Iz sklopa - modula:

VSEBINA RAČUNA, IZDANEGA S STRANI MALEGA DAVČNEGA ZAVEZANCA

Številka:      01/DS/2012

Datum:         10.01.2012

Vprašanje – opis problema

Gospodarska družba, s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI-mali), je v obdobju preteklih 12 mesecev opravila za 1.000.000,00 EUR transakcij. Po vsebini se te transakcije skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 obravnavajo kot storitve »zdravstvene oskrbe, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti«, oproščene plačila DDV (t.i. »neprave oprostitve«). Drugih transakcij SI-mali ne opravlja.

Vprašanji:

·      ali se mora SI-mali identificirati za namene DDV v Sloveniji?

·      v kolikor se SI-mali ni potrebno identificirati za namene DDV v Sloveniji, ali mora na izdanih računih navajati sklicevanje:

o      da je transakcija oproščena DDV skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1; ali

o     da je bila uporabljena posebna ureditev iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1?

Mnenje

SI-mali, ki opravlja transakcije skladno z določili 42. člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV, se ne rabi identificirati za namene DDV. Skladno z določili 94. člena ZDDV-1 se šteje za malega davčnega zavezanca, ki je oproščen obračunavanja DDV po posebni ureditvi.

SI-mali mora na izdanih računih navesti najmanj podatke, določene v 141. členu PZDDV, pri čemer naveden člen ne predpisuje niti ne prepoveduje navajanja določbe ZDDV-1 oz. Direktive Sveta 2006/112/ES, da je transakcija predmet posebne ureditve za male davčne zavezance. SI-mali, ki se šteje za malega davčnega zavezanca, na izdanem računu nikakor ne sme navajati sklicevanja, da je transakcija oproščena DDV skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1.

Obrazložitev

1.a) (Ne)obvezna identifikacija za namene DDV

Skladno z določili prvega odstavka 78. člena ZDDV-1 mora vsaka oseba, zraven prijave o pričetku opravljanja dejavnosti kot davčni zavezanec, v elektronski obliki predložiti (tudi) zahtevek za izdajo ID številke za namene DDV.

Točka c) drugega odstavka 78. člena ZDDV-1 določa izjemo od splošnega pravila in sicer, da zahtevka za pridobitev ID številke za namene DDV ne rabi predložiti davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

2. Identifikacija

78. člen

(obveznost prijavljanja)

(1) Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec, in predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Davčni zavezanec mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z dejavnostjo in prenehanje opravljanja dejavnosti.

(2) Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na:

a) davčnega zavezanca iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, ki utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo presegel prometa v znesku 25.000 eurov;

[…]

c) davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

[…]

Po določbi prvega odstavka 79. člena ZDDV-1 mora davčni organ identificirati za namene DDV vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja transakcije, od katerih se DDV lahko odbije. V primerih, kadar davčni zavezanec na ozemlju Slovenije opravlja transakcije, od katerih se DDV ne sme odbijati, dolžnost identifikacije takšnega davčnega zavezanca s strani davčnega organa ni določena.

79. člen

(identifikacijska številka za DDV)

(1) Davčni organ mora s posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati naslednje osebe:

a) vsakega davčnega zavezanca, razen davčnih zavezancev iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga ali storitev, od katerih se DDV lahko odbije, razen davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve, za katere je, v skladu z 2. do 4. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona, plačnik DDV izključno kupec oziroma naročnik ali oseba, kateri je blago ali so storitve namenjene;

[…]

1.b) Opredelitev davčnega zavezanca za namene DDV

V skladu s 5. členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Zaradi pravilnega izvajanja davčne administracije (izdaja računov, načini in roki za predložitev določenih zahtevkov, itd.) je potrebno opredeliti tudi določene pojavne oblike davčnih zavezancev. Tako je zakonodajalec za namene DDV v prvem odstavku 94. člena ZDDV-1 osebo, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegla zneska 25.000 eurov obdavčljivega prometa, opredelil kot malega davčnega zavezanca.

Mali davčni zavezanci pri zaračunavanju blaga ali storitev ne obračunavajo DDV, prav tako pa nimajo pravice do odbitka DDV, ki ga plačajo dobaviteljem pri nabavi blaga ali storitev. Definicijo malega davčnega zavezanca in obseg obdavčljivega prometa opredeljuje prvi in sedmi odstavek 94. člena ZDDV-1.

1. Posebna ureditev za male davčne zavezance

94. člen

(oprostitev obračunavanja DDV)

(1) Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.

[…]

(7) Obdavčljivi promet iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje zneske, brez DDV:

– znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;

– znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;

– znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

[…]

Iz sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1 tako izhaja, da se zneski transakcij, ki so oproščeni v skladu z 42. členom ZDDV-1, ne vštevajo v znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa. Na podlagi navedenega SI-mali, ki opravlja izključno transakcije, kot jih opredeljuje 42. člen ZDDV-1, v zvezi s katerimi nima pravice do odbitka DDV, ne glede na znesek takšnega prometa, ni dolžan pridobiti identifikacijske številke za namene DDV, saj zanj ta obveznost ni predpisana.

2. Podatki na izdanem računu

Vsak davčni zavezanec mora za obdavčljive transakcije izdati račun. Podatke, ki jih mora vsebovati račun, ki ga izda mali davčni zavezanec, določa 141. člen PZDDV.

141. člen

(Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

– datum izdaje;

– zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

– svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;

– prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in

– skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Skladno s 141. členom PZDDV mora račun, ki ga izda mali davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, vsebovati najmanj podatke, naštete v prvem oz. drugem odstavku navedenega člena. Obveznost navajanja določbe ZDDV-1 oz. Direktive Sveta 2006/112/ES, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev za male davčne zavezance, 141. člen ne predpisuje niti ne prepoveduje. Iz navedenega izhaja, da lahko SI-mali poleg podatkov na izdanem računu, ki so v 141. členu PZDDV našteti kot obvezni, navede, da je bila uporabljena posebna ureditev v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, kljub temu, da ZDDV-1 in PZDDV te obveznosti ne določata.

Dodatno: Kadar je SI-mali dolžan pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV skladno z 78. členom ZDDV-1 oz. jo pridobi na podlagi prostovoljne vključitve v sistem DDV, mora v tovrstnih primerih račun vsebovati vse podatke, določene z 82. členom ZDDV-1 – kar v primeru oprostitve DDV pomeni navedbo veljavne določbe Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je transakcija oproščena DDV.

Področje: ZDDV-1

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:

·      Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D in 78/11-ZDDV-1E.

·      Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11.