Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
GENERALNI DAVČNI URAD
Številka: 4200-208/2009-01031-04
Datum: 17.12.2009
PRISPEVKI ZA SOCIALNO
VARNOST LASTNIKOV ZASEBNIH PODJETIJ (prispevki, dohodnina, DDPO)
V zadnjem času smo z
različnih DU prejeli več vprašanj glede plačevanja prispevkov za socialno
varnost lastnikov zasebnih podjetij. V nadaljevanju navajamo obširnejša
pojasnila v zvezi s tem.
1. Pravne podlage za
obvezno zavarovanje lastnikov zasebnih podjetij
V drugem odstavku 15.
člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št.
109/06-UPB4 – v nadaljevanju: ZPIZ-1) je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki
zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso
zavarovane na drugi podlagi. Po tej določbi se štejejo za samozaposlene osebe.
Obveznost zavarovanja po tej določbi (zavarovalna podlaga 040) torej nastane s
kumulativno izpolnitvijo zavarovanca družbenika, ki je hkrati v isti družbi
poslovodna oseba. Poslovodje, ki niso tudi družbeniki družbe, ki jo upravljajo,
so lahko bodisi v delovnem razmerju ali opravljajo delo na podlagi civilne
pogodbe in niso obvezno zavarovani po zavarovalni podlagi 040.
V skladu s 25. členom
ZPIZ-1 se v primeru, ko oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v
obvezno zavarovanje po več podlagah, obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v
tem zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v
zavarovanje. Če je npr. poslovodna oseba hkrati tudi registrirana kot
samostojni podjetnik posameznik, je prednostno zavarovana na podlagi statusa
s.p.p. - po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po zavarovalni podlagi 005).
Če je poslovodna oseba
že v delovnem razmerju pri drugem poslovnem subjektu ali je s predstavnikom organa
družbe sklenila delovno razmerje v isti družbi, je prednostno zavarovana na
podlagi delovnega razmerja.
Poleg obveznega
pokojninskega zavarovanja po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 z vložitvijo
prijave v zavarovanje po zavarovalni podlagi 040 poslovodna oseba vstopi tudi v
druga obvezna socialna zavarovanja:
- Zdravstveno zavarovanje je urejeno
v 6. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, štev. 72/06-UPB3, 91/07, 71/08,
76/08), po kateri se obvezno zavarujejo osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij
v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova.
- Zavarovanje za starševsko varstvo
je urejeno v 5. točki 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih – ZSDP (Uradni list RS, št. 110/06 - UPB2, 10/08), po kateri so
zavarovanci za starševsko varstvo poslovodne osebe gospodarskih družb in
direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na
drugi podlagi.
- Zavarovanje za primer
brezposelnosti je urejeno v prvi alineji 14. člena Zakona o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB (Ur. l. RS, št. 107/06 –
UPB1), po kateri se za primer brezposelnosti lahko zavarujejo osebe, ki so
lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi.
2. Razmejitev med
delovnim razmerjem in statusom poslovodne osebe kot samozaposlene osebe
Zavarovanje po drugem
odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni obvezno, če je poslovodna oseba v delovnem
razmerju pri drugem pravnem subjektu. Pri presoji pravne podlage za vključitev
v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (enako kot za ostala obvezna
zavarovanja) pristojni nosilec socialnega zavarovanja (ZZZS ali ZPIZ) najprej
ugotavlja morebitni obstoj delovnega razmerja poslovodne osebe.
Poslovodne osebe, ki so
hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o
zaposlitvi (ki jo hkrati podpišejo v vlogi delojemalca in delodajalca) niso zavarovane
na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi (ne morejo biti zavarovani po podlagi
001). To velja tudi za družbe, ki imajo sicer več zaposlenih delavcev, vendar
samo enega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba. Edini družbenik, ki je
hkrati poslovodja, tako glede na veljavne predpise ne more biti zavarovan kot
zaposlena oseba, temveč se zavaruje kot samozaposlena oseba po zavarovalni
podlagi 040.
3. Trajanje obveznega
zavarovanja
Registracija poslovodne
osebe v sodnem registru, s katero oseba izpolni pogoje iz drugega odstavka 15.
člena ZPIZ-1, pomeni nastanek pravnega razmerja, ki pomeni tudi obveznost vključitve
v socialno zavarovanje. V tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 je določeno, da se
obvezno zavarovanje poslovodnih oseb začne z dnem vpisa v register kot
poslovodna oseba in se zaključi z dnem izbrisa iz takšnega registra. Datum
vpisa v register po tej določbi je datum, ko je poslovodna oseba pridobila
pooblastila za vodenje poslov, ne glede na datum vloge za vpis v sodni register
oziroma na dejansko izvršen vpis s strani registrskega organa.
Če oseba pridobi status
poslovodne osebe v času, ko se ni bila dolžna zavarovati (ker je npr. bila v
delovnem razmerju pri drugem pravnem subjektu), se mora zavarovati po drugem odstavku
15. člena ZPIZ-1 prvi naslednji dan po prenehanju okoliščin, na podlagi katerih
te obveznosti ni bilo (npr. po prenehanju delovnega razmerja ali šolanja ali
opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1).
4. Pravilo edinega in
glavnega poklica za lastnike zasebnih podjetij po ZPIZ-1
Skladno s prvim
odstavkom 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samozaposleni opravljajo samostojno
dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti,
na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju. Po drugem odstavku 17. člena
ZPIZ-1 velja, da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic,
če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega
časa in niso na šolanju.
Poslovodne osebe lahko
opravljajo svojo dejavnost hkrati pa so sočasno v delovnem razmerju in so iz
tega naslova obvezno zavarovani za polni ali nepolni delovni čas. Poslovodna
oseba ima sočasno lahko tudi status samostojnega podjetnika posameznika in iz tega
naslova ravno tako opravlja dejavnost oziroma se opravljanje te dejavnosti predpostavlja
z vpisom v register s.p.p..
Po tretjem odstavku 17.
člena ZPIZ-1 se zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja
manj kot polni delovni čas, lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega
časa zavarujejo na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje samozaposlenih in
kmetov. Če je poslovodna oseba v delovnem razmerju z več kot polovico polnega
delovnega časa, se torej lahko zavaruje na podlagi lastništva zasebnega
podjetja do polnega delovnega časa, ni pa takšno zavarovane zanjo obvezno.
4.1 Obvezno
zdravstveno zavarovanje po zavarovalni podlagi 103
Pravilo edinega in
glavnega poklica po ZPIZ-1 od 14. 2. 2009 dalje - z uveljavitvijo sprememb in
dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 7/2009)
- ne vpliva na obveznost vključitve v zdravstveno zavarovanje. Skladno s temi dopolnitvami
se lastniki zasebnih podjetij, ki niso zavarovani na drugi podlagi, pod
določenimi pogoji vključijo le v zdravstveno zavarovanje ne pa tudi v druga
obvezna zavarovanja.
V spremembah in
dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da lastniki
zasebnih podjetij – v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja so
poimenovani kot družbeniki zasebnih družb in zavodov – pridobijo lastnost
zavarovanca z dnem vpisa v predpisan register.
Pridobitev lastnosti
zavarovanca lastnika zasebnega podjetja kot je določena v 6. točki prvega
odstavka 15. člena ZZVZZ, kot pogoj za obvezno zdravstveno zavarovanje določa
le, da je zavarovanec lastnik (družbenik) ne pa tudi, da je hkrati poslovodna
oseba. S tem se je razširil krog oseb, ki so obvezno zdravstveno zavarovane po
6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, saj obveznost zdravstvenega
zavarovanja iz tega naslova velja tudi za:
- družbenike zasebnih družb in
zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe in
- družbenike zasebnih družb in
zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, vendar ne izpolnjujejo pogoje za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tej podlagi, ker so na
šolanju (in se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje,
da ne opravljajo dejavnost kot edini poklic).
Iz navedenega izhaja, da
se lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov), po
uveljavitvi sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključijo v obvezno
zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ:
- z zavarovalno podlago 040, če iz
tega naslova izpolnjujejo tudi pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje oziroma
- z zavarovalno podlago 103, če iz
tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
5. Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance –
lastnike zasebnih podjetij
5.1 Osnova za plačilo prispevkov
V skladu z drugo alinejo
prvega odstavka 207. člena ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za obvezno
zavarovanje za samozaposlene zavarovalna osnova.
Določitev zavarovalnih
osnov je za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo
plače, opredeljena v 209. členu ZPIZ-1, podrobneje pa s Pravilnikom o postopku
za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/06 in 38/07, v nadaljevanju:
Pravilnik o razvrščanju). V skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se zavarovalna
osnova za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca,
v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje
in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki
ureja dohodnino. Uvrstitev v ustrezno zavarovalno osnovo se na osnovi drugega
odstavka istega člena določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz
dejavnosti oziroma zadnjega obračuna davka iz dejavnosti oziroma zadnje odločbe
o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za
leto, na katero se nanaša davek iz dejavnosti.
Skladno s tretji
odstavkom 2. člena Pravilnika o razvrščanju se uvrstitev v zavarovalno osnovo
za poslovodne osebe in družbenike določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine
in glede na podatke o povprečni oz. minimalni plači za leto, na katero se
nanaša odločba o odmeri dohodnine. Nadalje določa peti odstavek istega člena,
da se zavarovalna osnova zavarovanca iz tretjega odstavka določi glede na
doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine brez upoštevanja prispevkov ter brez znižanj oziroma olajšav v skladu
z zakonom o dohodnini. Kot določa prvi odstavek 6. člena tega pravilnika, je
doseženi dobiček za te zavarovance iz odločbe o dohodnini ugotovljen dohodek,
ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni delavec. Ob začetku zavarovanja,
se šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca 0.
Po četrtem odstavku 208.
člena ZPIZ-1 je najnižja osnova za obračun prispevkov za zavarovance iz drugega
odstavka 15. člena tega zakona, najnižja pokojninska osnova. Skladno s tretjim
odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se prispevki plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem
obdobju, to pomeni, da je veljavna osnova za pretekli mesec tista osnova, ki je
objavljena do zadnjega dne v mesecu, za katerega se plačujejo prispevki.
Znesek veljavne najnižje
pokojninske osnove je objavljen na naslednjem spletnem naslovu:
http://www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/.
5.2 Razvrstitev v
novo zavarovalno osnovo
Po predhodno omenjeni
določbi 6. člena Pravilnika o razvrščanju je doseženi dobiček za namen
ugotavljanja nove zavarovalne osnove dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel
kot poslovodna oseba. V navedeni dohodek se štejejo vsi dohodki, ki jih prejme navedena
oseba za vodenje poslov družbe. Izključujejo se torej dohodki, ki jih ta oseba
od subjekta, ki ga vodi, prejme iz naslova lastništva v tem subjektu. V
postopku za razvrščanje v novo zavarovalno osnovo se torej upoštevajo vsi
aktivni dohodki, ki jih zavarovanec prejme od subjekta, ki ga vodi.
Poslovodna oseba se v
novo zavarovalno osnovo razvrsti sama – glede na navedene dohodke, ugotovljene
v odločbi o odmeri dohodnine, brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost.
Skladno z 9. členom Pravilnika o razvrščanju se uvrstitev v novo zavarovalno
osnovo določi za mesec po mesecu, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine
vročena.
5.3 Zavezanec za plačilo prispevkov
Po prvi alineji prvega
odstavka 222. člena ter drugi alineji 223. člena ZPIZ-1 so zavarovanci iz 15.
člena ZPIZ-1, torej tudi poslovodne osebe, opredeljeni kot samostojni zavezanci
za plačilo prispevka zavarovanca ter delodajalca.
Skladno s 4. členom
Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96,
34/96, 87/97, 3/98, 81/00 in 97/01) plačujejo zavezanci, ki nimajo plač,
prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za
obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek
za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Drugi odstavek 16.
člena ZPSV določa, da so zavezanci iz 4. člena tega zakona dolžni dostaviti
obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v
mesecu za pretekli mesec. Obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za
lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače - OPSVL, je predpisan s Pravilnikom
o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št.
138/06 in 126/08).
5.4 Plačevanje prispevkov za socialno varnost za poslovodne
osebe v praksi
5.4.1 Plačevanje prispevkov od izplačanih plač
Večina poslovodnih oseb,
ki so zavarovane po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po zavarovalni podlagi
040), imajo z družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Prispevke obračunavajo
tako, da si od družbe izplačajo plačo ter prispevke obračunajo na obrazcu REK-1.
Plačevanje prispevkov preko izplačila plač za navedene zavarovance je primeren način
tudi po mnenju pristojnih institucij, vendar pa se tem osebam obdobja
zavarovanja vštevajo v zavarovalno dobo le ob pogoju plačanih prispevkov od predpisane
osnove, v skladu s 191. členom ZPIZ-1. Pri izvajanju pokojninskega in
invalidskega zavarovanja se šteje, da so prispevki pravilno plačani, če je
plačilo izvršeno najmanj od plače v višini najnižje predpisane zavarovalne
osnove iz četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1. V vseh postopkih uveljavljanja
pravic se izplačana plača obravnava kot zavarovalna osnova.
Kot izhaja iz zgoraj
navedenih pravnih podlag, se poslovodne osebe štejejo za samozaposlene osebe,
za katere morajo biti obvezni prispevki praviloma obračunani in plačani
mesečno, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na navedeno pravilo,
pa v primeru poslovodne osebe, ki prejema plačo, rok za obračun in plačilo
obveznih prispevkov zapade na dan izplačila plače.
5.4.2 Plačevanje prispevkov od zavarovalne osnove
Tiste poslovodne osebe -
zavarovane po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po zavarovalni podlagi 040), ki
z družbo nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prispevke obračunavajo na obrazcu
Obračun prispevkov za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače - OPSVL.
Obračun prispevkov
predložijo davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, v
enakem roku morajo obračunane prispevke tudi plačati.
Poslovodna oseba, ki ni
v delovnem razmerju v družbi, katere družbenik je, iz tega naslova ne prejema
plače temveč za opravljanje svoje funkcije praviloma dosega dohodke kot poslovodni
delavec oziroma družbenik. To so praviloma dohodki, izplačani na podlagi
civilne pogodbe o poslovodenju.
Zakon o dohodnini –
ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) v šestem
odstavku 35. člena opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev
izrecno šteje za zaposlitev.
Po 36. členu ZDoh-2
vključuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z
zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek
iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi. Po 1. točki
drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo
tudi dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki
je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja.
5.5 Zadržanje pravic
do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev zdravstvenega zavarovanja zaradi
neplačanih prispevkov
Na podlagi določbe 78. a
člena ZZVZZ se taksativno naštetim zavarovancem, med katerimi so tudi
zavarovanci z zavarovalnimi podlagami 040 in 103, v času ko nimajo poravnanih obveznih
prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih
storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pogoj za zadržanje
pravic po navedeni določbi je neplačilo prispevkov, kar pomeni, da učinkovanje
navedene določbe nastopi, če zavarovanec s podlago 040 ali 103 za določeno mesečno
obdobje ni plačal prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po pojasnilu Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno velja tudi za zavarovanca s
podlago 040, ki prispevke plačuje od izplačane plače. Učinkovanje 78. a člena
ZZVZZ torej nastopi tudi v primeru, ko za tovrstnega zavarovanca v določenem
mesecu ni bila izplačana plača, čeprav tedaj obveznost oddaje obračuna in
plačila prispevkov ne nastane in ne teče rok za plačilo.
Z vidika učinkovanja
zadržanja pravic po navedeni določbi so torej zavarovanci s podlago 040, ki
prispevke plačujejo od izplačanih plač, izenačeni s tistimi zavarovanci z
zavarovalno podlago 040, ki prispevke plačujejo od zavarovalne osnove in
katerim obveznost za plačilo prispevkov nastane vsakega 15. dne v mesecu za pretekli
mesec.
6. Priznavanje
stroškov prispevkov za socialno varnost lastnikov zasebnih
podjetij
6.1 Z vidika Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb
Kot že navedeno, se za
večino zavarovancev – poslovodnih oseb prispevki za socialno varnost plačujejo
od izplačanih plač. V povezavi s priznavanjem stroškov tako obračunanih in plačanih
prispevkov so pomembna določila Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2
(Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09). Po splošni določbi 11.
člena ZDDPO-2 je osnova za davek rezidenta in nerezidenta za aktivnosti, ki jih
opravlja v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, dobiček, ki se
ugotovi v skladu z določbami tega zakona. Dobiček je presežek prihodkov nad
odhodki, ki so določeni s tem zakonom. Po določbi prvega odstavka 29. člena
ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
Med davčno priznane
odhodke sodijo tudi odhodki, povezani z delom, ki je potrebno pri pridobivanju
prihodkov. Kadar ima družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati tudi poslovodja družbe,
s svojo družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunava
plačo in prispevke in socialno varnost, veljajo obračunane plače in prispevki
za socialno varnost za davčno priznani odhodek dela na podlagi določbe 35.
člena ZDDPO-2.
Za primere, ko družbenik
enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodja, nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi
s svojo družbo, odhodki, ki zadevajo družbenikovo delo v družbi (torej tudi prispevki,
obračunani od zavarovalne osnove, če jih za družbenika obračuna in plača družba
v svoje breme), veljajo kot davčno priznani odhodek po splošni določbi prvega
odstavka 29. člena ZDDPO-2, ob pogoju, da družba deluje in da ustvarja
obdavčljive prihodke po ZDDPO-2.
6.2 Z vidika zakona o
dohodnini
Dohodek, ki ga družbenik
enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodna oseba družbe, prejema za opravljanje
svoje funkcije, skladno z ZDoh-2 velja za dohodek iz delovnega razmerja po 37.
členu, tako v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kot tudi v primeru
sklenjene civilne pogodbe o poslovodenju.
Osnova za dohodnino od
dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena ZDoh-2, zmanjšan za
obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan
plačevati delojemalec.
Skladno z navedeno
določbo se pri ugotavljanju osnove za dohodnino dohodka, ki ga družbenik
enoosebne družbe dosega za opravljanje poslovodne funkcije, obvezni prispevki za
socialno varnost, priznajo takole:
1)
V primeru sklenjene pogodbe o
zaposlitvi se prispevki obračunajo od izplačane plače in drugih prejemkov iz
delovnega razmerja. Pri ugotavljanju osnove za dohodnino se priznajo prispevki
zavarovanca, ki jih družba obračuna in odtegne po skupni prispevni stopnji 22,1
% iz obračunane bruto plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja družbenika
– poslovodne osebe.
2)
V primeru sklenjene civilne pogodbe o
poslovodenju pa se prispevki ne obračunajo od izplačanega dohodka po tej
pogodbi, temveč se obračunavajo od zavarovalne osnove. Priznavanje tako
obračunanih prispevkov pri ugotavljanju davčne osnove za dohodnino družbenika
poslovodne osebe je možno le v primeru, če te prispevke obračuna in plača
družbenik – poslovodna oseba v breme svojega dohodka. V nasprotnem primeru - če
družba prispevke od zavarovalne osnove za poslovodno osebo obračuna in plača v
breme svojega dohodka (zneska teh prispevkov pa ne odtegne od dohodka
poslovodne osebe), prispevki ne znižujejo osnove za dohodnino od dohodka po
poslovodni pogodbi družbenika – poslovodne osebe.
7. Posredovanje
podatkov za zavarovance z zavarovalno podlago 040 na obrazcu M-4
Ne glede na to, da so
lastniki zasebnih podjetij opredeljeni kot samozaposleni zavarovanci, DURS
zanje ne posreduje podatkov o zavarovalni osnovi, obdobju zavarovanja in
plačanih prispevkih v preteklem koledarskem letu (zanje torej ne posreduje
obrazca M-4), kot to stori po 32. členu ZMEPIZ za druge samozaposlene
zavarovance. Po pojasnilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
so zato družbe dajalci podatkov tudi za poslovodne osebe (ne glede na način
obračunavanja prispevkov za socialno varnost) in praviloma se ti podatki sporočijo hkrati s podatki o plačah za delavce v
delovnem razmerju.
Vsebina
pojasnila / mnenja DURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in
podzakonski predpisi):
§ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1
(Uradni list RS, št. 109/06-UPB4, 114/06-ZUTPG in 10/08-ZVarDod).
§ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju - ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 114/06-ZUTPG,
91/07-ZZVZZ-J in 76/08-ZZVZZ-K).
§ Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih –
ZSDP (Uradni list RS, št. 110/06-UPB2, 114/06-ZUTPG in 10/08-ZSDP-C).
§ Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
– ZZZPB (Uradni list RS, št. 107/06-UPB1, 114/06-ZUTPG in 59/07-ZŠtip).
§ Zakon o prispevkih za socialno varnost - ZPSV (Uradni
list RS, št. 05/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 87/97, 03/98, 106/99, 81/00 in 97/01).
§ Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06,
10/08-ZDoh-2A, 78/08-ZDoh-2B, 125/08-ZDoh-2C in 20/09-ZDoh-2D).
§ Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2
(Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo, 56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B,
92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C in 96/09-ZDDPO-2D).
§ Zakon o delovnih razmerjih - ZDR (Uradni list RS, št.
42/02, 79/06-ZZZPB-F, 103/07-ZDR-A in 45/08-ZArbit).
§ Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev
pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00
in 117/07-ZMEPIZ-A).
§ Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne
osnove (Uradni list RS, št. 49/06 in 38/07).
§ Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno
varnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 126/08).
§ Ostala zakonodaja s področja socialnega varstva.
OPOMBA: Zapis
zakonodaje, na katerem temelji mnenje DURS-MF, je pripis uredništva.