Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/DDV/ …
PREDLOŽITEV
REKAPITULACIJSKEGA POROČILA (RP-O)
NA PODLAGI
SAMOPRIJAVE
Številka: 72/KM/2011
Datum: 05.12.2011
Vprašanje – opis
problema
Davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV v Sloveniji (v nadaljevanju: zavezanec), je
na podlagi 90. člena ZDDV-1 zavezan tudi k predložitvi
rekapitulacijskega poročila (RP-O).
Kljub temu, da je
zavezanec v mesecu oktobru 2011 opravil transakcije, ki podlegajo
poročanju v RP-O, obrazca ni predložil v predpisanem roku (rok za
predložitev RP-O za oktober 2011 je 21. november 2011).
Ali je zavezanec dolžan
davčnemu organu predložiti obrazec RP-O na podlagi samoprijave in v
zvezi s tem plačati
zamudne obresti, ali pa zadostuje, da se predložitev RP-O po
predpisanem roku opravi na »običajen« način, tj. z oddajo preko
sistema eDavki brez kakršnikoli dodatne posebne označbe / pojasnila
vrste predložitve?
Mnenje
RP-O
ni davčni obračun,
temveč poročilo, zato ga ni mogoče predložiti na podlagi
samoprijave.
Pri
predložitvi RP-O po predpisanem roku se obresti
ne obračunajo in ne plačajo. V RP-O se ne izkazuje
davčna obveznost – znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati,
tako da posledično tudi ni možno obračunati obresti.
Če
RP-O davčnemu organu ni predložen v predpisanem roku, se zavezanec in
njegova odgovorna oseba lahko kaznujeta za hujši davčni prekršek
(predpisana sankcija po ZDDV-1 je globa v višini od 2.000 do 125.000
EUR za zavezanca oziroma od 200 do 4.100 EUR za odgovorno osebo).
Ker
se pri izreku sankcije za davčni prekršek upoštevajo tudi morebitne
olajševalne okoliščine je priporočljivo, da zavezanec
pri predložitvi RP-O po poteku predpisanega roka temu priloži
prilogo - pojasnilo o razlogih za predložitev po predpisanem roku,
vključno s prošnjo, da se naj v primeru izreka sankcije kaznuje
mileje – po možnosti z opominom, ker zaradi prepozne
predložitve ni prišlo do prikrajšanja dajatev (DDV).
Obrazložitev
Po ZDDV-1 je ena izmed
obveznosti (dolžnosti) davčnega zavezanca tudi predložitev RP-O. Dolžnost predložitve RP-O je
urejena v poglavju X. OBVEZNOSTI
DAVČNIH ZAVEZANCEV IN DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI, v členih:
§ 90. člen (obveznost
predložitve rekapitulacijskega poročila);
§ 91. člen (posebni podatki v
rekapitulacijskem poročilu);
§ 92. člen (obdobje poročanja
in predložitev rekapitulacijskega poročila).
Rekapitulacijsko
poročilo - RP-O je poročilo, v katerem za
namene DDV identificiran davčni zavezanec davčnemu organu
poroča o vseh dobavah blaga in storitev, ki jih je v koledarskem
mesecu opravil osebam, identificiranim za DDV v drugih državah
članicah EU, in sicer:
§ osebam, identificiranim za
DDV, ki jim je dobavil blago pod pogoji iz 1. in 4. točke 46. člena
ZDDV-1,
§ osebam, identificiranim za
DDV, ki jim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno na način
pridobitve blaga znotraj Unije v skladu s četrtim odstavkom 23. člena
ZDDV-1, in
§ davčnim zavezancem in pravnim
osebam, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV,
ki jim je opravil storitve, ki niso storitve, ki bi bile oproščene
plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva,
in za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v skladu s 196.
členom Direktive Sveta 2006/112/ES.
Obdobje poročanja
v RP-O
je koledarski mesec.
Zavezanec predloži
RP-O:
§ (samo) za koledarski mesec, v
katerem:
–
je
opravil transakcijo znotraj Unije; ali
–
mora
izvršiti popravek za pretekla obdobja poročanja;
§ v
elektronski obliki (sistem
eDavki, spletni naslov: http://edavki.durs.si);
§ do 20. dne naslednjega meseca po
poteku davčnega obdobja[1] (tj. obdobja, za katerega
obstaja dolžnost poročanja).
Po določbi 139.
člena ZDDV-1 se glede pravnih sredstev, obresti in
vseh vprašanj postopka, ki niso urejena z ZDDV-1, uporabljajo zakon,
ki ureja davčni postopek, oziroma zakon, ki ureja upravni
postopek, zakon, ki ureja davčno službo, in zakon, ki ureja carinsko
službo, pri čemer se za popravljanje napak iz preteklih
davčnih obdobij v tekočem obračunu (po 88.b členu ZDDV-1) in naknadno
predložitev obračuna DDV po poteku predpisanega roka za njegovo
predložitev (po 88.c členu ZDDV-1) ne upoštevajo določbe
zakona, ki ureja davčni postopek, ki urejajo popravljanje
pomanjkljivosti oziroma pomot v davčnem obračunu, popravljanje
davčnega obračuna, če je davčna obveznost izkazana previsoko, ter predložitev
davčnega obračuna na podlagi samoprijave.
ZDDV-1 ne vsebuje
določb, ki bi urejale postopek predložitve RP-O po poteku predpisanega roka za predložitev.
RP-O ni davčni obračun,
temveč je poročilo, zato ga po predpisanem roku ni
mogoče predložiti na podlagi:
§ 88.c člena ZDDV-1 - naknadna predložitev
obračuna DDV;
§ 55. člena ZDavP-2 - predložitev davčnega
obračuna na podlagi samoprijave (niti na podlagi 52. člena
ZDavP-2 - predložitev
davčnega obračuna po izteku predpisanega roka).
Zavezanec zaradi
predložitve RP-O po poteku predpisanega roka ni dolžan plačati
obresti. Po
96. členu ZDavP-2 se zamudne obresti plačajo (samo) od davkov, ki jih
zavezanec ni
plačal v predpisanem roku. Ker se DDV ne plačuje na
podlagi RP-O (RP-O je poročilo – ni davčni obračun), posledično
tudi zamudnih obresti ni mogoče obračunati. Po vsebini enak zaključek
kot za zamudne obresti velja tudi za obresti po EURIBOR, ki se
obračunajo v primeru uporabe 88.c člena ZDDV-1 ali 55. člena ZDavP-2.
Če RP-O (sploh) ni predložen ali je
predložen, vendar ne v predpisanem roku, se zavezanec in njegova
odgovorna oseba na podlagi 141. člena ZDDV-1 lahko kaznujeta za hujši
davčni prekršek.
(hujši davčni prekrški)
(1) Z globo od
2.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če:
[…]
9. ne predloži
davčnemu organu rekapitulacijskega poročila o dobavah blaga
znotraj Unije (prvi odstavek 90. člena) oziroma ga ne predloži v
predpisanem roku za predpisano obdobje oziroma ga ne predloži na
predpisan način (92. člen);
[…]
(2) Z globo
od 200 do 4.100 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe
ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna
oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
V interesu vsakega
ekonomsko
racionalnega zavezanca in njegove odgovorne osebe je (bi moralo
biti), da nevarnost kaznovanja za davčni prekršek prepreči ali
vsaj zmanjša na čim nižjo raven.[2]
Preprečevalno (preventivno) ravnanje na področju davčnih
prekrškov je neizogibno povezano s poznavanjem določb Zakona o
prekrških (ZP-1) – koriščenjem tistih njegovih določb, na
podlagi katerih se lahko kaznuje mileje.
ZP-1 določa
splošne pogoje za predpisovanje prekrškov
in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za
izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške,
postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o
prekrških, pri čemer se predpisi, s katerimi se v Republiki
Sloveniji določajo prekrški, lahko uporabljajo le v skladu z ZP-1
(glej prvi in drugi odstavek 1. člen ZP-1).
Po ZP-1 je sankcija
lahko globa, lahko pa tudi druga sankcija – npr. opomin (glej drugi odstavek 4. člen
ZP-1). Opomin se sme izreči za prekršek, ki je bil storjen v takih
olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (glej prvi
odstavek 21. člena ZP-1).
Za prekršek
neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v
okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala
oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (6.a člen ZP-1).
Pri odmeri sankcije se
upoštevajo tudi določbe 26. člena ZP-1.
Splošna pravila za odmero sankcije
26. člen
(1) Storilcu
prekrška se odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom
za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo
malomarnost ali naklep.
(2) Pri tem
se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo
sankcija manjša ali večja (olajševalne in obteževalne
okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve
odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil,
stopnjo ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v
katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca,
njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku,
zlasti, ali je poravnal škodo.
(3) Pri
odmeri globe se upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje,
višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in
njegove družinske obveznosti, pri prekrških s področja davkov
in carin pa tudi sorazmerje višine globe z višino prikrajšane
dajatve.
[…]
Ker se DDV ne
plačuje na podlagi RP-O, je smiselno/priporočljivo, da zavezanec že
ob predložitvi RP-O po poteku predpisanega roka poročilu priloži tudi
prilogo, v kateri za primer uvedbe postopka o
prekršku (tj. že vnaprej) naprosi za upoštevanje olajševalne
okoliščine, da zaradi prepozne predložitve ni prišlo do
prikrajšanja dajatev (DDV).
PODROČJE: ZDDV-1,
ZDavP-2, ZP-1
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega
mnenja:
§ Zakon o davku na
dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D in 78/11-ZDDV-1E.
§ Zakon o davčnem
postopku (ZDavP-2),
Uradni list RS, št. 13/11-UPB4.
§ Zakon o prekrških
(ZP-1), Uradni
list RS, št. 29/11-UPB8.