudi v
obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, po posebnih zakonih)
Dohodnine se ne plača od:
1. dohodkov, ki jih v obliki
povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci
na podlagi zakona o vojnih invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o
posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona o
vojnih veteranih in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb in zakona o republiških priznavalninah, razen prejemkov, ki predstavljajo
redni dohodek;
2. dodatka za pomoč in postrežbo
po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja
socialno varstvo, ter dodatka za tujo nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb;
3. invalidnine, invalidskega
dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in
nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb;
4. doživljenjske mesečne rente,
ki jo posameznik prejme po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih
pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991;
5. veteranskega dodatka po
zakonu o vojnih veteranih.
22. člen
(dohodki iz naslova
starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti)
Dohodnine se ne plača od:
1. starševskega dodatka in
pomoči ob rojstvu otroka, ki jih upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki
ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali na podlagi predpisa
samoupravne lokalne skupnosti;
2. otroškega dodatka, dodatka za
veliko družino in dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in
varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo
in družinske prejemke;
3. denarnih pomoči za
brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje
za primer brezposelnosti;
4. dohodkov, ki jih v obliki
povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci
na podlagi obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,
razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega
zavarovanja.
23. člen
(dohodki iz naslova
obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja)
Dohodnine se ne plača od:
1. dohodkov, ki jih v obliki
povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci
na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zdravstvenega
zavarovanja, razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi
navedenega zavarovanja;
2. invalidnine, invalidskega
dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju;
3. varstvenega dodatka k
pokojnini po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
4. dodatka za pomoč in postrežbo
po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
24. člen
(dohodki, povezani
z zagotavljanjem varnosti, zaščite in reševanja)
Dohodnine se ne plača od:
1. nadomestila za uporabo
sredstev, ki jih je zavezanec dal na razpolago za obrambne potrebe in za
potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in od povračila škode navedeni
osebi v skladu z zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. izplačil stroškov in nagrad
osebam za tajno policijsko delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so
odobreni na podlagi zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za
plačilo koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci
ter od izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim pridobivanjem podatkov na
podlagi zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji;
3. dohodkov, prejetih na podlagi
pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen od nadomestil plače oziroma
izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe
(v miru ter v izrednem in vojnem stanju);
4. dohodkov, prejetih na podlagi
pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen od nadomestil plače oziroma
izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas dejanskega opravljanja službe
v Civilni zaščiti;
5. plačila za zavarovanje za
nesreče pri delu pripadnikov reševalnih služb in sestav, ki delujejo na
prostovoljni podlagi v nevladnih organizacijah oziroma v enotah, službah in
organih Civilne zaščite, ki morajo biti zavarovani v skladu s predpisi o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6. dohodkov, prejetih na podlagi
pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka;
7. dohodkov, prejetih v zvezi s
prostovoljnim usposabljanjem za nepoklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja
in pomoči v skladu s posebnimi predpisi, razen dohodkov, ki predstavljajo
nadomestilo za izgubljeni dohodek;
8. finančnih sredstev,
izplačanih zaščiteni osebi in od dohodkov članov komisije za zaščito ogroženih
oseb, po zakonu, ki ureja zaščito prič.
25. člen
(dohodki v zvezi z
izobraževanjem)
Dohodnine se ne plača od:
1. štipendije in drugih
prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za
polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na
podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran
iz proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih
financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna,
kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti
kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma
storitev;
2. prejemkov, izplačanih za
kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec,
dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena
z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči
delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;
3. prejemkov v obliki
regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za
prevoze učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva
in vzgoje v vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu,
zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna države ali
samoupravne lokalne skupnosti.
26. člen
(dohodki, povezani
s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo)
Dohodnine se ne plača od:
1. prejemkov iz medsosedske
pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov, ki jih pridobijo
člani kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, ki se
jim dohodek ugotavlja na podlagi 71. člena tega zakona, v višini in pod pogoji,
ki jih določi minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister),
pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;
2. dohodkov v zvezi z
opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti iz 69. člena
tega zakona, izplačanih za ukrepe kmetijske politike, kot jih določa Uredba Sveta
št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne
21. 10. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES), in sicer za:
– plačila zaradi naravno
omejenih možnosti na gorskih območjih in plačila za druga območja z omejenimi
možnostmi, kot jih določa 37. člen Uredbe1698/2005/ES,
– plačila v okviru območij
Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta
2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (UL L
št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), kot jih določata 38. in 46. člen Uredbe
1698/2005/ES,
– kmetijsko okoljska plačila,
kot jih določa 39. člen Uredbe 1698/2005/ES,
– plačila za dobro počutje
živali, kot jih določa 40. Člen Uredbe 1698/2005/ES,
– plačila za neproizvodne
naložbe, kot jih določa 41. Člen Uredbe 1698/2005/ES, in
– gozdarsko-okoljska plačila,
kot jih določa 47. člen Uredbe1698/ 2005/ES;
3. plačil iz naslova ukrepov
kmetijske politike, pridobljenih v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot je določena v 69. členu tega
zakona in v zvezi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, za katero se davčna
osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48.
člena tega zakona;
4. izplačil na podlagi
zavarovanja za škodo na premoženju v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;
5. denarne pomoči, ki jo
posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi
predpisi, v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;
6. dohodka iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona, ki se
ne šteje kot dohodek iz te dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu, kot je določeno
z drugim odstavkom 69. člena tega zakona;
7. plačil za vodenje
knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje
računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Farm Accountancy
Data Network – FADN), ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z
opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena
v 69. členu tega zakona;
8. dohodka kmečkega
gospodinjstva od uporabe do 40 čebeljih panjev. Oprostitev se prizna tako, da
se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež,
ugotovljen iz razmerja med številom oproščenih panjev in skupnim številom
panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva.
27. člen
(odškodnine)
Dohodnine se ne plača od:
1. odškodnine neupravičeno
obsojenim in priprtim v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek;
2. odškodnine upravičencem po zakonu,
ki ureja povrnitev škode osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi
ali krvnih pripravkov in odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved
proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje sredstev za
prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno;
3. odškodnine po zakonu, ki
ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in podobne
odškodnine, ki jih žrtve vojnega in povojnega nasilja prejmejo iz tujine;
4. odškodnine, prejete v skladu
z zakonom, ki ureja denacionalizacijo in zakonom, ki ureja izvrševanje
kazenskih sankcij, v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v
denarju, če vrnitev premoženja ni mogoča;
5. odškodnine na podlagi sodbe
sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode
na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki
predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine je
mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega
premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni
sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega
in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb
sodišča v podobnih primerih;
6. odškodnine žrtvam kaznivih
dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, razen odškodnine,
ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek;
7. denarne odškodnine za
nepremoženjsko škodo, prejete v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo
pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
28. člen
(vrnitev
premoženja)
Dohodnine se ne plača od vrnitve
premoženja v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo in z zakonom, ki
ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
29. člen
(dohodki, povezani
z družinskimi razmerji)
Dohodnine se ne plača od:
1. preživnine, ki jo prejme
fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju,
sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali po predpisih
o registraciji istospolne partnerske skupnosti in od nadomestila preživnine,
izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad;
2. nagrade in povračila stroškov
skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.
30. člen
(drugi dohodki v
zvezi s sodnimi in upravnimi postopki)
Dohodnine se ne plača od:
1. zamudnih obresti, izplačanih
na podlagi sodne ali upravne odločbe. Za zamudne obresti po tej točki se
štejejo tudi zamudne obresti, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave
ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega
namena strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih obresti, ki bi jih
v podobnem primeru določilo sodišče oziroma upravni organ;
2. povračil stroškov sodnega ali
upravnega postopka, ki jih je fizični osebi dolžna plačati druga oseba na
podlagi sodne ali upravne odločbe oziroma sklepa. Za povračila stroškov po tej
točki se štejejo tudi povračila stroškov za pravne storitve, utemeljeno
potrebne za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem
postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem,
da so stroški dokumentirani z računom in specifikacijo opravljenih storitev in
da ne presegajo zneskov iz odvetniške tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica
Slovenije.
31. člen
(dohodki iz
zaposlitve in iz dejavnosti)
Dohodnine se ne plača od:
1. prejemkov za občasno delo
invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih,
ki urejajo socialno varstvo in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo
in zaposlovanje invalidov;
2. prejemkov za delo
pripornikov, obsojencev in mladoletnikov, ki med prestajanjem pripora, kazni
zapora in izvrševanjem vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, delajo;
3. prejemkov za opravljanje
občasne ali začasne nege ali pomoči invalidom, ki jih fizičnim osebam
izplačujejo reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na
državni ali lokalni ravni;
4. prejemkov, ki jih rejnik ali
izvajalec socialno-varstvene storitve oskrbe v drugi družini prejme za
izvajanje storitev v okviru javne službe, če za to storitev sklene pogodbo s
centrom za socialno delo;
5. denarne nagrade za osvojeno
medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih
prvenstvih, ki se izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila
za izvajanje letnega programa športa na državni ravni.
32. člen
(drugo)
Dohodnine se ne plača od:
1. dobička iz kapitala od
odsvojitve premičnin, razen premičnin iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona,
in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca,
ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega
premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno obveznost fizične osebe, ki
opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega zakona;
2. dohodkov, doseženih s prodajo
odpadnega papirja, ki ga v okviru zbiralne akcije, ki jo organizira šola,
zberejo učenci ali dijaki;
3. pokojninske rente in odkupne
vrednosti, izplačane v skladu z zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije
in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;
4. posmrtnine, ki jo prejme
posameznik iz Sklada vzajemne samopomoči, katerega ustanovitelj je Zveza
društev upokojencev Slovenije.
33. člen
(dohodki
nerezidentov)
(1) Ne glede na drugi odstavek
5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala,
pod pogojem, da ima dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po 13. ali 14.
členu tega zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident
odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni lastniški delež je vsak
lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima ali je imel v kateremkoli
času v preteklih petih letih pred odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno
preko povezanih oseb, vsaj 10% delež glasovalnih pravic ali vsaj 10% delež v
kapitalu oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe.
(2) Ne glede na drugi odstavek
5. člena tega zakona, fizična oseba, ki je rezident v državi članici Evropske
unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od
dohodka od prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni
zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v skladu z določbami poglavja, ki
ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti v
zakonu, ki ureja davčni postopek – če je upravičeni lastnik navedenega dohodka.
(3) Ne glede na drugi odstavek
5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve,
prejetega za delo pri tujem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem
predstavništvu tuje države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali
instituciji EU v Sloveniji, če ga prejme oseba, ki se v skladu s 1. do 3. točko
prvega odstavka 7. člena tega zakona šteje za nerezidenta.
(4) Ne glede na drugi odstavek
5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka, doseženega z
opravljanjem dejavnosti – razen od dohodka iz dejavnosti nastopajočega izvajalca
ali športnika – ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
1. prejemnik dohodka je
nerezident,
2. dejavnosti v Sloveniji ne
opravlja v ali preko poslovne enote in je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni
v kateremkoli obdobju 12 mesecev in
3. ne gre za dohodke, od katerih
se v skladu s prvim in drugim odstavkom 68. člena tega zakona obračunava davčni
odtegljaj.
(5) Ne glede na drugi odstavek
5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od obresti na vrednostne papirje,
katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki
ureja javne finance.
(6) Ne
glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine
od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki
je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
1. ne
vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški
vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so
uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za
ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD),
razen v
primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu
z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.
34. člen
(dohodki rezidentov
– uslužbencev v institucijah
Evropskih skupnosti, Evropski
centralni banki ali Evropski investicijski banki) Ne glede na prvi odstavek 5.
člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga
prejme rezident kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski
centralni banki ali Evropski investicijski banki, pod pogojem, da se od tega
dohodka plačuje dohodnina v institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni
banki, Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek
se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega
dohodka takega rezidenta.
2. Dohodek iz
zaposlitve
35. člen
(splošno o dohodku
iz zaposlitve)
(1) Za dohodek iz zaposlitve se
šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.
(2) Za zaposlitev se šteje vsako
odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju
fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in
ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja.
(3) Za odvisno pogodbeno
razmerje se šteje:
1. delovno razmerje in
2. vsako drugo pogodbeno
razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev,
načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev,
zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic
ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje
med delodajalcem in fizično osebo.
(4) Delodajalec je vsaka oseba,
ki izplačuje dohodek iz zaposlitve.
(5) Delojemalec je vsaka fizična
oseba, ki opravlja delo ali storitve po drugem odstavku tega člena.
(6) Za zaposlitev po tem zakonu
se šteje tudi opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter
opravljanje funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug
organ.
36. člen
(dohodki, ki se
štejejo za dohodek iz zaposlitve)
(1) Dohodek iz zaposlitve
vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.
(2) Dohodek iz zaposlitve je
dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali
razmerja na drugi podlagi (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja).
37. člen
(dohodek iz
delovnega razmerja)
(1) Dohodek iz delovnega
razmerja vključuje zlasti:
1. plačo, nadomestilo plače in
vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust,
jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z
delom,
4. boniteto, ki jo delodajalec
zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi
delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v
zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo,
vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi,
vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,
6. prejemke, prejete zaradi
začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
7. nadomestila in druge
prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi
predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno
varnost,
8. dohodek na podlagi udeležbe v
dobičku, prejet iz delovnega razmerja.
(2) Za dohodek iz delovnega
razmerja se štejejo tudi:
1. dohodki, prejeti za vodenje
ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi
poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali
imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti
v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo
plačo,
3. dohodki, prejeti v zvezi z
opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,
4. dohodki, ki izhajajo iz
avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in
folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij,
ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za
izplačilo navedenih dohodkov,
5. dohodek, prejet za
opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in
zaposlovanja na črno,
6. nadomestila in drugi dohodki
iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za
primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v
delovnem razmerju,
7. plačilo, ki se izplača
fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v
delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih
predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju
dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je
primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
8. pokojnine, nadomestila in
drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega
dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti
v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem
pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih
investicijskih družb.
38. člen
(dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja)
(1) Dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali
storitev.
(2) Za dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela
in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe,
ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.
(3) Za dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja se ne glede na 35. člen tega zakona šteje tudi dohodek iz
opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.
(4) Za dohodek iz drugega
pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja
z versko skupnostjo, ki nima vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga
določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer
dohodek ne sme biti manjši od zneska, ki zagotavlja socialno varnost v
Sloveniji in ne večji od zneska minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja
minimalno plačo.
39. člen
(boniteta)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v
obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali
njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
(2) Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za
privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z
obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in
storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali
njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in
podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi
delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu
delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do
nakupa delnic.
(3) Za boniteto po tem zakonu se
ne štejejo:
1. ugodnosti manjših vrednosti,
ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je
zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in
rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih
zagotavljanja običajnih ugodnosti;
2. plačila delodajalca za
dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s
poslovanjem delodajalca;
3. plačila delodajalca za
zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na
podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev
zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko
odgovornost delodajalca;
4. plačila delodajalca za
cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z oceno tveganja
delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje
pri delu, sledi, da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje;
5. plačila delodajalca za
zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan
zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila
pomenila kršitev zakona;
6. uporaba parkirnega prostora,
ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu;
7. uporaba računalniške in
telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.
(4) Če delodajalec podari otroku
delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo
delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo
otroku do starosti 15 let.
(5) Bonitete, ki jih delodajalec
delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo
delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba
velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
40. člen
(pokojnina)
(1) Pokojnina je dohodek, prejet
na podlagi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obveznega
dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z Zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije
in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb in vključuje tudi državno
pokojnino, odpravnino in oskrbnino vdovi ali vdovcu, letni dodatek in pokojnino
v obliki mesečne pokojninske rente.
(2) Za pokojnino se štejejo tudi
pokojnine, prejete na podlagi drugih posebnih predpisov, kot so zlasti
pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških
zavarovancev, pokojnine po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, dodatki k
tujim pokojninam in akontacije tujih pokojnin po predpisih o zagotavljanju
socialne varnosti.
(3) Pri presoji, ali je dohodek
iz prvega odstavka tega člena, ki je prejet iz tujine, pokojnina, se za namene
tega zakona smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Sloveniji.
(4) Kot pokojnina se šteje tudi
renta iz ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov v skladu s predpisi o kmetijstvu.
41. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za dohodnino (v
nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek
iz 37. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki
jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
(2) Obvezni prispevki za
socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v
Sloveniji in jih delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v
katerikoli drugi državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 37.
člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila rezident
Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz delovnega razmerja v
Sloveniji in je v tem času že prispevala v navedeni sklad.
(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se v davčno osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz
naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je
odmerjen v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v
skladu z drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost,
ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati prejemnik teh
dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in družinski pokojnini se
upošteva število družinskih članov, ki jo prejemajo. V davčno osnovo od
navedenih dohodkov, prejetih iz tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v
skladu s predpisi.
(4) Davčna osnova od dohodka iz
prvega, drugega in tretjega odstavka 38. člena tega zakona je vsak posamezni
dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih
stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v
zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil
pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona določi vlada.
(5) Davčna osnova od dohodka iz
četrtega odstavka 38. člena tega zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za
obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov
dolžan plačevati verski delavec.
42. člen
(posebna davčna
osnova)
(1) Ne glede na 41., 43., 44. in
45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja
javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem
sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli
dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz
delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji.
(2) Ne glede na 41., 43., 44. in
45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v
zvezi z opravljanjem dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem
morju, če je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za
dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz Slovenije vsaj šest
mesecev v davčnem letu, všteva 50% dohodka.
43. člen
(vrednotenje
bonitet in vštevanje v davčno osnovo)
(1) Znesek bonitete se praviloma
določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti,
se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v
zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako
ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača
delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(2) Če delodajalec zagotovi
delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko
uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil
vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila
mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost
vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za
15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v
petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno osmega leta še
vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka 10%. Če delojemalec mesečno
prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na
način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi
gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%.
Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja
ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.
(3) Če delodajalec delojemalcu
zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila najemnine in
vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne
vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi
mesečno v višini 0,6% tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja
nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.
(4) Če delodajalec delojemalcu
zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ali
pravico do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je
pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako
drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do
pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene
pravice.
(5) Če delodajalec delojemalcu
zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se
boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje
priznana obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na podlagi
zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe določanja obresti
med povezanimi osebami.
44. člen
(dohodek iz
delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja se ne vštevajo:
1. obvezni prispevki za socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec;
2. premije prostovoljnega
dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih za račun
delojemalca zavarovanca plačuje delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s
sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki
je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo
prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do
zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede
uskladitve premije, ki se ne všteva v davčno osnovo in načina objave usklajenih
zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona;
3. povračila stroškov v zvezi z
delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski
dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno
življenje do višine, ki jo določi vlada;
4. povračila stroškov v zvezi s
službenim potovanjem, kot so:
a) dnevnica,
b) povračilo stroškov prevoza
vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za
službene namene (kilometrina),
c) povračilo stroškov za
prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Povračilo stroškov po tej
točki se lahko določi ločeno ali v skupnih zneskih;
5. vrednost uniform in osebnih
zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod
pogojem, da so določene s posebnimi predpisi;
6. nadomestilo za uporabo
lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za
opravljanje dela na delovnem mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi
predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca,
da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega
dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi
izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek
– do višine 2% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne
mesečne plače zaposlenih v Sloveniji;
7. jubilejna nagrada za skupno
delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi
in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;
8. plačila vajencem, dijakom in
študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada;
9. odpravnina zaradi odpovedi
pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in
izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini
odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona
o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine
desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz
prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki sklene novo
pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana
oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana
oseba;
10. nadomestilo za uporabo
lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna
razmerja, pod pogojem, da je določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne
pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so
značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem, da
je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna realnih
stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 5%
mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5% povprečne mesečne
plače zaposlenih v Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi
dokazil.
(2) Pri določanju višin povračil
stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko
prvega odstavka tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven
posameznih navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi
pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov
v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena
povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma
dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
(3) Pri določanju zneska
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, navedenega v 6., 9. in 10.
točki prvega odstavka tega člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada
Republike Slovenije.
(4) Če delodajalec izplačuje
dohodke iz 2., 6., 9. in 10. Točke prvega odstavka in drugega odstavka tega
člena v višini, ki presega znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen,
se znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot
neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
45. člen
(priznavanje
stroškov za delo v tujini)
(1) Zavezanec, ki prejema
dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne
osnove za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela,
glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini. Navedeni stroški se
priznajo pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44. člena
tega zakona določi vlada.
(2) Če zavezanec prejme
povračilo stroškov iz prvega odstavka tega člena, se ne glede na 44. člen tega
zakona, v davčno osnovo iz prvega odstavka tega člena vštevajo tudi tovrstna
povračila.
3. Dohodek iz
dejavnosti
46. člen
(dohodek iz
dejavnosti)
Za dohodek iz dejavnosti se
šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne
glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni
opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne
dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem
premoženja in premoženjskih pravic.
47. člen
(izključitev iz
dohodka iz dejavnosti)
(1) Ne glede na 46. člen tega
zakona, se za dohodek iz dejavnosti ne šteje dohodek iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, določen v III.4. poglavju tega zakona, razen če
se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(2) Davčna osnova od dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov pod naslednjimi pogoji:
1. da eden od zavezancev za
dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v
okviru kmečkega gospodinjstva, določenega v drugem odstavku 69. člena tega
zakona, postane zavezanec za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru
kmečkega gospodinjstva kot nosilec te dejavnosti, oziroma če se v okviru
kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na
kmetiji, kot jo določajo predpisi o kmetijstvu, postane zavezanec za celotno kmetijsko
in dopolnilno dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva,
2. da dejavnost iz 1. točke tega
odstavka priglasi pri davčnem organu in
3. da se zaveže, da bo dohodek
iz dejavnosti na izbran način ugotavljal najmanj pet davčnih let.
(3) Ne glede na 46. člen tega
zakona, se za dohodek iz dejavnosti ne šteje dohodek iz oddajanja premoženja v najem
in iz prenosa premoženjske pravice, določen v III.5. poglavju tega zakona, če
ga ne dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma
organizirane dejavnosti.
48. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dohodka iz
dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki,
doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za ugotavljanje prihodkov in
odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
(3) Zavezanec, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
1. zanj ne obstaja obveznost
vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih
knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni
predpisi,
2. njegovi prihodki iz
dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom
tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov,
3. ne zaposluje delavcev, lahko
pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje
normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.
(4) Ne glede na tretji odstavek
tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti in
izpolnjuje pogoja iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega člena, pri
ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je
začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta,
zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega
zakona.
(5) Za posamezno kmetijsko in
dopolnilno dejavnost se sme v okviru kmečkega gospodinjstva kot zavezanec
priglasiti en sam nosilec dejavnosti.
(6) Ne glede na tretji odstavek
tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, ki
izpolnjuje naslednje pogoje:
1. zanj ne obstaja obveznost
vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih
knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni
predpisi,
2. prihodki iz dejavnosti v
zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne
presegajo 42.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki
je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma
član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega
leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu
tega zakona.
(7) Ne glede na šesti odstavek
tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove
po drugem odstavku 47. člena tega zakona in izpolnjuje pogoj iz
1. točke šestega odstavka tega
člena, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem letu, zahteva
upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.
49. člen
(upoštevanje
prihodkov in odhodkov)
(1) Pri ugotavljanju davčne
osnove se upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku, če ni z zakonom
drugače določeno.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega, četrtega,
šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo prihodki ob
njihovem plačilu.
(3) Prihodki in odhodki se pri
prehodih med načinoma upoštevanja prihodkov in odhodkov, določenima v prvem in drugem
odstavku tega člena, upoštevajo na način, da ne pride do njihovega
neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
50. člen
(prenosi sredstev
med podjetjem in gospodinjstvom)
(1) Za odtujitev oziroma
pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in
njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.
(2) Stvarno premoženje,
preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za prihodek na način, kot je
določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne
glede na prejšnji stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno
iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku
opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma
zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) Za prenos stvarnega
premoženja med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se ne šteje
pridobitev sredstev od tretje osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.
(4) Prenosi sredstev med
podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med
povezanima osebama.
51. člen
(prenehanje
opravljanja dejavnosti)
(1) Kot odtujitev sredstev,
razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju
šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti. Ne glede na prejšnji stavek, se
pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za
odtujitev ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo
gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje
ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so
bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom
opravljanja dejavnosti.
(2) Kot pridobitev sredstev se
pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju šteje tudi pridobitev sredstev
ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v
skladu z računovodskimi standardi.
(3) Odtujitve in pridobitve
sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena se štejejo za transakcije med
povezanimi osebami.
(4) Ne glede na prvi do tretji
odstavek tega člena, zavezanec lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma
pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje:
1. prenehanje opravljanja
dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo
fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu
z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem
besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:
a) novi zasebnik nadaljuje z
opravljanjem dejavnosti v Sloveniji,
b) novi zasebnik mora
ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati
dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem
vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja
dejavnosti ne bi prišlo,
c) novi zasebnik prevzame
rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem
dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem
dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
2. prenehanje opravljanja
dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih
družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) nova pravna oseba oziroma
prevzemna pravna oseba je rezident,
b) nova pravna oseba oziroma
prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati
prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi
sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za
katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri
statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu
davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma
na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) nova pravna oseba oziroma
prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki
bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma
delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi
veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do
prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
d) fizična oseba se zaveže, da
bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala
najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.
(5) Za del podjetja po tem členu
se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je s poslovno organizacijskega
vidika sposobna samostojno poslovati. V okviru dela podjetja, ki se prenaša, se
lahko prenašajo samo obveznosti in davčne ugodnosti, pridobljene v zvezi s
četrtim odstavkom tega člena, ki se lahko pripišejo temu delu podjetja.
(6) Sredstva in obveznosti, ki v
primeru delnega prenosa podjetja v skladu s četrtim odstavkom tega člena, niso
prenesena, se obravnavajo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Novemu zasebniku se davčna osnova,
ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja,
v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. Točke četrtega odstavka tega
člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso
šteli za prihodke.
(8) Če pride v obdobju petih let
po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2.
točke četrtega odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim
odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo
kot drugi dohodki fizične osebe po III.7. poglavju tega zakona, razen če je šlo
za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju
opravljanja dejavnosti umrl.
(9) Davčna obravnava iz četrtega
odstavka tega člena se prizna, če je priglašena pri davčnem organu in so
izpolnjeni pogoji po tem členu.
52. člen
(prihodki, ki niso
neposredno povezani
z opravljanjem
dejavnosti)
Med prihodke v zvezi z
opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno
povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh
poslov.
53. člen
(prihodek, za
katerega velja davčni odtegljaj)
Prihodek, od katerega se v
skladu z 68. členom tega zakona obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se
všteva v davčno osnovo v višini pred davčnim odtegljajem.
54. člen
(izključitev iz
prihodkov)
(1) Kot prihodek se po tem
poglavju zakona ne šteje:
1. dividenda, kot je določena v
III.6.2. poglavju tega zakona,
2. obresti, kot so določene v
III.6.1. poglavju tega zakona, in dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih
papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih
papirjev določeni pogoji in način poslovanja z njimi,
3. prihodek, dosežen na podlagi
odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v III.6.2. poglavju tega zakona
ali na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov.
(2) Prihodki iz prvega odstavka
tega člena se štejejo kot dohodek iz kapitala, kot je določen v III.6. poglavju
tega zakona.
(3) Odhodki, nastali v zvezi z doseganjem
prihodkov iz prvega odstavka tega člena, se ne priznajo.
55. člen
(davki)
Kot odhodek se ne priznajo:
1. davki, ki jih je plačal
zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem dejavnosti (na
primer davek od premoženja, davek na dediščine in darila),
2. dohodnina po tem zakonu,
3. davek na dodano vrednost, ki
ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek
na dodano vrednost,
4. samoprispevek, uveden v
skladu s predpisi o samoprispevku.
56. člen
(obvezni prispevki
za socialno varnost)
(1) Obvezni prispevki za
socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca po tem
poglavju in jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot
odhodek.
(2) Obvezni prispevki za
socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi prispevki za socialno varnost v
Sloveniji in jih zavezanec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v
katerikoli drugi državi, se priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni
bil rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dejavnosti v
Sloveniji in je v tem času že prispeval v navedeni sklad.
57. člen
(delno priznani
odhodki)
Stroški, ki se nanašajo
izključno na zavezanca po tem poglavju, se priznajo pod pogoji in do višin, ki
jih na podlagi 44. člena tega zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v zvezi s službenimi
potovanji,
2. stroški prehrane med delom,
3. stroški prevoza na delo in z
dela,
4. stroški dela na terenu.
58. člen
(posebnosti
določanja davčne osnove pri kmetijski dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena)
(1) Za prenehanje opravljanja
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona se ne šteje:
1. določitev novega nosilca
dejavnosti, če se kot nosilec dejavnosti določi drug član kmečkega
gospodinjstva,
2. potek roka iz 3. točke
drugega odstavka 47. člena tega zakona, tudi ob odločitvi, da se v prihodnje
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ne bo obravnaval kot
dohodek iz dejavnosti.
(2) Za potrebe ugotavljanja
davčne osnove se:
1. sredstva, ki so v lasti ali v
finančnem najemu člana kmečkega gospodinjstva, in se uporabljajo za opravljanje
dejavnosti, štejejo, kot da so v lasti ali v finančnem najemu nosilca dejavnosti;
2. pravice in obveznosti, ki jih
je pridobil oziroma prevzel član kmečkega gospodinjstva v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, štejejo, kot da jih je pridobil oziroma prevzel nosilec dejavnosti.
(3) Kot odhodek se v skladu s
prvim in drugim odstavkom 56. člena tega zakona priznajo tudi obvezni prispevki
za socialno varnost članov kmečkega gospodinjstva.
59. člen
(normirani odhodki)
(1) Pri ugotavljanju davčne
osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona, se
upoštevajo normirani odhodki v višini 25% ustvarjenih prihodkov.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec iz
tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona doseže z izdelavo ali
prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, za katere ima veljavno pozitivno
mnenje pristojne komisije Obrtne zbornice Slovenije, upoštevajo normirani
odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov.
(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov, ki jih zavezanec iz
tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega zakona doseže z
opravljanjem kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
upoštevajo normirani odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov.
60. člen
(izguba)
(1) Če je davčna osnova
negativna, zavezanec izkaže izgubo.
(2) Izgubo lahko zavezanec
pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih
letih.
(3) Pokrivanje izgube po drugem
odstavku tega člena se prizna največ do višine davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti.
(4) Pri zmanjšanju davčne osnove
od dohodka iz dejavnosti na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova od
dohodka iz dejavnosti najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.
(5) Izgube ni mogoče prenesti na
novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.
(6) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s
tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega zakona.
61. člen
(olajšava za
vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini 20 40%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar
največ v višini davčne osnove. Vlaganja po tem odstavku so vlaganja v:
1. notranje
raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne
opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalne-razvojne
dejavnosti zavezanca;
2. nakup raziskovalno-razvojnih
storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma
druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Ne glede na prvi stavek
tega odstavka, lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30
50% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave
in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na
področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od
povprečja države do 15%, in v višini 40 60%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom,
če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto
domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15% (v
nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada z uredbo določi shemo za
izvajanje regijske olajšave. Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec
lahko znižuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za
vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne
osnove. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po
določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami.
Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v
poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu.
(2) Zavezanec lahko za
neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem letu znižuje davčno
osnovo v naslednjih petih davčnih letih.
(3) Pri znižanju davčne osnove
na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih let se
davčna osnova najprej zniža za neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.
(4) Neizkoriščeni del davčne
olajšave po tem členu se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni
pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na
novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba
oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne
bi prišlo.
(5) Zavezanec ne more
uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega člena v delu, ki so
financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo
ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
(6) Minister, pristojen za
finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.
61.a člen
(olajšava za zaposlovanje)
(1)
Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od
55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest mesecev prijavljena v evidenci
brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih
24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi,
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45% izplačane plače te osebe.
(2)
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem odstavku tega člena, če zaposli
osebe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen čas na podlagi pogodbe o
zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Olajšava se lahko
uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in
naslednjih davčnih letih glede na izplačane plače tem osebam v posameznem
davčnem letu.
(3)
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le, če poveča skupno
število zaposlenih delavcev v davčnem letu, v katerem na novo zaposli delavca,
za katerega uveljavlja olajšavo, pri čemer se kot povečanje števila zaposlenih delavcev
šteje, če je število zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega leta višje, kot
je povprečje 12 mesecev v tem davčnem letu in manj mesecih, če je bilo to
obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih delavcev se
zaposleni za delovni čas, krajši od polnega časa, upoštevajo sorazmerno, pri
čemer se zaposleni za določen čas ne upoštevajo.
(4)
Olajšava po tem členu se lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno
osebo oziroma prevzemno pravno osebo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi
zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji
kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.
(5)
Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po tem
zakonu in z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni podpori Pomurski
regiji
v
obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09).
62. člen
(olajšava za
zaposlovanje)
(olajšava za zaposlovanje invalidov)
(1) Zavezanec, ki zaposluje
invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje
invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50% izplačane plače
te osebe, zavezanec, ki zaposluje invalida s 100% telesno okvaro ali gluho
osebo, pa v višini 70% izplačane plače te osebe.
(2) Zavezanec, ki zaposluje invalide
iz prvega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za te osebe. Za
namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu
sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s
starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se
izključuje z olajšavo po prvem odstavku tega člena.
63. člen
(olajšava za
zavezanca invalida)
Zavezanec, ki je invalid po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne
zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne
mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro
ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih
v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.
64. člen
(olajšava za
izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju)
Zavezanec, ki sprejme vajenca,
dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej
osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem
izobraževanju.
65. člen
(olajšava za
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
Zavezanec – delodajalec, ki
financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz
302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06), lahko za premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti
plača v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s
sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki
je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo
prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno
olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki
je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede uskladitve
premije in načina objave usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega
zakona.
66. člen
(olajšava za
donacije)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne,
invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene,
športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna
izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen
poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic
EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti,
kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka
zavezanca v davčnem letu.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja,
poleg znižanja davčne osnove po prvem odstavku tega člena, dodatno znižanje
davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem
letu, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna
izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene in sicer le za
takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU,
razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav
članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih
dejavnosti, kotnepridobitnih dejavnosti.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja
tudi znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim
strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači
na zaposlenega pri zavezancu.
(4) Za znesek, ki ustreza 0,3%
obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu iz prvega odstavka tega člena, in
za znesek, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu iz
drugega odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni
mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega odstavka tega člena, se
šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem letu.
(5) Zavezanec lahko za znesek,
ki presega znesek znižanja davčne osnove po tem členu za namene in izplačila po
drugem odstavku tega člena, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih
letih skupaj z znižanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno leto,
vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, in
največ v višini davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko uveljavlja
olajšavo za donacije v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi če
gre za izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (v
nadaljnjem besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.
(7) Ne glede na prvi, drugi in
šesti odstavek tega člena davčnih olajšav ni mogoče uveljavljati za izplačila v
države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje
teh izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za
finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
66.a člen
(olajšava za
investiranje)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini 30% investiranega zneska v opremo in v
neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.
(2) Za opremo iz prejšnjega
odstavka se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška
oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih
avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali
električni pogon in razen tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena dolgoročna
sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in usredstveni
stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.
(4) V primeru finančnega najema
lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec,
ki opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi
finančnega najema.
(5) Zavezanec lahko za
neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo
v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati
davčne osnove.
(6) Če zavezanec, novi zasebnik
oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba proda oziroma odtuji opremo
oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno
olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu vlaganja po tem členu,
oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne
olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov
pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva.
(7) Za odtujitev po šestem
odstavku tega člena se šteje tudi izguba pravice do uporabe opreme oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva v primeru finančnega najema, prenos opreme
oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja v gospodinjstvo ter
tudi odtujitev opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva, kot je
določena s prvim odstavkom 51. člena tega zakona.
(8) Neizkoriščen del davčne
olajšave po tem členu se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni
pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na
novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba
oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne
bi prišlo.
(9) Zavezanec ne more uveljavljati
olajšave za investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev
proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
67. člen
(omejitve v zvezi z
olajšavami)
(1) Določbe 61. do 66.a člena
tega zakona se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja
v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. Člena tega zakona.
(2) Davčne olajšave iz 61. do
66.a člena tega zakona, vključno s prenosom neizkoriščenega dela olajšave za
vlaganja v raziskave in razvoj in neizkoriščenega dela olajšave za
investiranje, se priznajo skupaj največ do višine davčne osnove.
68. člen
(davčni odtegljaj)
(1) Od dohodkov, od katerih se v
skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje
in plačuje davčni odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj, če jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem
zakonu. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po
stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se davčni odtegljaj izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil,
ki jih zavezanec po tem poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega
izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od
posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini, določeni v
prvem odstavku 59. člena tega zakona, po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb.
(3) Davčni odtegljaj se ne
izračunava, odteguje in plačuje, če zavezanec, rezident ali nerezident, ki ima
poslovno enoto v Sloveniji, izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.
(4) Davčni odtegljaj se odšteje
od akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, odmerjene za davčno leto v
skladu s prvim odstavkom 128. člena tega zakona.
(5) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s
tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega zakona.
4. Dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
69. člen
(splošno o dohodku
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)
(1) Za dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.
(2) Kmečko gospodinjstvo po tem
zakonu je fizična oseba ali skupnost več fizičnih oseb, za katere se po
določbah tega poglavja šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, niso najeta delovna sila, imajo na dan 30. junija v davčnem letu
skupno stalno ali začasno prebivališče in so prijavljeni kot eno gospodinjstvo
(v nadaljnjem besedilu: člani gospodinjstva), ki se mu na ta dan določi skupni
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kot:
1. dohodek od uporabe kmetijskih
in gozdnih zemljišč, kadar imajo člani gospodinjstva skupaj v uporabi toliko
kmetijskih in gozdnih zemljišč, da skupni katastrski dohodek članov gospodinjstva
presega 200 eurov;
2. dohodek od uporabe čebeljih
panjev, kadar imajo člani gospodinjstva skupaj v uporabi več kot 40 čebeljih
panjev.
(3) Kot skupni katastrski
dohodek se šteje katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč ter
večkratnik katastrskega dohodka, upoštevanega pri določanju davčne osnove za proizvodnjo
vina.
(4) Kot osnovna kmetijska in
osnovna gozdarska dejavnost se šteje pridelava, kot je določena s predpisi o
ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v
celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je
ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.
(5) Ne glede na četrti odstavek
tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik
sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte
in sadik hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in
zelišč.
(6) Ne glede na peti odstavek
tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje intenzivna pridelava
vrtnin in zelišč na prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo
vrt. Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več kot ene
vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu.
(7) Ne glede na četrti odstavek
tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi proizvodnja oljčnega
olja iz lastnega pridelka oljk s površin oljčnikov, evidentiranih pri davčnem organu,
proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin vinogradov, evidentiranih
pri davčnem organu, in čebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru
čebelnjakov.
(8) Šteje se, da v okviru
kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero
se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru
kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega
zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi drugega pravnega naslova.
(9) Če zemljišče dejansko
uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega
naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona
ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča.
(10) Šteje se, da osnovno kmetijsko
in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi fizična oseba, ki je kot lastnik
ali uporabnik panjev na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja,
evidentirana v registru čebelnjakov.
70. člen
(dohodki, ki se
vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)
Za dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo potencialni tržni dohodki od
pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova
ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta
v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
71. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dohodkov iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je za pridelavo na zemljiščih
katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane zemljiščem, kot
je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30.
junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, je davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega
zakona za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja katastrski dohodek vinograda,
katerega pridelek se porabi za pridelavo vina, povečan za dvakrat. Za
proizvodnjo vina, vezano na površine vinogradov izven Slovenije, se za
določitev davčne osnove upošteva povprečni katastrski dohodek vinogradov, ki
jih uporabljajo člani kmečkega gospodinjstva v Sloveniji. Če člani kmečkega gospodinjstva
ne uporabljajo vinogradov v Sloveniji, se upošteva povprečni katastrski dohodek
vinogradov v katastrski občini, ki je krajevno najbližje vinogradom izven
Slovenije.
(3) Davčna osnova od
potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona je za pridelavo v panjih
70% pavšalne ocene dohodka na panj, ki vključuje tudi druge dohodke, pripisane panjem,
kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
72. člen
(pripisovanje
davčne osnove posameznemu zavezancu)
(1) Katastrski dohodek se
posameznemu zavezancu pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati.
(2) Katastrski dohodek zemljišč,
s katerimi razpolaga agrarna skupnost, se posameznemu zavezancu, članu agrarne skupnosti,
pripiše glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež, ali
delež, ki ga ima v uporabi v agrarni skupnosti.
(3) Pavšalna davčna osnova za
panj se pripiše uporabniku panja.
(4) Davčna osnova od dohodkov od
proizvodnje vina se pripiše posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico
uporabljati vinograd.
73. člen
(oprostitve)
(1) Ne glede na prvi odstavek
71. člena tega zakona, se v davčno osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo
zavezanca ne všteva katastrski dohodek zemljišč:
1. ki jih je na podlagi zakona
trajno ali začasno prepovedano izkoriščati za kmetijsko pridelavo,
2. na katerih so nasipi, kanali,
prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za
osuševanje in namakanje,
3. ki ležijo znotraj
visokovodnih nasipov,
4. na katerih so vrbni in drugi
zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi, kot obramba pred erozijo,
5. ki so v zemljiškem katastru
označena kot zemljišča pod neodmerjenimi gozdnimi cestami,
6. na katerih so neodmerjene
planinske poti,
7. na katerih so objekti za
potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami,
8. ki ležijo v obmejnem pasu in
nad ali pod visokonapetostnimi daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v
kmetijske namene onemogočeno,
9. na katerih so evidentirana
vojna grobišča,
10. ki jih zavezanec odda
skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov,
11. ki jih na podlagi odločbe
državnega organa o razlastitvi ali pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče
uporabljati,
12. ki jih je zavezanec z
odločbo o denacionalizaciji dobil v last, ne pa tudi v posest,
13. za katera je bilo skladno s
predpisi izdano dovoljenje za gradnjo,
14. ki so dana v zakup, za dobo,
navedeno v zakupni pogodbi,
15. ki se uporabljajo za
doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju tega zakona,
16. ki so bila neuporabna ali
slabše kakovosti, pa so z vlaganji postala uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje
treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju,
17. na katerih se zasadijo novi
vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let
in za oljčne nasade za obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi,
18. ki se pogozdijo, za obdobje
30 let, z uveljavitvijo v prvem letu po pogozditvi,
19. na katerih so objekti
posebnega pomena za obrambo ali ležijo v varnostnem območju takega objekta in
se zanje predpiše ukrep varovanja.
(2) Ne glede na tretji odstavek
71. člena tega zakona, se v davčno osnovo od pavšalne ocene dohodka na panj na
zahtevo zavezanca ne všteva pavšalna ocena dohodka na panj za panje, ki se
uporabljajo za doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju tega zakona.
73.a člen
(olajšava za
investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost)
(1) Kadar je mogoče z računi
dokazati vlaganje sredstev članov gospodinjstva oziroma agrarne skupnosti v
osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti, se v davčnem
letu vlaganja prizna olajšava v višini 30% vloženega zneska.
(2) Olajšave za investicije po
tem členu se v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če
imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev, ne priznajo.
(3) Za vlaganje iz prvega
odstavka tega člena se ne štejejo vlaganja v:
1. nakup zemljišč,
2. nakup ali gradnjo stavb,
3. nakup motornih vozil razen
traktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije.
(4) Olajšava se priznava največ
do višine davčne osnove. Neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega
člena lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih letih po letu vlaganja, vendar
zmanjšanje ne sme presegati davčne osnove.
(5) Olajšava se prizna zavezancu
v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu
oziroma glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni
skupnosti.
(6) V primeru odtujitve
osnovnega sredstva oziroma opreme, za katero je bila uveljavljena olajšava,
prej kot v treh letih po letu vlaganja, se znesek davčne osnove v letu
odtujitve poveča za znesek izkoriščene olajšave, morebitnega neizkoriščenega dela
olajšave pa v naslednjih letih po odtujitvi ni mogoče uveljaviti.
5. Dohodek iz
oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice
74. člen
(dohodek)
(1) Dohodek po tem poglavju
vključuje:
1. dohodek iz oddajanja
premoženja v najem in
2. dohodek iz prenosa
premoženjske pravice.
(2) Določbe tega poglavja ne
vplivajo na davčno obveznost zavezanca po III.3. poglavju tega zakona.
5.1. Dohodek iz
oddajanja premoženja v najem
75. člen
(dohodek iz
oddajanja premoženja v najem)
(1) Dohodek iz oddajanja
premoženja v najem po tem poglavju je dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin
in premičnin (v nadaljnjem besedilu: premoženja) v najem.
(2) Za oddajanje premoženja v
najem po prvem odstavku tega člena se šteje:
1. vsako oddajanje premoženja na
podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti
najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe
premoženja, najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo
nadomestilo;
2. drugi primeri uporabe
premoženja, kadar tisti, katerega premoženje uporablja nekdo drug ali ima
pravico do uporabe premoženja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da od
njega zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrševati
na svojem premoženju, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(3) Kot dohodek iz oddajanja
premoženja v najem se obdavčuje najemnina in druga nadomestila v zvezi z
oddajanjem premoženja v najem, ki vključujejo zlasti:
1. obveznosti in storitve, za
katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov,
ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik;
2. premije, nadomestila,
odškodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo dohodka iz 1. točke tega
odstavka.
76. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
1. dohodka iz oddajanja
premičnin v najem, razen od dohodka iz oddajanja opreme, bivalnika in
prevoznega sredstva v najem,
2. materialnih vlaganj
najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
3. dohodka preživljanca po
pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
4. dohodka za odstop prostora za
izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni, izvedenih v
skladu z zakonom, če dohodek ne presega 42 eurov.
77. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dohodek iz
oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini 40% od
dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, lahko zavezanec namesto normiranih stroškov uveljavlja dejanske
stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja (v
nadaljnjem besedilu: dejanski stroški vzdrževanja), če jih v času oddajanja
premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski stroški
vzdrževanja se priznajo na podlagi računov.
(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena, je davčna osnova od dohodka, ki ga zavezanec doseže z
oddajanjem kmetijskega ali gozdnega zemljišča v najem, dosežen dohodek.
(4) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena, je davčna osnova od dohodka, ki ga najemnik doseže z
oddajanjem premoženja v podnajem, dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan
za najemnino in drugo nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za najem
tega premoženja.
(5) Davčna osnova se pri
vzajemnem oddajanju premoženja v najem določi za vsako stran posebej, in sicer
glede na primerljivo tržno ceno najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba
odda v najem, upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Zavezanec lahko kot dejanske
stroške vzdrževanja iz drugega odstavka tega člena uveljavlja tudi dejansko
porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe.
Zavezancu se prizna znesek njemu pripisanih porabljenih sredstev rezervnega
sklada, ki so bila vplačana v zvezi z nepremičnino, oddano v najem, in sicer na
podlagi obvestila upravnika, ki nastale stroške vzdrževanja porazdeli med
etažne lastnike po vnaprej določenih kriterijih in sestavi razdelilnik oziroma
obračun teh stroškov.
5.2. Dohodek iz
prenosa premoženjske pravice
78. člen
(dohodek iz prenosa
premoženjske pravice)
(1) Dohodek iz prenosa
premoženjske pravice po tem poglavju vključuje dohodek, dosežen z odstopom
uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja:
1. materialne avtorske pravice
in materialne pravice izvajalca,
2. izuma, videza izdelka, znaka
razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta, formule, postopka, podobne pravice
oziroma podobnega premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali
znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu,
3. osebnega imena, psevdonima
ali podobe, na podlagi pogodbe ali drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske
pravice za njen prenos prejme določeno nadomestilo.
(2) Kot dohodek iz prenosa
premoženjske pravice se po tem poglavju obdavčuje vsak dohodek, prejet kot
nadomestilo za prenos premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za
uporabo, izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja premoženjske pravice.
79. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dohodek iz
prenosa premoženjske pravice, zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od
dohodka, doseženega s prenosom premoženjske pravice.
(2) Stroški iz prvega odstavka
tega člena se ne priznajo:
1. imetniku premoženjske
pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet
premoženjske pravice,
2. v primeru odstopa uporabe
oziroma izkoriščanja ali odstopa pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja osebnega imena, psevdonima ali podobe.
6. Dohodek iz
kapitala
80. člen
(dohodek)
(1) Dohodek iz kapitala po tem
poglavju vključuje:
1. obresti,
2. dividende, in
3. dobiček iz kapitala.
(2) Določbe tega poglavja ne
vplivajo na davčno obveznost zavezanca po III.3. poglavju tega zakona, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
6.1. Obresti
81. člen
(obresti)
(1) Obresti po tem poglavju so
obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od
denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev
do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega
zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov
vzajemnega sklada v obliki obresti.
(2) Kot obresti se po tem
poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz
finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za
zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije,
če ni s tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi diskonti,
bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali
dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.
(3) Za dohodek iz življenjskega
zavarovanja iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi dohodek iz dodatnega
pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v
poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.
(4) Za dolžniške vrednostne
papirje iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi zamenljivi dolžniški
vrednostni papirji.
82. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
1. obresti, ki se zavezancu
izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in
prispevkov;
2. obresti na pozitivno stanje
na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v
višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;
3. dohodka iz življenjskega
zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti
osebe;
4. dohodka iz življenjskega
zavarovanja, pri katerem:
– nastane pravica zahtevati
izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o
življenjskem zavarovanju,
– sta sklenitelj zavarovanja in
upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba, in
– ni podana zahteva za izplačilo
odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve
alinee te točke;
5. obresti iz varčevalne pogodbe
po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj
petih let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe; 6. 50% zneska
obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z
zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Če je upravičenec po navedenem zakonu
mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,
se za upravičenca štejejo njegovi dediči, ki jim je Slovenski odškodninski
sklad oziroma Slovenska odškodninska družba izročila obveznice na podlagi
pravnomočnega sklepa o dedovanju. Za namene izvajanja navedene oprostitve je
zavezanec, ki razpolaga hkrati z obveznicami, ki jih je pridobil kot
upravičenec po navedeni točki ter na drug način, dolžan voditi evidenco zalog
obveznic. Zaloge se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO);
7. obresti od vplačil etažnih
lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu
rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom.
83. člen
(splošno o davčni
osnovi)
Davčna osnova so dosežene
obresti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
84. člen
(davčna osnova v
primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri
bankah in hranilnicah)
Ne glede na 83. člen tega
zakona, je davčna osnova od obresti, doseženih v primeru vezanih denarnih
sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v
skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z
ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s
privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja
brez bistvenega zmanjšanja obresti, enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega
leta, če se zavezanec rezident tako odloči in o tem v roku in na predpisan
način obvesti banko ali hranilnico in davčni organ.
85. člen
(davčna osnova od
dohodka iz finančnega najema)
(1) Davčna osnova od dohodka iz
finančnega najema je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu
najemodajalcu, ki ne predstavlja vračila glavnice.
(2) Če po pogodbi o finančnem
najemu lastninska pravica po izteku pogodbeno dogovorjenega obdobja ne preide
na najemnika, se dohodek, ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko izteče
pogodba o finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem
po III.5.1. poglavju tega zakona.
86. člen
(davčna osnova od
dohodka iz življenjskega zavarovanja)
(1) Davčna osnova od dohodka iz
življenjskega zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.
(2) Vrednost vplačila iz prvega
odstavka tega člena se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh
obročnih vplačil. Če izplačilo iz prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem
znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek
vseh obročnih vplačil porazdeli
enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če celotno obdobje
izplačevanja obročnih izplačil v pogodbi o življenjskem zavarovanju ni
določeno, se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva
razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in
pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek
Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovani življenjski dobi moškega
ali ženske v Sloveniji.
87. člen
(davčna osnova od
obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti)
Davčna osnova od obresti,
doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti, so dosežene obresti.
88. člen
(davčna osnova od
obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu diskontiranega dolžniškega
vrednostnega papirja)
(1) Davčna osnova od obresti,
doseženih ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred
dospelostjo papirja ali pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja
pred ali ob dospelosti papirja, so obresti, obračunane za obdobje od dneva
pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega
vrednostnega papirja.
(2) Za diskontirani dolžniški
vrednostni papir iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi brezkuponski
dolžniški vrednostni papir.
(3) Višina obresti iz prvega
odstavka tega člena se določi po metodi enakomernega (konstantnega) donosa.
(4) Za odkup diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi
unovčitev diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.
89. člen
(razmejitev med
glavnico in obrestmi)
Če ni vnaprej natančno določeno,
kolikšen del posameznega plačila predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del
plačilo obresti, se za namene tega zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti,
izračunane po priznani obresti meri, ki jo določi minister, pristojen za
finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe
določanja obresti med povezanimi osebami.
6.2. Dividende
90. člen
(dividende)
(1) Dividende po tem poglavju so
dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža.
(2) Za lastniški delež po prvem
odstavku tega člena se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem
besedilu: imetnik deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi,
zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom
tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom
fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo
lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu: plačnik).
(3) Kot dividenda se po tem
poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja
plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v
plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z
razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička
kapitalskemu deležu družbenika.
(4) Kot dividende se po tem
poglavju obdavčuje tudi:
1. prikrito izplačilo dobička,
določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;
2. dobiček, ki se razdeli v
zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku
plačnika;
3. dohodek, ki ga zavezanec
doseže na podlagi delitve čistega dobička vzajemnega sklada ali delitve
prihodkov vzajemnega sklada, ki niso zajeti z 81. členom tega zakona.
91. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dosežena
dividenda, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Davčna osnova se pri
prikritem izplačilu dobička določi na podlagi primerljive tržne cene.
6.3. Dobiček iz
kapitala
92. člen
(dobiček iz
kapitala)
Dobiček iz kapitala je dobiček,
dosežen z odsvojitvijo kapitala.
93. člen
(kapital)
Za kapital po tem poglavju se
štejejo:
1. nepremičnina, ne glede na to,
ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju;
2. vrednostni papirji in deleži
v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja;
3. investicijski kuponi.
94. člen
(odsvojitev
kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem
poglavju se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti
prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev
investicij skega kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v
primeru likvidacije vzajemnega sklada, izplačilo lastniškega deleža v primeru
prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja,
izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala
gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, izstopa ali
izključitve ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v
denarju ali v naravi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
95. člen
(neobdavčljiva
odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem
poglavju se ne šteje:
1. prenos kapitala preminule
osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o
dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine,
zaradi smrti fizične osebe;
2. odsvojitev nepremičnine po
pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti;
3. prenos nepremičnin iz naslova
razlastitev, po predpisih, ki urejajo to področje;
4. prenos kapitala
posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru ustanovitve zastavne pravice na
kapitalu, in prenos nazaj posojilodajalcu oziroma zastavitelju, razen prenosa
nazaj v primeru, ko se posojeni kapital proda in vrne novo kupljeni kapital;
5. zamenjava vrednostnih
papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne
spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka;
6. razdelitev delnic istega
izdajatelja na delnice ali združitev delnic istega izdajatelja v delnice, ki se
opravi pri nespremenjenem osnovnem kapitalu izdajatelja, razen morebitnih
denarnih izplačil; za delnico po tej točki se šteje tudi začasnica;
7. zamenjava prednostnih delnic
z navadnimi delnicami istega izdajatelja; morebitna denarna izplačila ob
zamenjavi se štejejo za delno odsvojitev;
8. zmanjšanje deleža v okviru
zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste
izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve ali umiku
delnic oziroma deležev oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi
zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki se odpiše od
njegovega kapitalskega deleža oziroma zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je
vpisal član zadruge, ki je namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge;
9. izplačilo deleža v dobičku
družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža;
10. zamenjava delnic investicijske
družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, z investicijskimi
kuponi vzajemnega sklada v postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe,
nastale iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, po predpisih, ki
urejajo to področje;
11. prenos kapitala v postopkih
prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.
96. člen
(oprostitev)
(1) Dohodnine se ne plača od
dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.
(2) Dohodnine se ne plača tudi
od dobička iz kapitala, doseženega pri:
1. prvi odsvojitvi delnic ali
deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij
v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev
se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v kapitalu, ki jih
je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s
predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;
2. odsvojitvi stanovanja ali
stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v
katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti
ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo; če je
zavezanec stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z opravljanjem
dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se za odsvojitev kapitala po tej točki ne
šteje odsvojitev tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ga je
zavezanec uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje
ali stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano kot
sredstvo za potrebe dejavnosti) ali ga je oddajal v najem;
3. odsvojitvi investicijskih
kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene
investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz
pooblaščene investicijske družbe – v postopku obveznega preoblikovanja
pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz
pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne
oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in
sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to področje – pod pogojem, da so bile
te delnice pridobljene v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s
predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;
4. odsvojitvi dolžniških
vrednostnih papirjev;
5. odsvojitvi deleža,
pridobljenega na podlagi naložb tveganega kapitala (naložb v obliki povečanja
osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske
družbe) v družbi tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki
ureja družbe tveganega kapitala, če je imela ta družba status družbe tveganega
kapitala skozi celotno obdobje imetništva takega deleža zavezanca; o tem ali
gre za odsvojitev kapitala po tej točki, odloči davčni organ na podlagi
priglasitve odsvojitve pri davčnem organu.
(3) Izguba, ki jo zavezanec
doseže pri odsvojitvi kapitala iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne
zmanjšuje davčne osnove od dobička iz kapitala.
97. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dobička iz
kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo
kapitala ob pridobitvi.
(2) Kadar je razlika med
vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve
negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, za
navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem
poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.
(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, lahko zavezanec neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) v
letu, za katero se dohodnina odmerja, ki jo doseže pri odsvojitvi delnic ali
deležev oziroma osnovnih vložkov, ki jih je pridobil pred pridobitvijo novih
delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala iz
sredstev družbe, prenaša v naslednja davčna leta in zmanjšuje pozitivno davčno
osnovo za dobiček iz kapitala v naslednjih davčnih letih, vendar ne več, kot
znaša pozitivna davčna osnova. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun prenesenega
neizkoriščenega dela negativne razlike (izgube) se pozitivna davčna osnova
najprej zmanjša za neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) starejšega
datuma.
(4) V primerih, ko se pozitivna
davčna osnova, zmanjšana z izgubami iz drugega in tretjega odstavka tega člena,
nanaša na različna obdobja imetništva kapitala, se dohodnina odmeri od skupne
letne pozitivne davčne osnove, ki se razdeli med posamezna obdobja imetništva
kapitala iz drugega odstavka 132. člena tega zakona upoštevaje sorazmerne
deleže. Sorazmerni deleži se ugotovijo kot razmerje med pozitivno davčno osnovo
posameznega obdobja imetništva kapitala in seštevkom pozitivnih davčnih osnov
posameznih obdobij imetništva kapitala v davčnem letu.
(5) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, negativna razlika (izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala
iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove
po tem poglavju:
1. če zavezanec v roku 30 dni
pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni
kapital, ali pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala
ali
2. če zavezanec odsvoji kapital
in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški
delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti
vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v
konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi istovrstni kapital.
98. člen
(vrednost kapitala
ob pridobitvi)
(1) V vrednost kapitala ob
pridobitvi se všteva nabavna vrednost kapitala in stroški, ki so določeni s tem
členom.
(2) Za nabavno vrednost kapitala
iz prvega odstavka tega člena se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena
vrednost kapitala v času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe
ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za
nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo
zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je bil kapital pridobljen po 1.
točki 95. člena tega zakona ali na podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost
kapitala v času pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na
dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena
kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili.
(3) Kadar zavezanec pridobi
delnice ali drug kapital na način, določen v četrtem odstavku 43. člena tega
zakona, se za nabavno vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna
cena delnice ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena oziroma
na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali drug kapital.
(4) Kadar zavezanec pridobi
delnico ali povečani delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega
kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice
ali pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka nič.
(5) Kadar zavezanec pridobi
kapital s prenosom sredstev iz podjetja zavezanca v svoje gospodinjstvo ali s
prenehanjem opravljanja dejavnosti, se za nabavno vrednost prenesenega sredstva
šteje primerljiva tržna cena sredstva na dan prenosa oziroma na dan prenehanja
opravljanja dejavnosti.
(6) Kadar se zavezančev
kapitalski delež v osebni družbi poveča zaradi pripisa dobička kapitalskemu
deležu, se za nabavno vrednost tako povečanega dela deleža šteje znesek pripisanega
dobička po plačilu dohodnine.
(7) Stroški iz prvega odstavka
tega člena so:
1. vrednost na nepremičnini
opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost
nepremičnine, če jih je plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in
darila in davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi
kapitala;
3. stroški, ki jih je plačal
zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil
pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev
potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški
cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188 eurov;
4. normirani stroški, povezani s
pridobitvijo kapitala, v višini 1% od nabavne vrednosti kapitala.
(8) Nabavna vrednost in stroški
v tuji valuti iz prvega odstavka tega člena se preračunajo v eure po tečaju, ki
ga objavlja Banka Slovenije. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan
pridobitve kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.
99. člen
(vrednost kapitala
ob odsvojitvi)
(1) Za vrednost kapitala ob
odsvojitvi se šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob
odsvojitvi. Če kapital ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala
ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil
razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči
v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi
šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi.
(2) Vrednost kapitala ob
odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške zavezanca:
1. znesek davka na promet
nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine;
2. stroške, ki jih plačal
zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine, ki jo je opravil
pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev
potrebna, ker se vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve
nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188
eurov;
3. normirane stroške, povezane z
odsvojitvijo kapitala, v višini 1% od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, brez
upoštevanja stroškov iz 2. točke tega odstavka.
(3) Vrednost kapitala ob
odsvojitvi in stroški iz drugega odstavka tega člena v tuji valuti se
preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenija. Preračun se
opravi po tečaju, ki velja na dan odsvojitve kapitala oziroma na dan nastanka
stroškov.
100. člen
(odlog ugotavljanja
davčne obveznosti)
(1) Kadar zavezanec odsvoji
kapital na način, določen v drugem odstavku tega člena, se davčna obveznost
zavezanca v trenutku odsvojitve ne ugotavlja.
(2) Ugotavljanje davčne
obveznosti se lahko odloži pri naslednjih odsvojitvah kapitala:
1. podaritvi kapitala
zavezančevemu zakoncu ali otroku, vključno z neodplačno izročitvijo po
izročilni pogodbi;
2. zamenjavi deleža v okviru
zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;
3. zamenjavi investicijskih
kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja
med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za
upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb, ali rezident druge države članice EU, če družba za upravljanje
zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med podskladi.
(3) O tem ali gre za odsvojitev
kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči davčni organ na podlagi
priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom,
ki ureja davčni postopek.
(4) Ugotavljanje davčne obveznosti
se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo
opravi zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve
kapitala, pridobljenega z zamenjavo iz 2. ali 3. točke drugega odstavka tega
člena.
(5) Kadar se ugotavljanje davčne
osnove odloži, se kot čas pridobitve s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega
kapitala šteje:
1. v primeru ko zavezančev
zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo – datum, ko je darovalec
pridobil kapital;
2. v primeru zamenjave deleža v
okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene
v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah – datum,
ko so bili zamenjani deleži pridobljeni;
3. v primeru zamenjave
investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v
okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – datum, ko
so bili prvi zamenjani investicijski kuponi pridobljeni.
(6) Kadar se ugotavljanje davčne
osnove odloži, se kot nabavna vrednost s podaritvijo ali zamenjavo
pridobljenega kapitala šteje:
1. v primeru ko zavezančev
zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo – nabavna vrednost kapitala v
času, ko je kapital pridobil darovalec;
2. v primeru zamenjave deleža v
okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene
v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah –
nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove pridobitve;
3. v primeru zamenjave
investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v
okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – nabavna vrednost
prvih zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove pridobitve.
(7) Za otroka po tem členu se
šteje lasten otrok, posvojenec in pastorek.
101. člen
(čas pridobitve
kapitala)
(1) Za čas pridobitve kapitala
se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum
pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na
podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih
pridobitve se za čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih
dokazil.
(2) Kadar se nepremičnina
pridobi z graditvijo, ki jo izvaja zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje
datum izdaje gradbenega dovoljenja. V primeru pridobitve nepremičnine z
graditvijo, ki jo po pogodbi za zavezanca izvaja druga oseba, se za čas
pridobitve šteje datum sklenitve pogodbe med zavezancem in izvajalcem. Če
zavezanec v času dveh let od podpisa pogodbe ne prevzame zgrajene nepremičnine,
se za čas pridobitve šteje datum dejanskega prevzema zgrajene nepremičnine.
(3) Kadar se odsvoji objekt, ki
stoji na zemljišču, katerega čas pridobitve ni enak času pridobitve objekta, se
kot čas pridobitve objekta in zemljišča šteje čas pridobitve objekta.
(4) Kadar je zavezanec kapital
pridobil kot ena od oseb, ki imajo solastninsko pravico na kapitalu ali imajo
na njem skupno lastnino, in se tak kapital pozneje razdeli, se za čas
pridobitve kapitala, ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je na kapitalu
pridobil solastninsko pravico oziroma ko je kapital pridobil v skupno lastnino.
Če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki presega del, ki bi mu
pripadal iz solastništva ali skupne lastnine, se za čas pridobitve presežnega
dela šteje čas razdelitve.
(5) Kadar je zavezanec kapital
pridobil na način iz petega odstavka 98. člena tega zakona se za čas pridobitve
šteje čas prenosa sredstev iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo oziroma
čas prenehanja opravljanja dejavnosti.
102. člen
(čas odsvojitve
kapitala)
Za čas odsvojitve kapitala se
šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum
pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi
katerih je fizična oseba odsvojila kapital. V primeru prenehanja gospodarske
družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja ter pri zmanjšanju osnovnega
kapitala, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklepa organa o prenehanju oziroma
sklepa organa o zmanjšanju osnovnega kapitala. V primeru izstopa ali
izključitve se za čas odsvojitve šteje datum vpisa učinka izstopa ali izključitve
v register. V drugih primerih odsvojitve se za čas odsvojitve kapitala šteje
datum, ki je razviden iz drugih dokazil.
103. člen
(vodenje evidenc
zalog kapitala)
(1) Zavezanec je dolžan voditi
evidenco zalog istovrstnega kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona.
Zaloge takega kapitala se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, lahko zavezanec vodi ločeno evidenco zalog istovrstnih vrednostnih
papirjev, ki jih ima v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe
o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, lahko zavezanec vodi evidenco zalog investicijskih kuponov istega
vzajemnega sklada ločeno po posameznih razredih kuponov.
104. člen
(pravilo vštevanja
v dohodke davčnega leta)
V dohodek, dosežen kot dobiček
iz kapitala, se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali
realizirane izgube iz kapitala. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba
realizirana v času odsvojitve kapitala.
7. Drugi dohodki
105. člen
(opredelitev drugih
dohodkov)
(1) Drugi dohodki so vsi
dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1.
do 5. točke 18. člena tega zakona.
(2) Za druge dohodke po tem
zakonu se ne štejejo dohodki iz 19. do vključno 32. člena tega zakona in
dohodki, ki so v skladu s tem zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo
v davčno osnovo.
(3) Drugi dohodki vključujejo:
1. nagrade;
2. darila;
3. dobitke v nagradnih igrah;
4. priznavalnine po zakonu o
republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na
področju kulture;
5. kadrovske in druge
štipendije;
6. družinske invalidnine in
družinski dodatek po zakonu o vojnih invalidih;
7. nadomestila, prejeta v zvezi
z ustanovitvijo ali obremenitvijo pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom
oziroma odstopom pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je
mogoče izraziti v denarju;
8. aro, ki jo je prejel
zavezanec ob sklenitvi pogodbe in ki je ne vrne stranki, ki ni izpolnila pogodbe,
razen are, ki jo zavezanec zadrži v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je
določena v 46. členu tega zakona;
9. izplačila odkupne vrednosti v
skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem
skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;
10. vsako nadomestilo, ki ga
imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža iz 90. člena tega zakona v
plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za
nadomestilo se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku
deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža, zagotovi
plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb) plačnika, ki se ne šteje za dohodek po III.6.2. poglavju
tega zakona;
11. dohodek, ki se ne šteje za
dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v
najem in iz prenosa premoženjske pravice ter za dohodek iz kapitala in ni
dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen
plačila dohodnine po tem zakonu.
106. člen
(drugi dohodki, ki
se ne vštevajo v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo od drugih
dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za
mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln
učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za
študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju
višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z zakonom,
ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraževanjem in
usposabljanjem se smiselno upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39.
člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(2) Štipendija, ki presega
znesek, določen v prvem odstavku tega člena, se všteva v davčno osnovo v
višini, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena.
107. člen
(oprostitev)
Ne glede na 105. člen tega
zakona, se dohodnine ne plačuje od:
1. nagrade in priznanja za
izjemne dosežke na humanitarnem, znanstveno-raziskovalnem, kulturnem,
vzgojno-izobraževalnem, športnem ali socialnem področju, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
– jih izplača država,
samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki ni povezana oseba ali sedanji,
prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s
prejemnikom,
– ne gre za redni dohodek ali za
dohodek za opravljeno delo oziroma storitev in
– je bil prejemnik nagrade ali
priznanja izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri
prijavi na razpis oziroma v postopku izbora nagrajenca;
2. prejemkov, namenjenih
pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je
izplačilo opravljeno fizični osebi, ki:
– jo napoti ali pozove državni
ali drug organ zaradi izvajanja dejavnosti tega organa;
– prostovoljno oziroma na
podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih,
dobrodelnih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih,
raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih
verskih skupnosti in v dejavnostih političnih strank, pod pogojem, da so
navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
– prostovoljno oziroma na
podlagi vabila ali poziva sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez (za
sodelovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi
uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena,
ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev; in v zvezi s tem
prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni
za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;
3. prejemkov, namenjenih
pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični
osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na
podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov
pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade
iz 44. člena tega zakona;
4. dnevnih povračil stroškov po
pravilih EU, kadar je izplačilo opravljeni fizični osebi, ki sodeluje v
projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, in v zvezi s tem prejme le navedene
prejemke;
5. prejemkov, namenjenih
pokritju stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno
fizični osebi, ki se udeleži posveta z mednarodno udeležbo in v zvezi s tem
prejme le povračilo stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila
stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;
6. izplačila odkupne vrednosti v
primeru rednega prenehanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi
pridobitve pravice do pokojnine, pod pogojem, da sredstva niso izplačana
zavarovancu, temveč se v skladu z 352. in 353. členom Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno
besedilo in 69/06) v enkratnem znesku prenesejo izplačevalcu pokojnine v imenu
in za račun zavarovanca, ki sklene zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi
pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente;
7. prenosa sredstev iz enega
pokojninskega načrta v drugi pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja v skladu s 360. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06);
8. družinske invalidnine in
družinskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih, ki jih prejmejo družinski
člani osebe, ki je padla, umrla ali je bila pogrešana pri opravljanju vojaških
ali drugih dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije ob
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991) ali osebe, ki je izgubila
življenje, umrla ali bila pogrešana zaradi dogodkov ob vojaški agresiji na
Republiko Slovenijo (1991) in družinski člani osebe, ki je na tej podlagi
uveljavila status vojaškega vojnega invalida ali civilnega invalida vojne, po
njeni smrti.
108. člen
(davčna osnova za
druge dohodke)
(1) Davčna osnova je doseženi
dohodek, če ni s tem zakonom za posamezno vrsto dohodka drugače določeno.
(2) V davčno osnovo se ne všteva
posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost
vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eurov.
(3) V davčno osnovo se ne všteva
dobitka v nagradnih igrah, ki niso igre na srečo, kjer je potrebno določeno
znanje, spretnost ali naključje, če vrednost dobitka ne presega 42 eurov.
IV. LETNA DAVČNA
OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE
1. Letna davčna
osnova
109. člen
(letna davčna
osnova rezidenta)
(1) Letna davčna osnova od
dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, je vsota davčnih osnov od
dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz
prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in
zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka.
(2) Na letni ravni ugotovljena
vsota davčnih osnov, ugotovljenih na način, kot je določen v tretjem in četrtem
odstavku 48. člena tega zakona, se zmanjša za obvezne prispevke za socialno
varnost, določene v 56. členu tega zakona, vendar največ do višine vsote
davčnih osnov.
(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, se letna davčna osnova od dohodkov iz dejavnosti iz drugega
odstavka 47. člena tega zakona, ugotovljena kot vsota davčnih osnov, ugotovljenih
na način, kot je določen v šestem in sedmem odstavku 48. člena tega zakona,
zmanjša tudi za obvezne prispevke za socialno varnost članov kmečkega
gospodinjstva, ki se plačujejo iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
(4) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena, se letna davčna osnova od dohodkov iz kmetijske in
dopolnilne dejavnosti zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se nanašajo
na socialno varnost zavezanca, ki opravlja kmetijsko ali dopolnilno dejavnost
na kmetiji, in jih plačuje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v
skladu s predpisi, v višini razlike med obveznimi prispevki za socialno
varnost, ki jih zavezanec plačuje iz naslova opravljanja kmetijske in
dopolnilne dejavnosti in delom obveznih prispevkov za socialno varnost iz tega
naslova, ki so upoštevani pri izračunu davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti. Zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodkov iz
kmetijske in dopolnilne dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov,
se razlika iz prvega stavka tega odstavka prizna v obračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(5) Na letni ravni ugotovljena
vsota davčnih osnov, ugotovljenih na način, kot je določen v 71. členu tega
zakona, vključno z oprostitvami iz 73. člena tega zakona, se zmanjša za obvezne
prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca,
za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih in za stroške delovanja in vzdrževanja
osuševalnih in namakalnih sistemov, določene na podlagi predpisov o kmetijskih
zemljiščih.
(6) Če je na letni ravni
ugotovljena davčna osnova iz 71. člena tega zakona negativna, se šteje, da je
davčna osnova enaka nič.
(7) Letna davčna osnova se ob
izpolnjevanju pogojev iz 116. člena tega zakona lahko ugotavlja tudi za rezidente
držav članic EU oziroma EGP.
110. člen
(upoštevanje
oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine od drugih dohodkov rezidenta)
(1) Dohodek rezidenta, od
katerega se skladno z določbami mednarodne pogodbe v Sloveniji ne plačuje
dohodnine, se upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega
dohodka takega rezidenta, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
(2) V dohodek iz prvega odstavka
tega člena se ne všteva dohodek iz kapitala.
2. Davčne olajšave
111. člen
(splošna olajšava)
(1) Vsakemu rezidentu se prizna
zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.800 eurov letno, pod pogojem, da drug
rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega
člana.
(2) Poleg olajšave, določene v
prvem odstavku tega člena, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova
dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in
prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je
oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za
katero se odmerja dohodnina, ne presega 10.200 eurov, prizna zmanjšanje letne
davčne osnove v višini 3.019,83 eurov letno.
(3) Poleg olajšave, določene v
prvem odstavku tega člena, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova
dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in
prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je
oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za
katero se odmerja dohodnina, presega 10.200 eurov in ne presega 11.800 eurov,
prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.000 eurov letno.
(4) Za dohodek iz dejavnosti iz
drugega in tretjega odstavka tega člena se šteje dobiček, v katerem niso
upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje
davčne osnove, razen razlike v obrestih.
(5) Glede uskladitve in načina
objave zneskov skupnega dohodka, ki so določeni v drugem in tretjem odstavku
tega člena, se uporablja 118. člen tega zakona.
112. člen
(osebne olajšave)
(1) Rezidentu, invalidu s 100%
telesno okvaro, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 14.971 eurov
letno, če mu je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno
delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.
(2) Rezidentu po dopolnjenem 65.
letu starosti se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1205 eurov
letno.
(3) Rezidentu, prejemniku
pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prizna
zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja.
(4) Rezidentu, ki prejema
nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po
predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
Sloveniji, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjenega nadomestila.
Za nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja se ne šteje nadomestilo
plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga izplačuje delodajalec v
skladu z 397. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06).
(5) Rezidentu, prejemniku
priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju
javnega interesa na področju kulture, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
13,5% odmerjene priznavalnine.
(6) Olajšava iz tretjega,
četrtega in petega odstavka tega člena se prizna največ v višini dohodnine,
obračunane od posameznega dohodka, navedenega v tretjem, četrtem in petem odstavku
tega člena.
113. člen
(posebna osebna
olajšava)
(1) Rezidentu, ki samostojno
opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v
razvid samozaposlenih v kulturi, se pod pogojem, da gre za poklic, ki je
značilen samo za področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima
sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno,
do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja
dohodnina.
(2) Rezidentu, ki samostojno
opravlja novinarski poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, se pod
pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti,
prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov
letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za
katero se odmerja dohodnina.
(3) Rezidentu, ki se izobražuje
in ima status dijaka ali študenta, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na
podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v
skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak znesku splošne
olajšave iz 111. člena tega zakona. Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na
študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest
let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva
vpisa.
(4) Rezidentu, ki samostojno
opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, se pod
pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti,
prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov
letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za
katero se odmerja dohodnina.
(5) Rezidentu – čezmejnemu delovnemu
migrantu, ki od delodajalca, ki ni rezident Slovenije, prejme dohodek iz delovnega
razmerja za zaposlitev, opravljeno v tujini, se prizna zmanjšanje davčne osnove
od tega dohodka v višini 7.000 eurov letno. Čezmejni delovni migrant je
zavezanec, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali
najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo.
114. člen
(posebna olajšava)
(1) Rezidentom, ki vzdržujejo
družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka
2.066 eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo 7.486 eurov letno;
3. za vsakega drugega
vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov letno.
(2) Za vsakega nadaljnjega
vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena
poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega
otroka za 180 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega
otroka za 1.680 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega
otroka za 3.180 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka
za 4.680 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje
vzdrževane otroke za 1.500 eurov glede na višino olajšave za predhodnega
vzdrževanega otroka.
(3) Za otroka, ki potrebuje
posebno nego in varstvo iz 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje otrok,
ki:
1. ima pravico do dodatka za
nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
ali
3. je skladno s predpisi o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.
(4) Olajšava, določena v 2.
točki prvega odstavka tega člena, se prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta
starosti, za starejšega otroka pa, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega
leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar največ do
dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi za otroka po tej
starosti, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če
otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje
olajšave se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje
zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede na četrti odstavek
tega člena, se olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, za
otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb za delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost.
(6) Olajšava, določena v 1.
točki prvega odstavka tega člena, se ne priznava zavezancu, katerega otrok je v
rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V
tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v
skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna
pravico do otroškega dodatka.
(7) Olajšava, določena v 2.
točki prvega odstavka tega člena, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je
zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima
celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem
času materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima zavezanec pravico do dodatka
za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno
delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
prizna pravico do dodatka za nego otroka.
(8) Za uveljavljanje posebne
olajšave iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uporablja odločba centra za
socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in
varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju
dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju ali odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem
varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
(9) Če zavezanec ni vse leto
vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je
zavezanec takega člana dejansko preživljal.
(10) Za istega vzdrževanega
družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu
zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave.
(11) Če se zavezanci ne morejo
sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega
vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del
olajšave.
(12) Za otroka, za katerega
zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju,
sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za
njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je
prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če
zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega
dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu
je otrok zaupan.
115. člen
(vzdrževani
družinski člani)
(1) Za vzdrževanega družinskega
člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti,
nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne
olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma
dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana
pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega
stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(2) Za vzdrževanega družinskega
člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18. leta starosti.
(3) Za vzdrževanega družinskega člana
zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če:
– neprekinjeno ali s
prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki
stopnji,
– ni zaposlen,
– ne opravlja dejavnosti, in
– nima lastnih dohodkov za
preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona.
Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu,
razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na
podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,
ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s
predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni
plačila dohodnine po 22. in 29. členu tega zakona.
Za vzdrževanega družinskega
člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je
starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ
za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo
štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
(4) Za vzdrževanega družinskega
člana se šteje tudi otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za
delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši
oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za
preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za
lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(5) Ne glede na tretji in četrti
odstavek tega člena, se otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v
skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za
vzdrževanega družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za
nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
(6) Ne glede na tretji odstavek
tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima
pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s
prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki
stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji
pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal
šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega
družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se
je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(7) Ne glede na tretji, četrti,
peti in šesti odstavek tega člena, se otrok, ki je v skladu s predpisi o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za
vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.
(8) Za otroka se šteje lasten
otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka
se šteje tudi vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od
njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na
podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če zavezanec zanjo
skrbi na podlagi sodbe sodišča.
(9) Za vzdrževanega družinskega
člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če
nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne
olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v
institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije
stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji
zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke
iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(10) Za vzdrževanega družinskega
člana zavezanca, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje
pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in
če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od posebne olajšave
za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114.
člena tega zakona, in pod pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali
posvojitelji zanj ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
V takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok
člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega
družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje otrok, kot je določen v drugem
do osmem odstavku tega člena. Za lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se
štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(11) Za vzdrževanega družinskega
člana po tem členu se šteje oseba, ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega
člena določene pogoje in ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan
Slovenije oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima
Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.
116. člen
(olajšave za
rezidente držav članic EU oziroma EGP)
Fizična oseba, ki je rezident
države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke
iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in prenosa
premoženjske pravice ter druge dohodke, lahko uveljavlja olajšave, določene v
111., 112. in 114. členu tega zakona, če z dokazili dokaže, da znašajo navedeni
dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% njenega celotnega obdavčljivega
dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva
dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
117. člen
(olajšava za
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Letna davčna osnova
zavezanca, ki je rezident, se lahko zmanjša za znesek premije prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu
pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po
pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s
predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca in
ne več kot 2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije in načina objave
usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona.
(2) Če plačujeta premijo
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja delodajalec in delojemalec,
se pri določitvi višine premije, za katero se priznava olajšava, upošteva skupni
znesek vplačanih premij.
(3) Če v primeru iz drugega
odstavka tega člena skupni znesek vplačanih premij presega znesek iz prvega
odstavka tega člena, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo samo od tistega dela
vplačane premije, ki je enaka razliki med zneskom iz prvega odstavka tega člena
in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov
se uporabljajo tudi kadar je zavezanec istočasno vključen v pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja in v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.
118. člen
(uskladitev
olajšav)
(1) Zneski olajšav, določeni v
111. členu, prvem in drugemu odstavku 112. člena, petem odstavku 113. člena,
prvem in drugem odstavku 114. člena ter v prvem odstavku 117. člena tega
zakona, se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih
potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem
novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
(2) Zneske iz prvega odstavka
tega člena določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru
tekočega leta za naslednje leto.
3. Odmera dohodnine
119. člen
(odmera dohodnine)
(1) Letna davčna osnova iz 109.
člena tega zakona, zmanjšana za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega
odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117.
člena tega zakona, je neto letna davčna osnova.
(2) Dohodnina se odmeri od neto
letne davčne osnove po stopnjah iz 122. člena tega zakona.
120. člen
(povprečenje)
(1) Ne glede na drugi odstavek
119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega
razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let (v nadaljnjem
besedilu tega odstavka: dohodek iz preteklih let), dohodnina odmeri od neto
letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej
izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca (v nadaljnjem besedilu: povprečna
stopnja). Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz
122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega zakona, ki se
zmanjša za 80% davčne osnove od dohodka iz preteklih let ter za zneske olajšav
iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in
drugega odstavka 114. člena in 117. Člena tega zakona.
(2) Ne glede na drugi odstavek
119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega
odstavka 47. člena tega zakona, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove –
ki vključuje tudi dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena – po
posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju
stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109.
člena tega zakona, v katero se všteva le sorazmerni del davčne osnove, vključno
s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami, od dohodka iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena tega zakona na člana kmečkega gospodinjstva, ki je
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti, ter zmanjša za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega
odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117.
člena tega zakona. Sorazmerni del dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47.
člena se ugotovi tako, da se ta dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je
članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
(3) Ne glede na drugi odstavek
119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je prejel dohodek iz oddajanje
premoženja v najem iz 75. člena tega zakona kot nadomestilo za služnost ali
zaradi nemožnosti uporabe premoženja, ki se izplača za več let (v nadaljnjem
besedilu tega odstavka: večletni dohodek), dohodnina odmeri od neto letne
davčne osnove – ki vključuje tudi večletni dohodek – po posebej izračunani
povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj
dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega
zakona, ki se zmanjša za 80% davčne osnove od večletnega dohodka ter za zneske
olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, 113. člena,
prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega zakona.
121. člen
(olajšave in
lestvica za zavezanca, ki je rezident za del davčnega leta)
Pri odmeri dohodnine za davčno
leto, v katerem je fizična oseba postala ali prenehala biti rezident, se davčne
olajšave in lestvica iz 122. člena tega zakona upoštevajo sorazmerno obdobju,
ki se šteje za obdobje, v katerem je fizična oseba bila rezident.
V. STOPNJE
DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO
122. člen
(stopnje dohodnine)
(1) Stopnje dohodnine za davčno
leto so:
če znaša neto
letna davčna osnova v eurih
|
znaša dohodnina
v eurih
|
nad do
|
|
6.800
|
|
|
16%
|
|
|
6.800
13.600
|
1.088
|
+
|
27%
|
nad
|
6.800
|
13.600
|
2.924
|
+
|
41%
|
nad
|
13.600
|
(2) Zneski neto letnih davčnih
osnov iz prvega odstavka tega člena se enkrat letno uskladijo s koeficientom
rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v
primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije; temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo.
(3) Zneske iz drugega odstavka
tega člena določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru
tekočega leta za naslednje leto.
VI. OBVEZNOST
PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO
123. člen
(odmera in poračun
dohodnine na letni ravni)
(1) Od dohodkov, ki se vštevajo
v letno davčno osnovo, dohodnino na letni ravni za zavezanca odmeri davčni
organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine
se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega
organa, v rokih in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Od dohodnine, odmerjene
zavezancu za posamezno davčno leto od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno
osnovo, se odšteje med letom plačana dohodnina od teh dohodkov.
(3) Med letom plačana dohodnina
se šteje za akontacijo dohodnine.
(4) Če je znesek odmerjene
dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije
dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine
na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se
zavezancu razlika dohodnine vrne.
124. člen
(plačevanje
akontacije dohodnine)
(1) Od dohodkov zavezanca,
določenih s tem zakonom, se med letom plačuje akontacija dohodnine, če ni s tem
zakonom ali z zakonom, ki ureja davčni postopek drugače določeno.
(2) Akontacija dohodnine se
izračuna in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki
ureja davčni postopek.
(3) Akontacija dohodnine se
zavezancu, rezidentu, odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto.
(4) Akontacija dohodnine se
zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek.
(5) Ne glede na četrti odstavek
tega člena, se zavezancu, rezidentu države članice EU, ki izpolnjuje pogoje iz
116. člena tega zakona, akontacija dohodnine odšteje od dohodnine, odmerjene od
dohodkov, doseženih v Sloveniji, za posamezno davčno leto.
125. člen
(izračun akontacije
dohodnine)
(1) Izračun akontacije dohodnine
se opravi z davčnim obračunom ali z odmero akontacije dohodnine.
(2) Izračun akontacije dohodnine
se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi
obračuna, ki ga opravi zavezanec sam. Izračun akontacije dohodnine z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
(3) Plačnik davka je oseba, ki
izplačuje dohodke, obdavčljive po tem zakonu, če ni z zakonom, ki ureja davčni
postopek, drugače določeno.
(4) Izračun akontacije dohodnine
z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca ali na podlagi
podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, če ni z zakonom
drugače določeno.
126. člen
(plačilo akontacije
dohodnine)
(1) Plačilo akontacije dohodnine
se opravi na podlagi davčnega obračuna ali odmere akontacije dohodnine.
(2) Plačilo akontacije dohodnine
se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi
obračuna, ki ga opravi zavezanec sam. Plačilo akontacije dohodnine z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
(3) Zavezanec za plačilo
akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je
zavezanec sam.
(4) Način izračuna in plačila
akontacije dohodnine od posameznih vrst dohodkov, ki so predmet obdavčitve po
tem zakonu, je določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
VII. AKONTACIJE
DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
127. člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz zaposlitve)
(1) Akontacija dohodnine od
dohodka iz zaposlitve se izračuna in plača od dohodka iz zaposlitve od davčne
osnove iz 41. do 45. člena tega zakona.
(2) Od dohodka iz delovnega
razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri katerem zavezanec dosega pretežni del
dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), in
od pokojnine, ki se izplačuje za mesečno obdobje, se akontacija dohodnine
izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in
lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta.
(3) Pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni
delodajalec, se upošteva 1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena,
prvega in drugega odstavka 112. člena, petega odstavka 113. člena in iz 114.
člena tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva tudi 1/12
zneska olajšave iz drugega odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne
presega 1/12 dohodka iz drugega odstavka 111. člena tega zakona oziroma 1/12
zneska olajšave iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne
presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec
ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva olajšava iz drugega
oziroma tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem obvesti glavnega
delodajalca. Pri izračunu akontacije dohodnine od pokojnine, določene v drugem
odstavku tega člena, se upošteva tudi olajšava iz tretjega odstavka 112. člena
tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od nadomestil iz obveznega
invalidskega zavarovanja, ki jih prejemajo delovni invalidi po predpisih, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih za mesečno obdobje izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se upošteva tudi
olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.
(4) Če se dohodek iz delovnega
razmerja ali pokojnina, ki se nanašata na mesečno obdobje, izplača v več delih,
se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine
ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine in
izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine
od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
(5) Če se dohodek iz zaposlitve,
ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija
dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni
stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje
dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več
mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar
ne več kot na 12 mesecev.
(6) Če delodajalec ni glavni
delodajalec zaposlenega, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega
razmerja izračuna po stopnji 25% od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena
in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku tega člena.
(7) Ne glede na drugi in tretji
odstavek tega člena, se izračun akontacije dohodnine od nadomestila iz
obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih,
ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki
jo prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 69/06), ki ju za mesečno obdobje izplačuje Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, opravi v skladu s šestim
odstavkom tega člena, če prejemnik navedenega dohodka hkrati prejema tudi plačo
oziroma nadomestilo plače. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva
olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona.
(8) Ne glede na sedmi odstavek
tega člena, se lahko akontacija dohodnine od nadomestila iz obveznega
invalidskega zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid po predpisih, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo
prejema upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno
besedilo in 69/06), izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od
16%. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer
mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija
dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
(9) Akontacija dohodnine od
dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove
iz četrtega in petega odstavka 41. člena tega zakona po stopnji 25%.
(10) Ne glede na deveti odstavek
tega člena se akontacija dohodnine od dohodka verskega delavca ne plača, če se
izračunava od dohodka, ki je enak znesku, ki zagotavlja socialno varnost v
Sloveniji.
(11) Ne glede na deveti odstavek
tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in
statusa izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena
tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice
pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki
opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi
s področja zaposlovanja, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne
presega 400 eurov.
128. člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od
dohodka iz dejavnosti se za davčno leto izračuna od davčne osnove, določene v
III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove
ter davčnimi olajšavami, upoštevaje davčne olajšave, določene v prvem, drugem
in četrtem odstavku 113. člena tega zakona, in na podlagi stopenj dohodnine, določenih
v 122. členu tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, lahko
upošteva olajšava iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena tega
zakona, če zavezancu za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane
pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača
glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh
olajšav. V primeru smrti zavezanca se zavezancu prizna sorazmerni del olajšav
do dneva smrti zavezanca v skladu s prejšnjim stavkom tega odstavka.
(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezanca, ki
je dosegel dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona,
lahko izračuna po posebej izračunani povprečni stopnji akontacije dohodnine od
dohodka iz dejavnosti. Povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona,
sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka
47. člena tega zakona, določene v III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem
in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami (v nadaljnjem besedilu tega
odstavka: davčna osnova), na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, in ob
upoštevanju drugega odstavka tega člena. Sorazmerni del davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona se ugotovi tako,
da se davčna osnova razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega
gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz
naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
(4) Predhodna akontacija
dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za davčno leto določi v višini akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine, če
ni z zakonom drugače določeno. Predhodna akontacija dohodnine se plačuje v
rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Predhodna akontacija
dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčni odtegljaj iz 68. člena tega zakona
se odštejeta od akontacije dohodnine iz prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena. Morebitna vračila in doplačila akontacije dohodnine se plačujejo v
rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6) Ne glede na prvi do peti
odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za
zavezance iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48. člena tega
zakona izračuna in plača od davčne osnove iz tretjega, četrtega, šestega in
sedmega odstavka 48. člena tega zakona po stopnji 25%. Pri izračunu akontacije
se lahko upošteva olajšava iz prvega, drugega in četrtega odstavka 113. člena
tega zakona, če zavezanec oceni, da bo v davčnem letu izpolnil pogoje za
olajšavo.
(7) Ne glede na šesti odstavek
tega člena, se za zavezance iz šestega odstavka tega člena akontacija dohodnine
lahko izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec
plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja
dejavnosti. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se
odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca
dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino
na letni ravni.
129. člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od
katastrskega dohodka in od pavšalne ocene dohodka za panje se izračuna in plača
po stopnji:
1. 10% od davčne osnove, če je
skupni znesek katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panje na
posameznega zavezanca enak ali večji od 10% povprečne plače v Sloveniji za
preteklo leto,
2. 0% od davčne osnove, če je
skupni znesek katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodna za panje na
posameznega zavezanca manjši od 10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo
leto.
(2) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena, se od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panje,
ki ga doseže nerezident, izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 16%.
130. člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske
pravice)
(1) Akontacija dohodnine od
dohodkov iz oddajanja nepremičnin in premičnin v najem se izračuna in plača v
višini 25% od davčne osnove, ugotovljene v skladu s 77. členom tega zakona.
(2) Akontacija dohodnine od
dohodkov iz prenosa premoženjske pravice se izračuna in plača v višini 25% od
davčne osnove, ugotovljene v skladu z 79. členom tega zakona.
131. člen
(akontacija
dohodnine od drugih dohodkov)
(1) Akontacija dohodnine od
drugih dohodkov se izračuna in plača po stopnji 25% od davčne osnove iz drugega
odstavka 106. člena in iz 108. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se akontacija dohodnine od drugega dohodka, ki se prejema redno za
mesečno obdobje, izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje
dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta, in
se upošteva 1/12 zneska olajšave iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112.
člena in iz 114. člena tega zakona, pod pogojem, da zavezanec ne prejema drugega
dohodka, od katerega se akontacija dohodnine izračunava na način, kot je
določeno v tem stavku. Za takšen način izračuna akontacije dohodnine od drugih
dohodkov se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca
dohodka.
(3) Pri izračunu akontacije
dohodnine od priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o
uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki jo za mesečno obdobje izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se upošteva osebna
olajšava iz petega odstavka 112. člena tega zakona.
VIII. STOPNJA
DOHODNINE IN OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKA IZ KAPITALA
132. člen
(stopnja dohodnine
od dohodka iz kapitala)
(1) Od dohodka iz kapitala se
dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami
III.6. poglavja tega zakona, po stopnji 20% in se šteje kot dokončen davek.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znižuje vsakih pet let
imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih:
1. petih letih imetništva
kapitala: 15%,
2. desetih letih imetništva
kapitala: 10%,
3. 15 letih imetništva kapitala:
5%.
133. člen
(oprostitev
dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in
hranilnicah)
Seštevek davčnih osnov od
obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah,
ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah
drugih držav članic EU, se zmanjša za 1.000 eurov.
134. člen
(izračun in plačilo
dohodnine od obresti in dividend)
(1) Dohodnina od obresti in
dividend se izračuna in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Izračun dohodnine od obresti
in dividend se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali
odmero dohodnine. Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti
plačnik davka, kot je določen v tretjem odstavku 125. člena tega zakona.
Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
(3) Plačilo dohodnine od obresti
in dividend se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmere
dohodnine. Plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik
davka. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je
zavezanec sam.
(4) Ne glede na drugi in tretji
odstavek tega člena, se dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident, na
denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v
Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, izračuna in
plača na letni ravni.
(5) Ne glede na drugi in tretji
odstavek tega člena izračun dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih
izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja
javne finance, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za
plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
(6) Ne
glede na drugi in tretji odstavek tega člena, izračun dohodnine od obresti na
dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je
ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
1. ne
vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni
papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so
uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v državi članici EU ali OECD,
razen v
primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v
skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, opravi davčni organ na podlagi
napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine je zavezanec sam.
135. člen
(izračun in plačilo
dohodnine od dobička iz kapitala)
(1) Dohodnina od dobička iz
kapitala se izračuna in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Izračun dohodnine od dobička
iz kapitala se opravi z odmero dohodnine. Izračun dohodnine z odmero opravi
davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
(3) Plačilo dohodnine od dobička
iz kapitala se opravi na podlagi odmere dohodnine. Zavezanec za plačilo
dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
(4) Od dohodnine, odmerjene
zavezancu za posamezno davčno leto od dobička iz kapitala, se odšteje med letom
plačana dohodnina od dobička iz kapitala. Med letom plačana dohodnina se šteje
za akontacijo dohodnine.
(5) Akontacija dohodnine od
dobička iz kapitala se izračuna in plača, če je tako določeno z zakonom, ki
ureja davčni postopek. Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna
in plača od davčne osnove iz 97. člena tega zakona.
(6) Če je znesek dohodnine od
dobička iz kapitala, odmerjene v davčnem letu, večji od zneska med letom
plačane akontacije dohodnine od dobička iz kapitala, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek dohodnine, odmerjene v davčnem letu, manjši od zneska
akontacije med letom plačane dohodnine od dobička iz kapitala, se zavezancu
razlika dohodnine vrne.
IX. ODPRAVA
DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN SLOVENIJE
136. člen
(odbitek dohodnine)
(1) Rezident lahko od dohodnine,
odmerjene po tem zakonu, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem
besedilu: odbitek), ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.
(2) Za tuje dohodke iz prvega
odstavka tega člena se štejejo dohodki, ki se v skladu z določbami iz II.2.
poglavja tega zakona ne morejo šteti za dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.
(3) Za tuje dohodke iz prvega
odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, ki imajo svoj vir v Sloveniji v
skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona, a so obdavčeni tudi v drugi državi,
če Slovenija s to državo nima sklenjene mednarodne pogodbe o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka.
(4) Za tuje dohodke iz prvega
odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem
funkcije poslanca Evropskega parlamenta. Za dohodnino iz prvega odstavka tega
člena, ki se odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje davek, ki
ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov, vključenih v njegovo
osnovo za dohodnino.
137. člen
(omejitev odbitka
dohodnine)
(1) Odbitek dohodnine od tujih
dohodkov po prvem odstavku 136. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
1. zneska dohodnine od tujih
dohodkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan, ali
2. zneska dohodnine, ki bi ga
bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima Slovenija sklenjeno
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se
za dokončen tuji davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka po
stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.
(3) Če je znesek iz 1. točke
prvega odstavka tega člena višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka tega
člena, se razlika ne more uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih
obdobjih.
138. člen
(dokazila)
(1) Zavezanec, ki uveljavlja
odbitek dohodnine po 136. členu tega zakona, je dolžan davčnemu organu
predložiti ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti
znesek dohodnine, plačane od tujih dohodkov, osnovo za plačilo dohodnine ter
dokazilo, da je bil znesek dohodnine dokončen in dejansko plačan.
(2) Način predložitve dokazil in
njihova ustreznost je določena z zakonom, ki ureja davčni postopek.
139. člen
(sprememba odbitka)
Če se zaradi sprememb, zlasti
vračil tujega davka, spremeni odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do
spremembe prišlo, povečati dohodnino za znesek, ki je enak razliki med priznanim
odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba upoštevala.
140. člen
(nižji odbitek)
Če je znesek dohodnine, pred
zmanjšanjem za odbitke po tem poglavju, nižji od odbitkov po tem poglavju,
znesek odbitkov ne more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek
dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih
davčnih letih.
141. člen
(polni odbitek)
Ne glede na 137. člen tega
zakona lahko rezident od dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodka od
prihrankov, ki ga določa Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o
obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne
26. 6. 2003, str. 38) in ki je obdavčen v drugi državi članici Evropske unije
po 1. juliju 2005 na podlagi navedene direktive, odšteje znesek ustreznega dela
take dohodnine, ki jo je plačal v tej državi. Kadar znesek tako plačane
dohodnine v drugi državi članici Evropske unije presega dohodnino, odmerjeno od
teh dohodkov po tem zakonu, se razlika rezidentu povrne. Če je bil dohodek od
prihrankov rezidenta v drugi državi članici Evropske unije obdavčen še s katerokoli
drugo obliko davčnega odtegljaja, se tak odtegljaj ob upoštevanju drugih določb
tega poglavja zakona odšteje, preden se odšteje dohodnina, ki je plačana v tej
državi na podlagi navedene direktive.
X. NAMENITEV DELA
DOHODNINE
142. člen
(namenitev dela
dohodnine za donacije)
(1) Rezident lahko zahteva, da
se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v
letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za
financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.
(2) Za splošno-koristne namene
po tem členu se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih
pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni,
ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v
okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih
ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti,
in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi
opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost
v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne
štejejo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so
pravne osebe javnega prava.
(3) Vlada določi podrobnejši
način izvajanja prvega odstavka tega člena in objavlja seznam upravičencev do
donacij po tem členu.
XI. POSEBNA DOLOČBA
143. člen
(podrobnejši
predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju
tega zakona lahko izda minister, pristojen za finance.
Zakon o dohodnini – ZDoh-2
(Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
XII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
144. člen
(davčna osnova od
dohodka iz kmetijske dejavnosti)
(1) Zavezanec, ki je ugotavljal
davčno osnovo v skladu s petim in šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-1) se šteje za zavezanca iz drugega odstavka 47. člena tega zakona.
(2) Za zavezanca iz prvega
odstavka tega člena ni potrebna priglasitev v skladu z drugim odstavkom 47.
člena tega zakona.
145. člen
(ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
Zavezanec zahteva upoštevanje
normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove v skladu s tretjim in šestim
odstavkom 48. člena tega zakona za davčno leto 2007 v 30 dneh po uveljavitvi
tega zakona. Davčni organ izda potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje v 15 dneh po prejetju zahtevka.
146. člen
(prenehanje
opravljanja dejavnosti)
(1) Ne glede na prvi stavek
prvega odstavka 51. člena tega zakona, se ob prenehanju opravljanja dejavnosti
za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz
podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1.
januarjem 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz drugega stavka prvega
odstavka 51. člena tega zakona ali za nepremičnine, ki se s prenehanjem dejavnosti
prenašajo na drug subjekt v skladu s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona.
(2) Ne glede na peti odstavek
98. člena tega zakona, se v primerih iz prvega odstavka tega člena za nabavno
vrednost kapitala ob pridobitvi šteje knjigovodska vrednost nepremičnine na dan
prenehanja opravljanja dejavnosti.
147. člen
(uporaba določb
zakona o dohodnini v zvezi z olajšavami)
(1) Določbe drugega in tretjega
odstavka 47. člena in drugega odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni
list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96 – v nadaljnjem
besedilu: ZDoh), se za davčne olajšave, uveljavljene po teh členih, uporabljajo
do poteka rokov po teh členih.
(2) Določbe tretjega do šestega
odstavka 47. člena ZDoh-1, se za davčne olajšave, uveljavljene po tem členu,
uporabljajo do poteka rokov po tem členu.
(3) Določbe prvega, drugega,
tretjega in četrtega odstavka 48. člena ZDoh-1 se za zavezanca, ki je začel
uveljavljati olajšavo po prvem in drugem odstavku 48. člena ZDoh-1 uporabljajo do
poteka obdobja 12 mesecev iz tretjega odstavka 48. člena ZDoh-1 oziroma do
poteka rokov po četrtem odstavku 48. člena ZDoh-1.
(4) Zavezancu, novemu zasebniku
oziroma pravni osebi, ki pri prenehanju opravljanja dejavnosti zavezanca
uveljavlja davčno obravnavo po četrtem odstavku 51. člena tega zakona, se
olajšave, uveljavljene po 47. in 48. členu ZDoh in po 47. in 48. členu ZDoh-1,
obravnavajo pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja opravljanja dejavnosti
ne bi prišlo.
(5) Določbe drugega odstavka 25.
člena ter 26., 29., 30., 31. in 34. člena ZDoh in določbe 61., 62. in 63. člena
ZDoh-1, se za oprostitve, znižanja in olajšave, uveljavljene po teh členih,
upoštevajo do poteka roka iz teh členov, oziroma za posamezne oprostitve
smiselno upoštevajo do poteka rokov, določenih v 73. členu tega zakona.
148. člen
(pokrivanje izgub)
Določbe 60. člena tega zakona se
lahko uporabljajo tudi za pokrivanje izgub iz davčnih obdobij 2000 do 2005.
149. člen
(uporaba 81. člena
tega zakona)
(1) Ne glede na 81. člen tega
zakona, se obresti, razen obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam,
obračunane do 1. januarja 2005, ne obdavčujejo.
(2) Ne glede na 81. člen tega
zakona, se dohodek, dosežen na podlagi življenjskega zavarovanja, sklenjenega
pred 1. januarjem 2005, ne obdavčuje.
150. člen
(predpis o
sledljivosti prehodov med podskladi)
Minister, pristojen za finance,
predpiše način sledljivosti prehodov med podskladi iz 100. člena tega zakona v
šestih mesecih po uveljavitvi zakona o investicijskih skladih in družbah za
upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih skladov.
151. člen
(obdavčitev obresti
v letu 2007)
Ne glede na prvi odstavek 132.
člena tega zakona, se obresti v letu 2007 obdavčujejo po stopnji 15%.
152. člen – upoštevan
ZDoh-2A
(uporaba 98. člena
tega zakona)
(1) Ne glede na 98. člen tega
zakona, se za nabavno vrednost investicijskega kupona, ki je bil pridobljen
pred 1. januarjem 2003, šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.
(2) Ne glede na 98. člen tega
zakona, se v primeru, ko je imetnik investicijski kupon pridobil z zamenjavo
delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega
preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku
obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni
sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to področje, šteje, da je nabavna
vrednost investicijskega kupona enaka vrednosti, ki se določi na podlagi
nabavne vrednosti delnic pooblaščene investicijske družbe ali investicijske
družbe pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev, upoštevaje
veljavno menjalno razmerje v času zamenjave delnic pooblaščene investicijske družbe
ali investicijske družbe za investicijske kupone vzajemnega sklada.
(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena, se v primeru, ko je bila delnica pooblaščene investicijske družbe
ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljena
na sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, za nabavno vrednost delnic pred
preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje primerljiva tržna
cena delnic na dan 1. januarja 2006.
(4) Ne glede na 98. člen tega
zakona, se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93.
člena tega zakona, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost
na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh
dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006. Če je
dejanska nabavna vrednost takih vrednostnih papirjev in deležev, ki jo
zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske
vrednosti na dan 1. januarja 2006, se upošteva dejanska nabavna vrednost.
(5) Ne glede na četrti odstavek
98. člena tega zakona, se v primeru, kadar zavezanec odsvoji delnico oziroma
delež, ki jo je pridobil ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v
letih 2005 ali 2006 in je bilo tako povečanje obdavčeno kot dividenda, za
nabavno vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma povečanega
deleža šteje nominalna vrednost delnice ali pridobljenega oziroma povečanega
deleža ob preoblikovanju.
153. člen
(uporaba 93. člena
tega zakona)
Ne glede na 1. točko 93. člena
tega zakona, se dobiček, dosežen z odsvojitvijo nepremičnine, pridobljene pred
1. januarjem 2002, ne obdavčuje.
154. člen
(prehodno obdobje
za določitev katastrskega dohodka in pavšalne davčne osnove za panj)
(1) Ne glede na prvi odstavek
71. člena tega zakona, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka
davčna osnova iz prvega odstavka 71. člena ugotovi kot katastrski dohodek,
ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list
SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni list RS, št. 110/99 in 73/04), povečan za povprečni
znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka
katastrski dohodek za plantažne sadovnjake pod oljčnimi nasadi ugotovi kot
katastrski dohodek plantažnega sadovnjaka, ugotovljen na podlagi Zakona o
ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88; Uradni
list RS, št. 110/99 in 73/04), povečan za dvainpolkrat ter za povprečni znesek
subvencij na hektar površine kmetijskih zemljišč.
(3) Ne glede na tretji odstavek
71. člena tega zakona, se do ureditve novega sistema ugotavljanja katastrskega
dohodka pavšalna davčna osnova na panj iz tretjega odstavka 71. člena določi v
višini 14 eurov na panj, ki se jim prišteje povprečni znesek subvencij na panj.
(4) Del pavšalne ocene dohodka,
ki se določa v znesku na panj, se v letih, ko se odkupna cena medu, ugotovljena
na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, za preteklo leto
spremeni za več kot 15%, valorizira z ugotovljenim indeksom spremembe odkupne
cene medu za preteklo leto. Nov znesek pavšalne davčne osnove ugotovi minister,
pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja in
ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Kot znesek subvencij se
upošteva seštevek plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih
državnih pomoči, kot ga za leto pred letom, za katerega se odmerja dohodnina, za
zasebni sektor izkazujejo evidence ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in
gozdarstvo, oziroma seštevek subvencij na proizvode in subvencij na
proizvodnjo, kot ga za leto pred letom, za katerega se odmerja dohodnina, za
zasebni sektor kmetijstva izkazuje Statistični urad Republike Slovenije.
(6) Minister, pristojen za
finance, ugotovi povprečni znesek subvencij na hektar površine kmetijskih in
gozdnih zemljišč in povprečni znesek subvencij na panj, na dan 30. junija leta,
za katero se odmerja dohodnina in ga objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(7) Kot površina kmetijskih in
gozdnih zemljišč se upošteva površina kmetijskih in gozdnih zemljišč v lasti
oziroma uporabi fizičnih oseb, kot jih na dan 30. junija, za katero se katastrski
dohodek ugotavlja, izkazuje zemljiški kataster.
(8) Povprečni znesek subvencij
na panj se določi v višini 5% povprečnega zneska subvencij na površino
kmetijskega zemljišča.
155. člen
(uskladitev
zneskov)
Prva uskladitev zneskov v skladu
s 118. in 122. členom tega zakona se opravi za leto 2008.
156. člen
(prenehanje
veljavnosti določb zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega
zakona preneha veljati Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 –
popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr, 80/04, 139/04, 53/05, 115/05 in 47/06), uporablja
pa se do 31. decembra 2006 in za odmero dohodnine za leto 2006.
(2) Z dnem začetka uporabe tega
zakona se prenehajo uporabljati naslednje določbe zakonov v delu, ki se nanaša
na oprostitev plačila dohodnine:
1. 44. člen Zakona o zaščiti
prič (Uradni list RS, št. 113/05 in 61/06),
2. 27. člen Zakona o varstvu
pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06).
157. člen
(prenehanje
veljavnosti in uporabe podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega
zakona prenehajo veljati, uporabljajo pa se do 31. decembra 2006, naslednji
podzakonski akti:
1. Uredba o višini povračil
stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo
(Uradni list RS, št. 142/04, 7/05, 60/05 in 26/06),
2. Uredba o določitvi dohodkov
verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo (Uradni list RS, št.
20/05), 3. Pravilnik o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz
medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov
(Uradni list RS, št. 130/04), 4. Pravilnik o priznavanju škode in znižanju
katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč na kmetijskih in gozdnih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 130/04),
5. Pravilnik o načinu
valorizacije vrednosti kapitala pri obdavčevanju dobička iz kapitala po ZDoh-1
(Uradni list RS, št. 34/06 in 73/06),
6. Pravilnik o metodologiji za
izračun razlike med prihodki iz dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh-1 in
prihodki iz dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh (Uradni list RS, št.
89/04),
7. Odredba o določitvi olajšav
in lestvice za odmero dohodnine za leto 2006 (Uradni list RS, št. 117/05).
(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se podzakonski akti iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za
odmero dohodnine za leto 2006.
158. člen
(posebna olajšava
za duševno in telesno prizadete otroke pri odmeri dohodnine za leti 2005 in
2006)
(1) Ne glede na 2. točko prvega
odstavka 108. člena ZDoh-1, se olajšava, določena po tej točki, pri odmeri
dohodnine za leti 2005 in 2006 prizna za otroka, ki je skladno s predpisi o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne glede
na njegovo starost.
(2) Ne glede na pravna sredstva,
določena z zakonom, ki ureja davčni postopek in zakonom, ki ureja splošni
upravni postopek, organ prve stopnje v primeru, če je bila davčnemu zavezancu
že izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2005, to odločbo odpravi in izda
novo odločbo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
159. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2007 dalje, razen:
1. 45. člena in četrtega
odstavka 97. člena, ki se uporabljata že pri odmeri dohodnine za leto 2006;
2. 100. člena tega zakona v
delu, ki se nanaša na odlog ugotavljanja davčne obveznosti v primeru zamenjave
investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v
okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki se
pričnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona o investicijskih skladih in
družbah za upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih skladov;
3. prvega odstavka 61. člena
tega zakona, v delu, ki določa regijsko olajšavo, ki začne veljati in se
uporabljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo te olajšave; minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan uveljavitve
in začetka uporabe te olajšave;
4. 5. točke drugega odstavka 96.
člena tega zakona, ki začne veljati in se uporabljati z dnem, ko Evropska
komisija odobri shemo tveganega kapitala; minister, pristojen za finance, v
Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in začetka uporabe 5.
točke drugega odstavka 96. člena tega zakona;
5. 145. člena, ki se uporablja
od dneva uveljavitve tega zakona.
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2A (Uradni list RS, št. 10/08) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
8. člen
(1) Ta zakon se uporabi že pri
odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Če je bila od dohodkov,
oproščenih dohodnine v skladu s 3. točko 31. člena zakona, v letu 2008
obračunana in plačana akontacija dohodnine, se ta poračuna pri odmeri dohodnine
za leto 2008.
(3) Obračun in plačilo
akontacije dohodnine po tretjem odstavku 127. člena zakona se opravita od
dohodkov, ki so izplačani prvi dan ali po prvem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu
uveljavitve tega zakona.
(4) Določba četrtega odstavka
152. člena zakona se uporabi že pri odmeri dohodnine od dobička iz kapitala za
leto 2007.
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2B (Uradni list RS, št. 78/08) vsebuje
naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
9. člen
Za postopke v zvezi z
uveljavljanjem posebne osebne olajšave iz četrtega odstavka 113. člena zakona,
se uporabljajo določbe 311. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS,
št. 117/06), ki se nanašajo na uveljavljanje posebne osebne olajšave za
samozaposlene v kulturi in samostojne novinarje.
10. člen –
upoštevan ZDoh-2D
(1) Ta zakon se uporabi že pri
odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Ne glede na drugi odstavek
66.a člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08 in
125/08) lahko zavezanec za leta 2008, 2009 in 2010 uveljavlja znižanje davčne
osnove za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO V, in v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, v skladu s 66.a členom zakona.
(3) Ne glede na prvi, drugi in
peti odstavek 54. Člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06,
24/08 – ZDDKIS in 125/08 – v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za
leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove po prejšnjem odstavku s
predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po
uveljavitvi tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o
dohodnini – ZDoh-2C (Uradni list RS, št. 125/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN KONČNA
DOLOČBA
3. člen
Ta zakon se uporabi že pri
odmeri dohodnine za leto 2008.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2D (Uradni list RS, št.
20/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se že pri
odmeri dohodnine za leto 2008.
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dohodnini – ZDoh-2E (Uradni list RS, št. 10/10) vsebuje naslednjo
prehodno in končne določbe:
PREHODNA IN KONČNE
DOLOČBE
19. člen
(uskladitev zneska)
Prva uskladitev zneska
zmanjšanja davčne osnove iz petega odstavka 113. člena zakona v skladu s 118. Členom
zakona se opravi za leto 2010.
20. člen
(1) Ta zakon začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji
odstavek se ta zakon, razen določb 4. in 7. člena, uporablja od 1. januarja 2010
dalje.
(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena se določbe:
1. petega odstavka 113. člena
zakona in
2. prvega stavka tretjega
odstavka 115. člena zakona, brez upoštevanja četrte alineje, uporabijo že pri
odmeri dohodnine za leto 2009.
Zakon o spremembi Zakona o
dohodnini – ZDoh- 2F (Uradni list RS, št. 13/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se že pri
odmeri dohodnine za leto 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini –
ZDoh-2G (Uradni list RS, št. 43/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
določbe spremenjenega 61. člena zakona, novega 61.a člena zakona in
spremenjenega 62. člena zakona pa se uporabljajo že pri odmeri dohodnine za
leto 2010.