Iz
sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Davčni
poostopek/Podzakonski akti – ZDavP/ …
Na podlagi
14., 17., 36., 37., 51., 57., 61., 79., 101., 102., 124., 138.,
152., 207., 266., 297. in 358. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11-UPB4)
in drugega odstavka 37. člena Zakona o carinski službi (Uradni list
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 –
ZJU-B, 40/09 in
9/11) izdaja
minister za finance
PRAVILNIK
o
izvajanju zakona o davčnem postopku
(neuradno prečiščeno
besedilo)
Uradni list RS, št.:
§
141/06
(30.12.2006; veljavnost od 01.01.2007; uporaba od
01.01.2007),
§
46/07
(29.05.2007; veljavnost od 30.05.2007; uporaba od
30.05.2007),
§
102/07
(09.11.2007; veljavnost od 10.11.2007: uporaba od
10.11.2007),
§
28/09
(10.04.2009; veljavnost od 11.04.2009; uporaba od
11.04.2009),
§
101/11
(12.12.2011; veljavnost od 27.12.2011; uporaba od
27.12.2011).
Datum veljavnosti neuradno prečiščenega
besedila:
|
od 27.12.2011 naprej
|
Datum uporabe neuradno prečiščenega
besedila:
|
od 27.12.2011 naprej
|
PRVI
DEL
SPLOŠNO
1.
člen
(splošno)
Ta
pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu:
ZDavP-2).
2.
člen
(uporaba
pojmov)
Če ni s
tem pravilnikom določeno drugače, se pojem »davčni organ« uporablja
za davčni in carinski organ.
DRUGI
DEL
OBLIKA IN
NAČIN IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA
STROŠKOV
3.
člen
(vloga za
izdajo zavezujoče informacije)
(1) Za
vlogo zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14.
člena ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni
postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede
načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za
komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim
mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro
komunikacijo.
(2)
Sestavine vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti
označene in poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno.
Morebitne priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo
vloge se mora sklicevati nanje.
4.
člen
(obvestilo)
Obvestilo
o tem, da bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega
zlasti:
1.
zavezanca za davek, ki se mu bo izdala zavezujoča
informacija;
2.
ugotovitev, da je vloga formalno popolna in razumljiva;
3.
predpise, v zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča
informacija;
4. rok,
predviden za izdajo;
5. oceno
stroškov z morebitno zahtevo za predplačilo;
6. osebe
za komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim
organom.
5.
člen
(sestavine
zavezujoče informacije)
Zavezujoča
informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti
naslednje sestavine:
1. ime
davčnega organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum
izdaje;
2. kratek
opis ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s
prilogami;
3. ime
zavezanca za davek, ki se mu izdaja zavezujoča
informacija;
4. izrecno
navedbo, da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni
obravnavi;
5. opis
nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih
dogodkov;
6. vsebino
zavezujoče informacije;
7. izjavo
davčnega organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje,
za katero zavezuje;
8.
opozorilo o preklicu zavezujoče informacije;
9.
opozorilo o nadomestitvi zavezujoče informacije;
10.
stroške, ki jih nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče
informacije.
6.
člen
(stroški)
(1) Davčni
organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče
informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500
eurov.
(2) Če
davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče
informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva
predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila
davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče
informacije.
(3) Po
posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda
račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega
zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju
informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški
presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s
četrtim odstavkom tega člena.
(4)
Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda
davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema
računa.
TRETJI
DEL
FIZIČNI,
ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE
PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
7.
člen
(pomen
izrazov)
V tem delu
uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
podatki, ki so davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni
v 15. členu ZDavP-2;
2.
dokument: izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan,
fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali
kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri
delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje
podatke, ki so davčna tajnost;
3.
dokument v elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v
elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po
elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na
primer: magnetni trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva
ploščica in podobno dalje) oziroma je izdelan pri organu v
elektronski obliki ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
4.
dokument v fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki
omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko
komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (na primer: na papirju,
filmu ali drugem nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
5. vhodni
dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in
je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
6. izhodni
dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval
drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
7. lastni
dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu
organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni
odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna
tajnost;
8.
obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje
ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna
tajnost, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje,
shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled,
uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo
dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali
uničenje; obravnava podatkov je lahko ročna ali
avtomatizirana;
9.
avtomatizirana obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava
podatkov s sredstvi informacijske in komunikacijske
tehnologije.
8.
člen
(namen
ukrepov varovanja)
Namen
ukrepov in postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je
preprečiti njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:
1. izhodni
dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo
podatke, ki so davčna tajnost;
2.
varujejo prostori davčnega organa;
3. varuje
strojna ter sistemska in aplikativna programska računalniška
oprema, s katero se obravnavajo podatki, ki so davčna
tajnost;
4.
preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost,
pri njihovem prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih
sredstvih in omrežjih;
5. omogoča
poznejše ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost,
posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri
avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval,
in
6.
zagotavlja izvajanje informacijske varnostne politike
organa.
II.
OZNAČEVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
9.
člen
(oznaka)
(1) Vsak
dokument mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako
»DAVČNA TAJNOST«, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov.
Vsaka stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko
strani glede na skupno število strani dokumenta.
(2) Vsi
dokumenti iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki,
morajo imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano,
natipkano, napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali
podobnimi primernimi sredstvi.
(3) Če
dokumenta ni mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora
biti označen na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da
vsebuje podatke, ki so davčna tajnost.
(4) Z
oznako iz prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in
lastni dokumenti.
10.
člen
(uporaba
predpisov o poslovanju z dokumentarnim gradivom)
(1) Za
evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki
urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim
gradivom.
(2) V
dokumentu se pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te
podatke, in sicer z velikima tiskanima črkama »DT«.
11.
člen
(obveznost
označevanja)
Če
dokument ni bil označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan
označiti zaposleni pri davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki
urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom,
pripravi dokument za odpravo.
III.
VAROVANJE PROSTOROV
12.
člen
(splošni
varnostni ukrepi)
(1)
Prostori, v katerih so dokumenti, strojna in programska oprema,
morajo biti praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi
oziroma tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam
dostop do podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu:
varovani prostori).
(2) Ključi
varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim
redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani
vrat.
(3)
Zaposleni pri davčnem organu morajo preprečiti, da bi se
nepooblaščene osebe seznanile s podatki, ki so davčna tajnost,
zlasti ne smejo puščati dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki
nimajo pravice vpogleda vanje.
(4)
Zaposleni pri davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih,
morajo nadzorovati prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti
elektronsko in drugo strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente
ter zavarovati prostor pred nepooblaščenim vstopom.
(5) Po
končani izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu
poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih
oziroma neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic
in podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi
dokumenta.
(6)
Dokumenti, ki se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni
prostori in podobno dalje), morajo biti stalno
zaklenjeni.
13.
člen
(označevanje
prostorov)
Podatki,
ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno
označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma
objekt mora biti označen z oznako iz Priloge 1, ki je sestavni del
tega pravilnika. Osnovna barva oznake je siva, podlaga napisa in
obroba oznake sta rumeni, napis pa je črne barve.
14.
člen
(prostori,
namenjeni poslovanju s strankami)
(1) Pri
obravnavi podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri
davčnem organu zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se
nanašajo na druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se
druge stranke seznanile z vsebino, ki se ne nanaša
nanje.
(2) V
prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in
računalniški ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele
stranke lahko vpogled vanje.
15.
člen
(prostori
z osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)
Za
prostore, v katerih je nameščena osrednja informacijska in
telekomunikacijska oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna
tajnost (strežniki, diskovne enote, usmerjevalniki in podobno
dalje), poleg drugih pravil, določenih v tem delu, veljajo še
naslednja pravila:
1.
zadrževanje zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen
tistih, ki v njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali
je njihova prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje
delovnih nalog, ni dovoljeno;
2. obiski
drugih oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega
pri davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače
določeno;
3. obiski
serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so
dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med
obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec
varnostne službe;
4.
prepovedano je kajenje in uporaba odprtega ognja;
5.
prepovedano je nameščanje začasne električne napeljave;
6. hramba
papirja oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki
so nujno potrebne za nemoten potek dela;
7. omare
oziroma pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti
vedno zaprte.
IV.
VAROVANJE STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE
RAČUNALNIŠKE OPREME IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO
OPREMO
16.
člen
(splošni
varnostni ukrepi)
(1)
Strojno in programsko opremo, ki je v organu namenjena za
avtomatizirano obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je
dovoljeno uporabljati le za izvajanje nalog organa.
(2)
Strojno in programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja
le zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za
katere je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do
te opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo,
ter pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le
kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in
podobno.
(3) Vsako
okvaro oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega
odstavka tega člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca,
je treba takoj javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki
določi, v skladu s predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo
okvara odpravila.
(4) Dostop
do strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora
biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim
zaposlenim pri davčnem organu.
(5) Vsak
poseg, spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme
iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi
odobritve pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.
17.
člen
(sistem
gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)
(1)
Pristop do podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se
varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo
uporabnikov programov in podatkov.
(2) Sistem
za avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora
omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki
so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je
obravnaval.
(3)
Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in
spreminjanja gesel.
V. PRENOS
PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST
18.
člen
(način
prenosa podatkov, ki so davčna tajnost)
(1)
Podatke, ki so davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z
informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob
izvajanju postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam
preprečujejo dostop do teh podatkov.
(2)
Dokumenti se zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih
organov (HKOM) ne smejo posredovati v elektronski obliki brez
šifriranja.
VI.
EVIDENTIRANJE, UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA
TAJNOST
19.
člen
(evidenca
razkritja podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Vsaka
evidenca, v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora
ne glede na to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh
podatkov, vsebovati tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so
davčna tajnost.
(2)
Podatki o razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti
zlasti možnost ugotavljanja:
– kateri
podatki, kdaj in kako so bili posredovani;
– komu so
bili posredovani;
– za
kakšne namene so bili posredovani.
20.
člen
(uničevanje
podatkov, ki so davčna tajnost)
(1) Organ
mora zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki
zanesljivo onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh
podatkov ali njihovo obnovo.
(2) Na
način iz prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje
pomožnega gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob
pripravi dokumentov iz prejšnjega odstavka.
21.
člen
(uporaba
predpisov o arhiviranju)
Dokumenti
se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko
gradivo.
VII.
ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VAROVANJA
22.
člen
(neposredno
izvajanje postopkov in ukrepov)
(1) Za
neposredno izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki
so davčna tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi
namestniki, predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in
njihovi namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot
organov in njihovi namestniki.
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka morajo:
–
poslovanje organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje
so, organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela
pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna
tajnost;
–
seznaniti zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati
podatke, ki so davčna tajnost.
23.
člen
(dolžnosti
zaposlenih pri davčnem organu)
(1) Vsak
zaposleni pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega
dela pri organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora
izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje
teh podatkov.
(2) Pred
nastopom dela na delovnem mestu, kjer se obdelujejo podatki, ki so
davčna tajnost, mora zaposleni pri davčnem organu podpisati izjavo
iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, da je seznanjen z
dolžnostjo varovanja podatkov, ki so davčna tajnost.
(3) Z
vsebino dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri
davčnem organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem
organu, če to ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih
nalog.
(4)
Zaposleni pri davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki
so davčna tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni
nemudoma sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so
zaposleni.
(5) Če se
dokument izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj
obvestiti vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa
ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je
dokument izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in
zavarujejo sledi.
TRETJI A.
DEL
PRIMERI, V
KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE NE
NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE
23.a
člen
(1) Oseba
iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu:
izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun
fizične osebe:
1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2);
1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8.
točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list
RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2);
2.
dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz
obdavčitve z dohodnino;
3.
dividend in obresti, ki ne presegajo 125 eurov
50
eurov;
4.
dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za
katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve
gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev
oziroma storitev gospodarjenja;
5.
prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar
je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja
opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o
volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih
stroškov;
6.
prejemkov iz 2., 4. in 5. točke 107. člena ZDoh-2;
7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih
in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne
presegajo 125 eurov;
7. prejemkov od kmetijskih pridelkov,
gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne
presegajo 50 eurov;
8.
sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega
sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba
za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med
vzajemnimi skladi;
9.
sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane
terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega
sklada;
10. drugih
dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge
nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah,
pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom
o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek
nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z
zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne
organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne
skupnosti.
(2) V
primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična
oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in
opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun
pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično
plačilo ne presega 420 eurov 50
eurov.
(3) V
primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za
dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni
dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične
osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega
420 eurov 50
eurov.
ČETRTI
DEL
POŠILJANJE
PODATKOV DAVČNEMU ORGANU O TRANSAKCIJSKIH RAČUNIH OSEB IN
POSLOVANJU PREK TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV
24.
člen
(podatki,
ki se pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave
RS)
(1)
Izvajalci plačilnega prometa v skladu s 37. členom ZDavP-2
pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GDU DURS) podatke o prilivih in
odlivih na transakcijskih računih pravnih oseb, združenj oseb po
tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, posameznikov, ki
samostojno opravljajo dejavnost, in drugih oseb, ki so subjekt
vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco,
po koledarskih trimesečjih v obliki datoteke, kot je določena v
Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)
Izvajalci plačilnega prometa predložijo podatke iz prejšnjega
odstavka v eurih ali, za transakcije s tujino, v tuji valuti.
Podatki se predložijo v celih vrednostih in brez
decimalk.
(3)
Izvajalci plačilnega prometa pošiljajo podatke iz prvega odstavka
tega člena enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za
preteklo leto.
25.
člen
(način
pošiljanja podatkov)
(1)
Izvajalci plačilnega prometa pošljejo GDU DURS predpisane podatke
na prenosnem optičnem ali magnetnem mediju ali z uporabo sistema
eDavki. Optičnemu ali magnetnemu mediju mora biti priložen spremni
dopis, ki mora vsebovati naslednje podatke:
– naziv
izvajalca plačilnega prometa;
– davčno
številko izvajalca plačilnega prometa;
– matično
številko izvajalca plačilnega prometa;
– sedež
izvajalca plačilnega prometa;
– število
zapisov po posamezni datoteki;
– osebno
ime osebe, ki je pripravila podatke, ter njen telefon in
elektronski naslov;
– osebno
ime pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa ter njen
telefon;
– podpis
pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa in pečat.
(2) Če je
izvajalec plačilnega prometa podatke predložil z uporabo sistema
eDavki, mora z uporabo sistema eDavki predložiti tudi spremni dopis
iz prejšnjega odstavka.
(3) Če
izvajalec plačilnega prometa predloži podatke na prenosnem mediju
iz prvega odstavka tega člena, morajo biti predloženi na zgoščenki,
le izjemoma pa so lahko predloženi na disketi.
PETI
DEL
PREDLOŽITEV
OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE
26.
člen
(predložitev
obračuna davka)
Zavezanec
za davek prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti na
obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega
pravilnika.
ŠESTI
DEL
VIŠINA
NAJVIŠJEGA POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN STROKOVNE
POMOČI
27.
člen
(stroški
za pooblaščence, ki so odvetniki)
Za
pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški
tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v
skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški
zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so
priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih
uradna oseba ustrezno zniža.
28.
člen
(stroški
za pooblaščence, ki niso odvetniki)
Za
pooblaščence, ki niso odvetniki, se stroški odmerijo po pravilih
njihovega stanovskega združenja, če so člani takega združenja,
vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi.
Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s
pravili njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo.
Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih
določajo pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa;
če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali,
jih uradna oseba ustrezno zniža.
SEDMI
DEL
PODROBNEJŠI
KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA
DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI
29.
člen
(ugotavljanje
dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)
(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma
obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2
mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in
njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc,
evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca,
ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe (v
nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih
članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju
upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov.
(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma
delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora
davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih
družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc
drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti
višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega
zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere
in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(3) Višina dohodkov iz prvega in drugega
odstavka tega člena se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred
vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni
zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno. Višina
dohodkov, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso
prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti,
regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dohodek iz
kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, se
ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se
upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.
(4) Za družinskega člana po tem pravilniku
se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem
gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v
zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero
živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega
drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek,
posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči
življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,
oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani
istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane
štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem
razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu
ZDoh-2.
30.
člen
(definicija
dohodkov)
(1) Dohodki po tem delu pravilnika so vsi
dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov po ZDoh-2, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti,
in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne, zmanjšani za
normirane ali dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davek in
obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh dohodkov.
Ne glede na prejšnji stavek se kot dohodek štejejo tudi dediščine
in darila, prejeta v denarju.
(2) Kot dohodki po tem delu pravilnika se
ne štejejo dohodki, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni
preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kot
na primer:
– pomoči in drugi podobni prejemki (prejeti
za odpravo posledic naravnih nesreč, pomoč ob rojstvu otroka,
dodatek za pomoč in postrežbo),
– povračila stroškov, neobdavčljiva po
ZDoh-2 (materialni stroški za rejenca, varovanca oziroma
oskrbovanca, potni stroški, stroški za prehrano),
– subvencije (za prvo reševanje
stanovanjskega vprašanja, regresirano šolsko prehrano, nakup
mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, varstvo
in vzgojo otrok v vrtcih).
31.
člen
(zmanjšanje
dohodka)
(1) Ne
glede na prejšnji člen se kot dohodek ne štejejo denarni prejemki,
ki jih je davčni zavezanec prejemal mesečno, če jih je davčni
zavezanec nehal prejemati pred vložitvijo vloge.
(1) Kot dohodek se ne štejejo dohodki, ki
jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član prejemal mesečno,
če jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član nehal
prejemati pred vložitvijo vloge in ni začel prejemati drugih rednih
mesečnih dohodkov.
(2) Pri
ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih
je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec
ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z
njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.
(3) Višina
preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o
razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni
odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je
davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na
račun upravičenca oziroma s pisno izjava pisno
izjavo upravičenca,
da je preživnino prejel.
(4)
Dohodki, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso
prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti,
regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dividende,
dediščine in darila, dobiček iz kapitala, prejemki iz avtorskih
pogodb in drugi izredni dohodki, ki so jih davčni zavezanec in
njegovi družinski člani prejeli v zadnjih 12 mesecih pred
vložitvijo vloge, se upoštevajo kot mesečni dohodek v višini 1/12
prejetega.
32.
člen
(dohodek
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter dohodek iz
dejavnosti)
(1) Za
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se
štejejo dohodki, opredeljeni v 70. členu ZDoh-2, zmanjšani za
oprostitve iz 73. člena ZDoh-2 ter oprostitve in znižanja iz petega
odstavka 147. člena ZDoh-2, kot so izkazani v zadnji odločbi o
odmeri dohodnine ali zadnji odločbi o odmeri akontacije dohodnine
od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti.
(2) Za
dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen po zakonu, ki
ureja dohodnino, brez upoštevanja olajšav in zmanjšan za obračunan
davek, ugotovljen po zadnji odločbi o odmeri davka od dohodkov iz
dejavnosti oziroma po zadnjem obračunu davka.
Z dnem uveljavitve Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od
27.12.2011 naprej prenehajo veljati določbe 32. člena (5. člen
Pravilnika-101/11).
33.
člen
(definicija
prihrankov)
(1)
Prihranki po tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki
jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva
na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva
po izjavi davčnega zavezanca.
(2)
Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali
hranilnice o stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne
knjižice, kopije varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o
varčevanju, kopije pogodbe o vezavi depozita in izjave
stranke.
34.
člen
(definicija
premoženja)
(1)
Premoženje po tem delu pravilnika je vse premično in nepremično
premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga
imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po
vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.
(2)
Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka
upošteva zlasti:
–
stanovanja, stanovanjske hiše in garaže;
– poslovne
prostore in poslovne stavbe;
– prostore
za počitek in rekreacijo;
– plovne
objekte, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo plovne objekte,
vpisani v ustrezen register;
– vodna plovila, ki so v skladu s predpisi,
ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen register;
– stavbna
zemljišča;
–
kmetijska in gozdna zemljišča;
– drugo
nepremično premoženje;
– vozila
in prikolice;
–
vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo
gospodarske družbe;
–
dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini
najmanj 5 minimalnih plač.
(3) Kot
premoženje se ne upošteva:
–
stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec
uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima
stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za
začasno prebivanje;
–
predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne
izvršbe;
– eno
osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih
plač.
(4)
Določbe prve in tretje alineje tretjega odstavka tega člena se ne
upoštevajo, če je davčni organ na stanovanju oziroma stanovanjski
hiši ter osebnem vozilu pridobil zastavno pravico.
35.
člen
(ugotavljanje
premoženja in njegove vrednosti)
(1)
Premoženje in njegova vrednost se ugotavljata iz zadnje odločbe o
odmeri davka od premoženja, odločbe o odmeri davka od prometa
nepremičnin, odločbe o odmeri davka na dediščino, odločbe o odmeri
davka na darilo.
(1) Premoženje
in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov, pridobljenih iz
evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in predloženih
dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče ugotoviti na
podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost premoženja
ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti istovrstnega
premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.
(2) Če
premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila
izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost
ugotavljata prodajne pogodbe, sklepa o dedovanju, darilne pogodbe
ali drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je davčni
zavezanec ali njegov družinski član pridobil premoženje. Če se
vrednosti premoženja ne da ugotoviti iz pravnega naslova, na
podlagi katerega je davčni zavezanec ali njegov družinski član
pridobil premoženje, se določi na podlagi tržne vrednosti
primerljivega premoženja.
(3) Kot
vrednost vozila se upošteva tržna vrednost vozila na dan vložitve
vloge.
(4)
(2)
Ne
glede na
prejšnji
odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič
registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja
njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500
ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v
katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač.
Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni
zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.
(5)
(3)
Obstoj
vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu
vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o
vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se
upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v
sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če
vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih
papirjev.
(6)
(4)
Višina
poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega
registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance
stanja za preteklo poslovno leto.
(7)
Vrednost drugega premoženja se ugotavlja iz potrdila drugega
pristojnega organa oziroma organizacije, ki o posamezni vrsti
premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje,
vodi uradno evidenco oziroma iz druge javne listine.
36.
člen
(merila za
dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za
plačilo)
(1) Davčni
organ lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne
obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana,
ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne
presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka
po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
(2) O roku
za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih
za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino
dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. do 32. členom tega
pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih
družinskih članov ter višino davčne obveznosti.
37.
člen
(merila
za odpis in
delni
odpis)
(1) Davčni
organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni
dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32.
členom tega pravilnika, ne presegajo 60 odstotkov minimalne
plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo 1,5-kratnika
osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno
varstvene prejemke, in
obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov,
premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(2) Davčni
organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni
dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32.
členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega
dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni
mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov
davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
(3) Davčni
organ lahko zapadlo davčno obveznost delno ali v celoti odpiše po
preteku obdobja, za katero je davčnemu zavezancu odobril obročno
plačilo oziroma odlog plačila, če obveznosti ni mogoče delno ali v
celoti plačati iz dohodkov ali premoženja in prihrankov davčnega
zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotovljenih v skladu s
30. do 32. členom tega pravilnika, in je potekel najdaljši rok, za
katerega je mogoče odobriti odlog plačila ali obročno
plačilo.
38.
člen
(odpis, delni odpis, odlog
in obročno plačilo v izjemnih primerih)
(1) V primerih naravnih in drugih nesreč,
smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše
bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih
članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila,
določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno
odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno
plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo
preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih
članov.
(2) Odpis, delni odpis, odlog oziroma
obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v
plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega
odstavka tega člena.
(3) Okoliščine iz prvega odstavka tega
člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega
organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj
okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi
izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra
za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca,
odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
39.
člen
(obrazec
vloge)
(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odpis,
delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka na obrazcu, ki je
Priloga 5 tega pravilnika in njegov sestavni del. V obrazcu vloge
mora navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki
je sestavni del vloge.
(2) Davčni zavezanec mora vlogi priložiti
vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni
organ ne more pridobiti iz svojih evidenc in evidenc drugih
organov.
OSMI
DEL
NAČIN IN
KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE
40.
člen
(kriterija za odlog in
obročno plačevanje)
Kriterija za odlog in obročno plačevanje v
skladu s 102. členom ZDavP-2, ki ju davčni organ pred izdajo
odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka
ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih iz lastnih evidenc,
evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca,
sta:
– davčnemu zavezancu grozi hujša
gospodarska škoda in
– odlog plačila davka oziroma obročno
plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske
škode.
41.
člen
(trajnejša
nelikvidnost)
(1) Šteje se, da je davčni zavezanec
trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati
zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek
enega od insolvenčnih postopkov.
(2) Davčnemu zavezancu se lahko, ob
izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo
davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje
nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo,
že zapadel v plačilo.
42.
člen
(presoja
vpliva davčnega zavezanca na nastanek plačilne nezmožnosti ali na
izgubo sposobnosti pridobivanja dohodka)
(izguba
sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni
zavezanec ni mogel vplivati)
Šteje se,
da davčni zavezanec ni mogel vplivati na nastanek plačilne
nezmožnosti ali izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zlasti,
če je plačilna nezmožnost je davčni
zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na
katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja
prihodkov nastala zaradi:
– začetih
stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih
ključnih poslovnih partnerjih;
– ukrepov
tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke,
zaradi katerih bi prišlo do plačilne nezmožnosti
trajnejše
nelikvidnosti;
– dlje
časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi
bolezni;
–
neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe
ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po
sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če
so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih
partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem
postopku;
– izrednih
in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino
prihodkov;
– naravnih
in drugih nepredvidenih nesreč.
43.
člen
(hujša gospodarska
škoda)
(1) Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi
hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden
ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na
katere ni mogel vplivati.
(2) Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno
plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode,
mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in
plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi
tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji,
kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in
finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.
43.a člen
(obrazec
vloge)
(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog
oziroma obročno plačilo davka na obrazcu, ki je Priloga 15 tega
pravilnika in njegov sestavni del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge
za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z
navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila,
ki dokazujejo resničnost navedb v njej.
OSMI A.
DELOBRAZEC VLOGE ZA ODLOG OZIROMA OBROČNO PLAČILO DAVKA V POSEBNIH
PRIMERIH
43.b člen
(obrazec vloge za odlog
oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem)
(1) Davčni
zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka z
zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 na obrazcu, ki je
Priloga 16 tega pravilnika in njegov sestavni del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge
za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z
navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila,
ki dokazujejo resničnost navedb v njej.
43.c člen
(obrazec vloge za obročno
plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih)
(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za obročno
plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih po drugem odstavku
103. člena ZDavP-2 na obrazcu, ki je Priloga 17 tega pravilnika in
njegov sestavni del.
(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge
za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z
navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.
(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila,
ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more
pridobiti iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.
DEVETI
DEL
NAČIN
PREDLOŽITVE INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV NJEGOVE
VIŠINE IN NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE
OZIROMA PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
44.
člen
(smiselna
uporaba tega dela)
Določbe
tega dela pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti
zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi
drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega
instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne
dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.
45.
člen
(predložitev
in sprejem instrumenta zavarovanja)
(1)
Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri pristojnem
carinskem oziroma davčnem uradu.
(2)
Pristojni carinski oziroma pristojni davčni urad potrdi sprejem
instrumenta zavarovanja na obrazcu, na katerem tudi določi
evidenčno številko sprejetega zavarovanja.
(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta
zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti izda pristojni davčni
urad na obrazcu, ki je Priloga 12 tega pravilnika in njegov
sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za
zavarovanje carinske obveznosti izda pristojni carinski urad na
obrazcu, ki je Priloga 13 tega pravilnika in njegov sestavni del.
Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje
trošarinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki
je Priloga 14 tega pravilnika in njegov sestavni del. Pristojni
davčni oziroma carinski urad na obrazcu o sprejemu instrumenta
zavarovanja določi tudi evidenčno številko sprejetega
zavarovanja.
II. BANČNA
GARANCIJA IN GARANTNO PISMO
46.
člen
(bančna
garancija in garantno pismo)
(1) Davčni
organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in
garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v
nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni
organ.
(2) Davčni
organ prizna kot garanta banko, ki:
1. je
pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij
ali
2. je
upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju
Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja
bančništvo.
(3) Davčni
organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1. je
pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje
kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih
pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2. je
upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike
Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
47.
člen
(vsebina
bančne garancije in garantnega pisma)
(1) Bančna
garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev
oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje
podatke:
1.
številko bančne garancije oziroma garantnega pisma;
2. rok
veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z
rokom za unovčitev;
3. znesek,
do katerega jamči garant;
4. predmet
zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni
organ zahteva zavarovanje;
5.
garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni
garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem
pismu;
6. podatke
o garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež,
poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski
račun);
7. podatke
o zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma
druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma,
prebivališče oziroma sedež);
8. datum
in kraj izdaje bančne garancije oziroma garantnega
pisma;
9. podpis
pooblaščene osebe in žig garanta.
(2) V
primerih, ko so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom
zavarovane uvozne in izvozne dajatve, druge dajatve, ki se
plačujejo pri uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroški
postopka (v nadaljnjem besedilu: carinska obveznost), se poleg
podatkov iz prejšnjega odstavka v bančni garanciji oziroma
garantnem pismu navede tudi:
1.
carinski postopek oziroma postopki, za katere velja bančna
garancija oziroma garantno pismo;
2. ali je
mogoče bančno garancijo oziroma garantno pismo uporabljati tudi za
zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko instrument
zavarovanja predlaga oseba, ki pred carinskimi organi nastopa kot
direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3. ali
bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi carinsko
obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili
začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja,
vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi
Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko
nastala;
4. ali
bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi morebitno
carinsko obveznost iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v
obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi
lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku
preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe
dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih
zavarovati morebitno carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v
prosti promet;
5. ali se lahko bančna garancija oziroma
garantno pismo na zahtevo naročnika bančne garancije oziroma
garantnega pisma uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega
plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna
zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.
(3) V
primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo carinske
obveznosti, se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka
tega člena glasi »solidarno s carinskim dolžnikom«.
(4) V
primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in
pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska
obveznost), se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka
tega člena glasi »solidarno s trošarinskim zavezancem«. Za
zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji
oziroma garantnem pismu poleg podatkov, navedenih v 7. točki prvega
odstavka tega člena, navede tudi vrsta trošarinskega
zavezanca.
(4) V primerih, ko je z garantnim pismom
zavarovano plačilo trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem
besedilu: trošarinska obveznost), razen primerov, ko je z bančno
garancijo oziroma garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine kot
uvozne dajatve, za katere se uporablja drugi odstavek tega člena,
se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena
glasi »solidarno s trošarinskim zavezancem«.
(5) Za zavarovanje plačila trošarinske
obveznosti se v bančni garanciji oziroma garantnem pismu poleg
podatkov, navedenih v prvem odstavku tega člena, navede
tudi:
1. vrsta trošarinskega
zavezanca;
2. ali se lahko iz bančne garancije oziroma
garantnega pisma poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile
zavarovane s predhodnim instrumentom zavarovanja, vendar še niso
bile poravnane oziroma bi lahko še nastale.
(5)
(6)
Garant
izda bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« iz Priloge 6, ki je
sestavni del tega pravilnika.
(6)
(7)
Ne glede
na peti odstavek tega člena izda garant za zavarovanje plačila
carinske obveznosti bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija
za zavarovanje plačila carinske obveznosti« iz Priloge 7, ki je
sestavni del tega pravilnika, ter za zavarovanje plačila
trošarinske obveznosti na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje
plačila trošarinske obveznosti« iz Priloge 8, ki je sestavni del
tega pravilnika.
(7)
(8)
Za
garantno pismo se smiselno uporabijo obrazci iz Priloge 9, 10
oziroma Priloge 11, ki so sestavni deli tega pravilnika.
(8)
(9)
Bančna
garancija oziroma garantno pismo se izda v treh enakih
izvodih.
48.
člen
(višina
bančne garancije oziroma garantnega pisma)
(1) Višina
bančne garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti
izpolnitev oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v
celoti.
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je
višina bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine
davčne obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije
oziroma garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:
1.
dosedanje poslovanje zavezanca za davek;
2.
zanesljivost in finančno stabilnost zavezanca za davek;
3. način
vodenja predpisanih evidenc zavezanca za davek;
4. uradne
evidence oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev
predpisov o obdavčenju.
(3) Davčni
organ odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v
skladu z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne
določa drugače.
(4) Ne
glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne
garancije oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50
odstotkov ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki
bi lahko nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v
primerih, ko zakon o obdavčenju določa drugače.
49.
člen
(unovčitev
bančne garancije oziroma garantnega pisma v času njegove
veljavnosti)
Bančna
garancija oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki
urejajo unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez
ugovora« oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni
odgovornosti v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih
pisem.
III. DRUGI
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA
50.
člen
(pogoji za
sprejem cirkuliranega certificiranega čeka)
Davčni
organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani
certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje
pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.
51.
člen
(pogoji za
sprejem avalirane menice)
Davčni
organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje
klavzulo »brez protesta», če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje
pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.
52.
člen
(določitev
višine in unovčitev cirkuliranega certificiranega čeka oziroma
avalirane menice)
Določbi
tega pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne
garancije oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za
cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.
IV.
GOTOVINSKI POLOG
53.
člen
(vplačilo
gotovinskega pologa)
(1)
Zavezanec za davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje
izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem
besedilu: gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen
podračun, ki ga določi davčni organ.
(2) Obenem
z vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek
pristojnemu carinskemu oziroma pristojnem davčnemu uradu tudi
obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so potrebni za
izdajo potrdila iz 54. člena tega pravilnika.
54.
člen
(vsebina
potrdila o gotovinskem pologu)
(1)
Potrdilo o gotovinskem pologu mora vsebovati naslednje
podatke:
1.
evidenčno številko potrdila o gotovinskem pologu;
2. podatke
o zavezancu za davek (osebno ime oziroma firma, prebivališče
oziroma sedež, matična številka in davčna številka oziroma druga
identifikacijska številka);
3. navedba
davčnega oziroma carinskega urada, pri katerem je zavezanec za
davek vplačal gotovinski polog;
4. datum
in višina gotovinskega pologa ter številka podračuna, na katerega
je vplačan;
5. rok, za
katerega je gotovinski polog vplačan;
6. število
izdanih izvodov potrdila;
7. datum
in kraj izdaje potrdila ter podpis pooblaščene osebe.
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko je z
gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov
iz prejšnjega odstavka v potrdilu navede tudi:
1.
carinski postopek oziroma postopki, za katere velja gotovinski
polog;
2. ali je
mogoče gotovinski polog uporabljati tudi za zavarovanje plačila
carinske obveznosti v primerih, ko gotovinski polog vplača oseba,
ki pred carinskimi organi nastopa kot direktni pooblaščenec
carinskega dolžnika;
3. ali
gotovinski polog krije tudi carinsko obveznost iz carinskih
postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju
veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso
bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi
carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala;
4. ali
gotovinski polog krije tudi morebitno carinsko obveznost iz
carinskih postopkov, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti
predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po
sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske
deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih
primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati morebitno
carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti
promet;
5. ali se lahko gotovinski polog na zahtevo
naročnika instrumenta zavarovanja (gotovinskega pologa) uporabi za
odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih
olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s
predložitvijo zavarovanja.
(3)
Potrdilo iz prvega odstavka tega člena izda davčni organ na obrazcu
»Potrdilo o gotovinskem pologu« iz Priloge 12, ki je sestavni del
tega pravilnika. Potrdilo za zavarovanje carinske oziroma
trošarinske obveznosti iz drugega odstavka tega člena izda
pristojni carinski urad na obrazcih iz Priloge 13 oziroma 14, ki
sta sestavni del tega pravilnika.
V. SKUPNA
DOLOČBA
55.
člen
(sprostitev
instrumenta zavarovanja)
(1)
Zavezanec za davek ne more uporabljati predloženega instrumenta
zavarovanja iz prvega oziroma drugega odstavka 117. člena ZDavP-2
kot zavarovanje davčne obveznosti od dneva, ko je vložil zahtevek
za njegovo sprostitev. Če je zavezanec za davek vložil zahtevek za
delno sprostitev instrumenta zavarovanja, lahko od dneva vložitve
zahtevka uporablja instrument zavarovanja samo v znesku, znižanem
za delno sprostitev.
(2) Če je
davčna obveznost, za katero je bil instrument zavarovanja
predložen, ugasnila oziroma ne more več nastati, je davčni organ
dolžan sprostiti instrument zavarovanja najkasneje v roku 5
delovnih dni od dneva prejema zahtevka za sprostitev
tega.
DESETI
DEL
ODVZEM
VZORCEV BLAGA ZA POTREBE DAVČNEGA NADZORA
56.
člen
(omejitev
uporabe)
Določbe
tega dela pravilnika se ne uporabljajo, če je odvzem vzorcev urejen
s predpisi Evropske skupnosti.
57.
člen
(odvzem
vzorcev)
(1) Če
davčni organ za potrebe izvajanja davčnega nadzora v skladu s 138.
členom ZDavP-2 odvzame vzorce blaga za analizo oziroma preiskavo, o
tem na primeren način obvesti zavezanca za davek ali njegovega
pooblaščenca. Pisno obvestilo ni potrebno.
(2) Davčni
organ odvzame vzorce sam ali pa glede na okoliščine primera naloži
zavezancu za davek ali njegovemu pooblaščencu, da jih odvzame sam v
prisotnosti pooblaščene osebe.
(3) Odvzem
vzorcev se opravi po metodah, ki so predpisane za ta
namen.
(4) Vzorci
se odvzamejo le v taki količini, kot je nujno potrebna za analizo
ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo. Hkrati z
vzorci blaga lahko davčni organ, če je glede na okoliščine primera
to primerno, odvzame tudi spremljajoče dokumente, ki pojasnjujejo
vrsto blaga, njegovo naravo, količino ali tehnične
karakteristike.
58.
člen
(zapisnik
o odvzemu vzorcev)
(1)
Pooblaščena oseba o odvzemu vzorcev sestavi zapisnik v treh
izvodih, od katerih je namenjen:
1. en
izvod za izvajalca analize oziroma preiskave;
2. en
izvod za davčni organ, ki je vzorec vzel, in
3. en
izvod za zavezanca za davek.
(2) Za
vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti
tako k vzorcu, ki je namenjen izvajalcu analize oziroma preiskave,
kot tudi h kontrolnemu vzorcu priložen izvod varnostnega
lista.
59.
člen
(ravnanje
z blagom pri odvzemu vzorcev)
Za blago,
ki bi se pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci
odvzeli na kraju pregleda (na primer sterilno, za svetlobo
občutljivo, za vlago občutljivo blago in podobno), lahko davčni
organ dovoli, da se vzorci odvzamejo ob prisotnosti pooblaščene
osebe davčnega organa v drugih primernih prostorih.
60.
člen
(obveznosti
zavezanca za davek pri odvzemu vzorcev)
(1)
Zavezanec za davek oziroma njegov pooblaščenec mora davčnemu organu
zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč pri
odvzemu vzorcev.
(2) Če
zavezanec za davek zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to
ne pooblasti druge osebe oziroma davčnemu organu ne zagotovi vse
potrebne pomoči za olajšanje izvajanja postopka, davčni organ
določi rok, v katerem mora zavezanec za davek izpolniti svoje
obveznosti. Če zavezanec za davek ne izpolni zahteve davčnega
organa, davčni organ na stroške in riziko zavezanca za davek
naloži, da strokovno usposobljena oseba odvzame vzorce oziroma
davčni organ sam odvzame vzorce, če je to primerno glede na
okoliščine primera. V tem primeru se šteje, kot da je zavezanec za
davek sodeloval pri odvzemu vzorcev blaga, vendar to ne vpliva na
odgovornost zavezanca za davek za morebitni prekršek zaradi
opustitve potrebne pomoči davčnemu organu oziroma zaradi oviranja
nadzora.
(3) Če je
zaradi posebnih tehničnih lastnosti blaga treba pri pregledu blaga
zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, zavezanec za
davek pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o
tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki določi rok, v katerem
mora zavezanec za davek zagotoviti prisotnost strokovno
usposobljenih oseb.
61.
člen
(število
vzorcev in količina blaga za vzorec)
(1) V
skladu s četrtim odstavkom 57. člena tega pravilnika davčni organ
odvzame praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega
blaga se v soglasju z zavezancem za davek vzame povprečni vzorec
blaga (na primer: pri tekočinah, praških in podobno
dalje).
(2) Nujno
potrebne količine posameznega vzorca iz četrtega odstavka 57. člena
tega pravilnika znašajo praviloma:
1. za
tekočine, paste in trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml;
2. za
tekoče naftne derivate in alkoholne pijače: 0,5 do 1
liter;
3. za
plinaste vzorce (utekočinjeni plini, stisnjeni plini): 10–20 ml
utekočinjenega plina ali 1 liter stisnjenega plina;
4. za
blago v zvitkih: pribl. 10 cm po vsej širini;
5. za
blago v listih ali ploščah: pribl. 30 x 30 cm;
6. za
žice, monofilamente, preje, vrvi in podobno: pribl. 10
m;
7. za
blago, pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni
embalaži;
8. za
druge vrste blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega
odstavka.
(3) Če
okoliščine posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se
lahko odvzamejo tudi manjše ali večje količine od količin,
navedenih v prejšnjem odstavku.
(4) Stroji
oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti,
skicami, fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki
vsebujejo potrebne informacije za določitev narave
blaga.
62.
člen
(označevanje
vzorcev)
Davčni
organ vsak odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti
ustrezno označi, na primer z namestitvijo pečata, zalivke ali na
podoben način, tako da prepreči morebitno zamenjavo ali kakršno
koli drugačno zlorabo vzorcev.
63.
člen
(ravnanje
z vzetimi vzorci)
(1) Davčni
organ, ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z
ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje izvajalcu
analize oziroma pregleda, ki opravi potrebne preiskave. Kontrolni
vzorec blaga hrani davčni organ, ki je odvzel vzorce
blaga.
(2) Vzorci
hitro pokvarljivega blaga se hranijo v hladilniku ali
zamrzovalniku.
64.
člen
(ravnanje
z vzorci po opravljeni analizi)
(1)
Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu
uničijo, vrnejo zavezancu za davek na njegovo zahtevo in stroške
takoj, ko niso več potrebni v postopku, predvsem, ko so izčrpana že
vsa pravna sredstva, ki jih je imel zavezanec za davek na razpolago
zoper odločbo davčnega organa, izdano na podlagi rezultatov te
analize ali natančnega pregleda.
(2)
Vzorce, za katere zavezanec za davek ni zahteval, da se mu vrnejo,
lahko davčni organ uniči ali shrani. Davčni organ lahko v določenih
primerih od zavezanca za davek zahteva, predvsem kadar gre za
vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine
strupenosti, da odstrani preostanek vzorcev.
ENAJSTI
DEL
STROŠKI V
ZVEZI Z DAVČNO IZVRŠBO, ODVZETIM OZIROMA PREPUŠČENIM BLAGOM IN
BLAGOM, KI GA PO ZAKONSKEM POOBLASTILU PRODAJA DAVČNI ORGAN, TER
POGOJIH ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE S TEM BLAGOM
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
65.
člen
(vsebina
tega dela)
(1) Ta del
pravilnika določa višino in način obračunavanja stroškov v zvezi z
davčno izvršbo ter prevozom, hrambo in cenitvijo blaga, ki je bilo
dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona,
oziroma blaga, ki je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto
razpolaganje, ter blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja
davčni organ (v nadaljnjem besedilu: blago).
(2) Ta del
pravilnika določa tudi način preverjanja pogojev za prodajo, drugo
ravnanje, uničenje ali brezplačen odstop blaga, ki:
1. je bilo
dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega
zakona;
2. je bilo
prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje;
3. ga po
zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ.
II.
DOLOČITEV STROŠKOV
66.
člen
(stroški
za izdajo sklepa)
(1)
Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke
in na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne
terjatve dolžnika znašajo 20,86 eurov 25
eurov.
(2)
Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali
nematerializirane vrednostne papirje znašajo 20,86
eurov 25
eurov.
(3)
Stroški za sklep o izvršbi na dolžnikove premičnine znašajo
62,59 eurov 75,00
eurov.
67.
člen
(stroški
za pot pooblaščene uradne osebe)
Za vsako
pot pooblaščene uradne osebe davčnega organa v zvezi s postopkom
davčne izvršbe se dolžniku obračunajo stroški v višini 31,30
eurov 40,00
eurov.
68.
člen
(stroški
prevoza)
(1)
Stroški prevoza zarubljenega blaga znašajo 83 centov za vsak
prevoženi kilometer in se obračunajo glede na prevožene kilometre
od kraja prevzema do kraja hrambe blaga, če prevoz opravi davčni
organ.
(1) Stroški prevoza blaga znašajo 1,00 euro
za vsak prevoženi kilometer in se obračunajo glede na prevožene
kilometre od krahja prevzema do kraja hrambe blaga, če prevoz
opravi davčni organ.
(2) Če
prevoza ne izvaja davčni organ, se obračunajo stroški prevoza po
dejanskih stroških.
(3) Med
stroške prevoza se štejejo tudi morebitni stroški natovarjanja in
raztovarjanja blaga.
69.
člen
(stroški
hrambe)
(1)
Stroški hrambe blaga znašajo 62 centov 1,00 euro
za vsakih
začetih 100 kg bruto teže blaga za vsak dan, ko je bilo blago v
hrambi pri davčnem organu, oziroma se obračunajo po dejanskih
stroških, če se blago ne hrani pri davčnem organu.
(2) Če
blago ni v hrambi pri davčnem organu, se obračunajo stroški hrambe
po dejanskih stroških.
(3) Če
blago ostane v hrambi pri dolžniku, se stroški hrambe ne
obračunajo.
(4)
Stroški, ki nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje blaga, se
obračunajo po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v zvezi
davčni organ. Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za
premestitev blaga.
70.
člen
(stroški
cenitve)
Stroški v
zvezi s cenitvijo, ki jo izvede posebni cenilec, se obračunajo po
veljavni tarifi za te storitve.
71.
člen
(stroški
prodaje)
(1)
Stroški javne dražbe se obračunajo v višini 5 odstotkov od dosežene
kupnine oziroma najmanj 83,46 eurov 100,00
eurov in se
obračunajo tudi v primeru neuspele javne dražbe.
(2)
Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 5 odstotkov od dosežene
kupnine oziroma najmanj 41,73 eurov in se obračunajo tudi v primeru
neuspele prodaje.
(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb
znašajo 5 odstotkov od dosežene kupnine oziroma najmanj 50 eurov,
toda ne več kot 1.000,00 eurov in se obračunajo tudi v primeru
neuspele prodaje.
(3)
Stroški prodaje z neposredno pogodbo se obračunajo v višini 1
odstotka od dosežene kupnine.
(4)
Stroški prodaje po komisijski prodaji se obračunajo po dejanskih
stroških.
(5)
Stroški prodaje zarubljenih materializiranih ali nematerializiranih
vrednostnih papirjev in drugih predmetov, ki se prodajajo na
organiziranem trgu, se obračunajo po dejanskih stroških.
72.
člen
(obračun
stroškov)
(1)
Stroški davčne izvršbe se v skladu s 152. členom ZDavP-2 obračunajo
v sklepu o izvršbi.
(2) Če po
končanem postopku davčne izvršbe nastane razlika v višini med
obračunanimi in dejansko nastalimi stroški, se ta zaračuna oziroma
vrne na podlagi posebnega sklepa davčnega organa.
III.
POGOJI ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM
73.
člen
(pogoji za
prodajo blaga)
(1) Davčni
organ, pooblaščen za prodajo, sme dati v prodajo samo blago, za
katero je bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Evropske
skupnosti za sprostitev v prost promet na carinskem območju
Skupnosti, vključno s prepovedmi in omejitvami, oziroma se po
prodaji lahko dovoli druga dovoljena uporaba oziroma raba
blaga.
(2) Blago,
ki ne ustreza predpisom iz prvega odstavka tega člena, se odstrani
s carinskega območja Skupnosti oziroma uniči.
(3) Ne
glede na drugi odstavek tega člena se blago, ki ne izpolnjuje
pogojev iz prvega odstavka tega člena, lahko proda pod pogojem, da
se po prodaji odstrani s carinskega območja Skupnosti.
74.
člen
(preverjanje
pogojev za prodajo)
(1) Za
preverjanje pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za
pripravo blaga za prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za
prodajo, komisijo. Komisijo sestavljajo predsednik in dva
člana.
(2) Nalogi
komisije iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja
pogojev za prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava
zapisnika o delu.
(3) Pri
ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o
carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke
zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja
brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja
garancije.
(4)
Vrednost blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja organ Davčne
uprave Republike Slovenije, se ugotavlja v skladu z 205. členom
ZDavP-2.
75.
člen
(brezplačen
odstop blaga)
(1) Blago
se pod pogojem iz prvega odstavka 206. člena ZDavP-2 lahko
brezplačno odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali
javnim zavodom, če ga ti potrebujejo za opravljanje svoje
dejavnosti. O brezplačnem odstopu odloča minister, pristojen za
finance, s sklepom.
(2)
Državnim organom in organizacijam se brezplačno lahko odstopi tudi
blago, ki ga po posebnih predpisih ni dovoljeno sprostiti v prosti
promet (orožje, strelivo, radijske postaje in podobno), če to blago
potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.
(3) Takoj
po prevzemu brezplačno odstopljenega neskupnostnega blaga mora
pridobitelj urediti carinski status tega blaga.
76.
člen
(uničenje
blaga)
(1) Če se
blago ne proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim
členom, se uniči.
(2) Davčni
organ lahko blago uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe,
prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom
od prodaje.
(3) Predlog za uničenje blaga poda
tričlanska komisija, ki jo imenuje davčni organ. Komisijo
sestavljajo predsednik in dva člana.
(4) Davčni organ na podlagi predloga
komisije izda sklep o uničenju in ga izvrši. Komisija nadzira
uničenje ter sestavi zapisnik o uničenju.
(3)
(5)
Uničenje
blaga se izvede v skladu s posebnimi predpisi.
DVANAJSTI
DEL
MEDSEBOJNA
UPRAVNA POMOČ MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE PRI IZTERJAVI
DAVŠČIN IN IZMENJAVI PODATKOV
I.
SPLOŠNO
77.
člen
(vsebina
tega dela)
S tem
delom se določajo podrobnejša pravila za izvajanje ukrepov
medsebojne upravne pomoči med državami članicami Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU) pri izterjavi davščin in pri izmenjavi
podatkov ter določajo obrazci, ki se pri tem uporabljajo v skladu z
določbami:
–
Direktive Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči
pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in
druge ukrepe (Kodificirana različica);
–
Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni
pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne
obdavčitve (UL L št. 336 z dne 27. 12. 1977, str. 15), zadnjič
spremenjena z Direktivo Sveta 2006/98/ES z dne 20. novembra 2006 o
prilagoditvi nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi
pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006,
str. 129).
II.
MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZTERJAVI DAVŠČIN
78.
člen
(podrobnejša
opredelitev izrazov)
(1) Za
uvozne dajatve iz 3. točke 215. člena ZDavP-2 se štejejo carine in
druge dajatve z enakovrednim učinkom, ki se pobirajo ob uvozu, ter
uvozne dajatve, ki so določene v okviru skupne kmetijske politike
ali v okviru posebnih ureditev, ki veljajo za določeno blago,
pridobljeno v okviru predelave kmetijskih proizvodov.
(2) Za
izvozne dajatve iz 4. točke 215. člena ZDavP-2 se štejejo carine in
druge dajatve z enakovrednim učinkom, ki se pobirajo ob izvozu
blaga, ter izvozne dajatve, ki so določene v okviru skupne
kmetijske politike ali v okviru posebnih ureditev, ki veljajo za
določeno blago, pridobljeno v okviru predelave kmetijskih
proizvodov.
(3) Za
davke na dohodek in kapital iz 7. točke 215. člena ZDavP-2 se
štejejo davki na celotni dohodek ali celotni kapital ali del
dohodka ali kapitala, vključno z davki na kapitalske dobičke od
prodaje premičnega ali nepremičnega premoženja, davki na plačo, ki
jih plačujejo delodajalci, in davki na prirast kapitala, kot so
določeni z veljavnimi predpisi držav članic EU, kot so zlasti
naslednji:
1. v
Belgiji:
–
Impôt des personnes physiques/Personenbelasting
–
Impôt des sociétés/Vennootschapsbelasting
–
Impôt des personnes morales/Rechtspersonenbelasting
–
Impôt des non-résidents/Belasting der
niet-verblijfhouders
2. v
Bolgariji:
–
данък върху доходите на физическите лица
–
корпоративен данък
–
данъци, удържани при източника
–
алтернативни данъци на корпоративния данък
–
окончателен годишен (патентен) данък
3. na
Danskem:
–
Indkomstskat til staten
–
Selskabsskat
–
Den kommunale indkomstskat
–
Den amtskommunale indkomstskat
–
Folkepensionsbidragene
–
Sømandsskat
–
Den særlige indkomstskat
–
Kirkeskat
–
Formueskat til staten
–
Bidrag til dagpengefonden
4. v
Nemčiji:
–
Einkommensteuer
–
Körperschaftsteuer
–
Vermögensteuer
–
Gewerbesteuer
–
Grundsteuer
5. v
Grčiji:
–
Φόρος ετσοδήματος φυσικών προσώπων
–
Φόρος ετσοδήματος νομικών προσώπων
–
Φόρος ακινήτον περιονσίας
6. v
Španiji:
–
Impuesto sobre la Renta de las Personas Físicas
–
Impuesto sobre Sociedades
–
Impuesto Extraordinario sobre el Patrimonio de las
–
Personas Físicas
7. v
Franciji:
–
Impôt sur le revenu
–
Impôt sur les sociétés
–
Taxe professionnelle
–
Taxe foncière sur les propriétés bâties
–
Taxe foncière sur les propriétés non bâties
8. na
Irskem:
–
Income tax
–
Corporation tax
–
Capital gains tax
–
Wealth tax
9. v
Italiji:
–
Imposta sul reddito delle persone fisiche
–
Imposta sul reddito delle persone giuridiche
–
Imposta locale sui redditi
10. v
Luksemburgu:
–
Impôt sur le revenu des personnes physiques
–
Impôt sur le revenu des collectivités
–
Impôt commercial communal
–
Impôt sur la fortune
–
Impôt foncier
11. na
Nizozemskem:
–
Inkomstenbelasting
–
Vennootschapsbelasting
–
Vermogensbelasting
12. v
Avstriji:
–
Einkommensteuer
–
Körperschaftsteuer
–
Grundsteuer
–
Bodenwertabgabe
–
Abgabe von land- und forstwirtschaftlichen Betrieben
13. na
Portugalskem:
–
Contribuição predial
–
Imposto sobre a indústria agrícola
–
Contribuição industrial
–
Imposto de capitais
–
Imposto profissional
–
Imposto complementar
–
Imposto de mais-valias
–
Imposto sobre o rendimento do petróleo
–
Os adicionais devidos sobre os impostos precedentes
14. na
Finskem:
–
Valtion tuloverot – de statliga inkomstskatterna
–
Yhteisöjen tulovero – inkomstskatten för samfund
–
Kunnallisvero – kommunalskatten
–
Kirkollisvero – kyrkoskatten
–
Kansaneläkevakuutusmaksu –
folkpensionsförsäkringspremien
–
Sairausvakuutusmaksu – sjukförsäkringspremien
–
Korkotulon lähdevero – källskatten på ränteinkomst
–
Rajoitetusti verovelvollisen lähdevero – källskatten för
begränsat
skattskyldig
–
Valtion varallisuusvero – den statliga
förmögenhetsskatten
–
Kiinteistövero – fastighetsskatten
15. na
Švedskem:
–
Den statliga inkomstskatten
–
Sjömansskatten
–
Kupongskatten
–
Den särskilda inkomstskatten för utomlands bosatta
artister
m.fl.
–
Den statliga fastighetsskatten
–
Den kommunala inkomstskatten
–
Förmögenhetsskatten
16. v
Združenem kraljestvu:
–
Income tax
–
Corporation tax
–
Capital gains tax
–
Petroleum revenue tax
–
Development land tax
17. na
Češkem
–
Danĕ z přijmů
–
Daň z nemovitostí
–
Daň dĕdická, daň darovací a daň z prěvodu nemovitostí
–
Daň z přidané hodnoty
–
Spotřební daně
18. v
Estoniji:
–
Tulumaks
–
Sotsiaalmaks
–
Maamaks
19. na
Cipru:
–
Φόρος Εισοδήματος
–
‘Εκτακτη Εισφορά για την Άμυνα της Δημοκρατίας
–
Φόρος Κεφαλαιουχικών Κερδών
–
Φόρος Ακίνητης Ιδιοκτησίας
20. v
Latviji:
–
iedzīvotāju ienākuma nodoklis
–
nekustamā īpašuma nodoklis
–
uzņēmumu ienākuma nodoklis
21. v
Litvi:
–
Gyventojų pajamų mokestis
–
Pelno mokestis
–
Įmonių ir organizacijų nekilnojamojo turto mokestis
–
Žemės mokestis
–
Mokestis už valstybinius gamtos išteklius
–
Mokestis už aplinkos teršimą
–
Naftos ir dujų išteklių mokestis
–
Paveldimo turto mokestis
22. na
Madžarskem:
–
személyi jövedelemadó
–
társasági adó
–
osztalékadó
–
általános forgalmi adó
–
jövedéki adó
–
építményadó
–
telekadó
23. na
Malti
–
Taxxa fuq l-income
24. na
Poljskem:
–
Podatek dochodowy od osób prawnych
–
Podatek dochodowy od osób fizycznych
–
Podatek od czynności cywilnopranych
25. v
Romuniji
–
impozitul pe venit
–
impozitul pe profit
–
impozitul pe veniturile obţinute din România de
nerezidenţi
–
impozitul pe veniturile microîntreprinderilor
–
impozitul pe clădiri
–
impozitul pe teren
26. v
Sloveniji:
–
Dohodnina
–
Davki občanov
–
Davek od dobička pravnih oseb
–
Posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic
27. na
Slovaškem
–
daň z príjmov fyzických osôb
–
daň z príjmov právnických osôb
–
daň z dedičstva
–
daň z darovania
–
daň z prevodu a prechodu nehnutel’ností
–
daň z nehnutel’ností
–
daň z pridanej hodnoty
–
spotrebné dane.
(4) Za
davke na zavarovalne premije oziroma požarne takse iz 8. oziroma 9.
točke 215. člena ZDavP-2 se štejejo naslednji davki in druge
dajatve, ki jih zaračunavajo posamezne države članice
EU:
1. v
Avstriji:
–
Versicherungssteuer
–
Feuerschutzsteuer
2. v
Belgiji:
– Taxe
annuelle sur les contrats d'assurance
–
Jaarlijkse taks op de verzekeringscontracten
3. v
Nemčiji:
–
Versicherungssteuer
–
Feuerschutzsteuer
4. na
Danskem:
– Afgift
af lystfartøjsforsikringer
– Afgift
af anvarsforsikringer for motorkøretøjer m.v.
–
Stempelafgift af forsikringspræmier
5. v
Španiji:
– Impuesto
sobre la prima de seguros
6. v
Grčiji:
– Φòρoς
κύκλoυ εργασιων (Φ. Κ. Ε.)
– Τέλη
Χαρτοσήμου
7. v
Franciji:
– Taxe sur
les conventions d'assurances
8. na
Finskem:
– Eräistä
vakuutusmaksuista souritettava vero/skatt på vissa
försäkringspermier
–
Palosuojelumaksu/brandskyddsavgift
9. v
Italiji:
– Imposte
sulle assicurazioni private ed i contratti vitalizi di cui alla
legge 29. 10. 1967 No 1216
10. na
Irskem:
– levy on
insurance premiums
11. v
Luksemburgu:
– Impôt
sur les assurances
– Impôt
dans l'interêt du service d'incendie
12. na
Nizozemskem:
–
Assurantiebelasting
13. na
Portugalskem:
– Imposto
de selo sobre os prémios de seguros
14. v
Združenem kraljestvu:
–
insurance premium tax (IPT)
15. na
Malti:
– Taxxa
fuq Dokumenti u Trasferimenti
16. v
Sloveniji:
– davek od
prometa zavarovalnih poslov
– požarna
taksa
(5) Za
davek iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena se štejejo
tudi enaki ali podobni davki, ki se uvedejo po uveljavitvi tega
pravilnika poleg ali namesto davka, navedenega v tretjem oziroma
četrtem odstavku tega člena. V tem primeru minister, pristojen za
finance, izda ugotovitveni sklep, s katerim ugotovi, na katere
davke se ta pravilnik nanaša.
79.
člen
Z dnem uveljavitve Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od
11.04.2009 naprej prenehajo veljati določbe 79. člena (7. člen
Pravilnika-28/09).
80.
člen
Z dnem uveljavitve Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od
11.04.2009 naprej prenehajo veljati določbe 80. člena (7. člen
Pravilnika-28/09).
81.
člen
(zaprosilo
za izterjavo ali za zavarovanje plačila davčne
obveznosti)
Za
preračun zneskov se uporabi tečaj iz devetega odstavka 234. člena
ZDavP-2.
82.
člen
Z dnem uveljavitve Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od
11.04.2009 naprej prenehajo veljati določbe 82. člena (9. člen
Pravilnika-28/09).
83.
člen
Z dnem uveljavitve Pravilnika-28/09 (UL RS, št. 28/09) – tj. od
11.04.2009 naprej prenehajo veljati določbe 83. člena (9. člen
Pravilnika-28/09).
III.
MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZMENJAVI PODATKOV
84.
člen
(podrobnejša
opredelitev pojmov)
(1) Za
davek na celotni dohodek ali celotni kapital v smislu 1. točke
prvega odstavka 244. člena ZDavP-2 se štejejo predvsem davki,
navedeni za posamezno državo članico v tretjem odstavku 78. člena
tega pravilnika.
(2) Za
davek na zavarovalne premije v smislu 2. točke prvega odstavka 244.
člena ZDavP-2 se štejejo davki iz četrtega odstavka 78. člena tega
pravilnika.
85.
člen
(prenos
pristojnosti)
V skladu z
246. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča
Davčno upravo Republike Slovenije – Generalni davčni urad, da v
skladu z 247., 248. in 249. členom ZDavP-2 izmenjuje s pristojnimi
organi drugih držav članic EU podatke o davkih iz 244. člena
ZDavP-2.
IV.
PRISTOJNI ORGAN ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI
POGODBAMI O IZOGIBU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA
86.
člen
(prenos
pristojnosti)
V skladu z
265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča
Davčno upravo Republike Slovenije – Generalni davčni urad, da v
skladu z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega obdavčevanja
izmenjuje podatke s pristojnimi organi držav pogodbenic.
TRINAJSTI
DEL
VRSTE,
VSEBINA, NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE DAVČNI UPRAVI
REPUBLIKE SLOVENIJE IN CARINSKI UPRAVI REPUBLIKE
SLOVENIJE
I. SPLOŠNA
DOLOČBA
II. VRSTE
IN VSEBINE POROČIL
87.
člen
(obveznost
pošiljanja podatkov)
Agencija
Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v
nadaljnjem besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2
pošilja Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) poročila
s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčne in carinske
službe, in sicer:
– iz
poslovnega registra Republike Slovenije;
– iz
drugih registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi
predpisi, ki jih za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih
organov vodi AJPES;
– iz
letnih poročil poslovnih subjektov;
– iz
letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem
izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih
subjektov;
–
prejemkih in izdatkih poslovnih subjektov;
–
izplačanih plačah;
– dospelih
neporavnanih obveznostih;
–
rezultatih drugih statističnih raziskav, ki jih opravlja
AJPES.
88.
člen
(podatki,
ki jih posreduje AJPES)
(1) Iz
poslovnega registra Republike Slovenije posreduje AJPES davčnemu
organu naslednje podatke o posameznem poslovnem
subjektu:
–
identifikacijsko številko;
– firmo
oziroma ime (tudi skrajšano firmo oziroma ime);
– sedež in
naslov;
– datum
akta o ustanovitvi;
– podatke
o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, in zaporedno številko
vpisa);
– glavno
dejavnost;
– pravno
organizacijsko obliko;
– datum
začetka poslovanja;
– ime in
priimek ustanovitelja;
– poreklo
ustanovitvenega kapitala (domači, tuji, mešani);
– države
ustanovitvenega kapitala;
– vrsto
lastnine;
– ime in
priimek zastopnika;
– podatke
za povezavo (za povezane oziroma združene oblike);
–
dejavnosti (registrirane oziroma določene s predpisom ali z aktom o
ustanovitvi);
– telefon,
teleks, telefaks, elektronska pošta;
– o
spremembah (vrsto in datum);
– o
poslovanju (posluje: da, ne);
– o
velikostnem razredu (glede na število zaposlenih);
– številko
računa, ki ga poslovni subjekt odpre pri organizaciji za plačilni
promet.
(2) O
podružnicah in podružnicah tujih poslovnih subjektov posreduje
AJPES davčnemu organu naslednje podatke:
–
identifikacijsko številko;
– ime in
firmo;
– sedež in
naslov;
– državo
sedeža poslovnega subjekta, kadar gre za podružnice tujih poslovnih
subjektov tudi;
– vrsto
podružnice;
– datum
vpisa;
–
dejavnosti;
– ime in
priimek zastopnika;
– vrsto in
datum sprememb.
89.
člen
(posredovanje
podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov)
Iz letnih
poročil poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu
naslednje podatke:
a) za
družbe in podjetnike:
– vse
podatke iz bilance stanja za vse poslovne subjekte;
– vse
podatke iz izkaza poslovnega izida za vse poslovne
subjekte;
– vse
podatke iz izkaza finančnega izida za družbe iz prvega odstavka 57.
člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in
60/06 – popr., v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);
– vse
podatke iz izkaza gibanja kapitala za družbe iz prvega odstavka 57.
člena ZGD-1;
b) za
društva:
– vse
podatke iz bilance stanja;
– vse
podatke iz izkaza poslovnega izida;
c) za
ostale pravne osebe zasebnega prava:
– vse
podatke iz bilance stanja;
– vse
podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov;
d) za
pravne osebe javnega prava:
– vse
podatke iz bilance stanja;
– vse
podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – drugih uporabnikov
oziroma vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – določenih
uporabnikov;
– vse
podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po
vrstah dejavnosti.
90.
člen
(posredovanje
podatkov iz letnih poročil družb in podjetnikov ter drugih
poslovnih subjektov)
Iz letnih
poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu
družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov posreduje AJPES
davčnemu organu naslednje podatke:
– vse
podatke posameznega poslovnega subjekta;
– zbirne
podatke poslovnih subjektov posamezne dejavnosti;
– izračun
temeljnih kazalnikov.
91.
člen
(posredovanje
podatkov v zvezi s prejemki in izdatki poslovnih
subjektov)
V zvezi s
prejemki in izdatki poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu
organu naslednje podatke:
– ime in
davčno številko poslovnega subjekta;
– matično
številko poslovnega subjekta;
– znesek
prometa po posameznih vrstah prejemkov in izdatkov;
– šifre
posameznih prejemkov in izdatkov;
– datum
prejemka oziroma izdatka.
Z dnem uveljavitve Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od
27.12.2011 naprej prenehajo veljati določbe 91. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
92.
člen
(pošiljanje
podatkov o izplačanih plačah in drugih osebnih
prejemkih)
V zvezi s
podatki o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih AJPES
posreduje davčnemu naslednje podatke:
– ime in
davčno številko poslovnega subjekta;
– matično
številko poslovnega subjekta;
– število
zaposlenih;
– vrsto
izplačila;
– šifro
izplačila;
– znesek
izplačila;
– datum
izplačila;
– obdobje,
na katero se izplačilo nanaša;
– številko
računa, s katerega se izplačujejo plače in regres za letni
dopust;
–
kumulativni znesek, izplačan iz naslova uspešnosti
poslovanja.
93.
člen
(posredovanje
podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih)
V zvezi s
podatki o dospelih neporavnanih obveznostih posreduje AJPES
davčnemu organu naslednje podatke:
– ime in
davčno številko poslovnega subjekta;
– matično
številko poslovnega subjekta;
– datum
nastanka dospele neporavnane obveznosti;
– znesek
neporavnane dospele obveznosti;
– vrstni
red pokrivanja obveznosti;
–
spremembo zneska in vrste neporavnane dospele
obveznosti;
– številko
računa, s katerega se izvajajo plačila za poravnavo dospele
neporavnane obveznosti.
Z dnem uveljavitve Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od
27.12.2011 naprej prenehajo veljati določbe 93. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
III. NAČIN
POŠILJANJA POROČIL
94.
člen
(način
pošiljanja poročil)
Poročila
iz 88. do 93. člena tega pravilnika AJPES pošilja v varni
elektronski obliki. Obliko poročil dogovorita davčni organ in
AJPES.
IV. ROKI
ZA POŠILJANJE POROČIL
95.
člen
(roki za
pošiljanje podatkov iz letnih poročil)
(1) AJPES
pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil poslovnih
subjektov v naslednjih rokih:
– za vse
poslovne subjekte takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do
konca maja tekočega leta za preteklo leto;
– za
velike in srednje družbe in tiste majhne družbe, s katerih
vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ter družbe,
ki sestavljajo konsolidirana letna poročila, pa še dodatno podatke
iz revidiranih letnih poročil takoj, ko so na razpolago, vendar
najpozneje do konca oktobra tekočega leta za preteklo
leto.
(2) Na
posebno zahtevo davčnega organa pošlje AJPES v petih dneh po
prejemu zahteve podatke iz letnega poročila posameznega poslovnega
subjekta še pred roki, določenimi v prvem odstavku tega
člena.
96.
člen
(roki za
pošiljanje podatkov iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem
položaju ter poslovnem izidu)
AJPES
pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil o premoženjskem
in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter
drugih poslovnih subjektov do 30. aprila v letu za preteklo
leto.
97.
člen
(roki za
pošiljanje podatkov v zvezi s prejemki in izdatki)
AJPES
pošilja davčnemu organu podatke v zvezi s prejemki in izdatki
poslovnih subjektov v naslednjih rokih:
– podatke
o izplačilu plač in drugih osebnih prejemkov in dohodkov mesečno,
do 15. v mesecu za predpretekli mesec;
– podatke
v zvezi z izplačili plač in drugih osebnih prejemkov in dohodkov iz
podatkov o namenih plačil, označenih z ustreznimi šiframi izdatkov
na plačilnih nalogih, dnevno;
– podatke
o prejemkih na račune in o izdatkih z računov mesečno, do 25. v
mesecu za pretekli mesec;
–
kumulativne podatke o posameznih vrstah prejemkov in izdatkov za
vsak poslovni subjekt oziroma za vsak račun najkasneje do 31.
januarja v tekočem letu za preteklo leto.
Z dnem uveljavitve Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od
27.12.2011 naprej prenehajo veljati določbe 97. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
98.
člen
(roki za
pošiljanje podatkov o dospelih neporavnanih
obveznostih)
AJPES
pošilja podatke o dospelih neporavnanih obveznostih davčnemu organu
dnevno.
Z dnem uveljavitve Pravilnika-101/11 (UL RS, št. 101/11) – tj. od
27.12.2011 naprej prenehajo veljati določbe 98. člena (27. člen
Pravilnika-101/11).
ŠTIRINAJSTI
DEL
PREHODNE
IN KONČNA DOLOČBA
99.
člen
(prehodna
določba glede zagotovitve izvajanja informacijske varnostne
politike Carinske uprave Republike Slovenije)
Ne glede
na 17. člen tega pravilnika Carinska uprava Republike Slovenije
zagotovi podporo sistemu informacijskega varovanja in možnost
naknadnega ugotavljanja obravnave podatkov, ki so davčna tajnost,
najkasneje do 31. 12. 2008.
100.
člen
(prehodna
določba glede upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti)
Kot
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se za
leto 2006 upošteva dohodek, kot je opredeljen v 58. členu Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo,
v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), zmanjšan za oprostitve iz 61. člena
ZDoh-1, znižanja iz 62. člena ZDoh-1 ter oprostitve in znižanja iz
prvega odstavka 137. člena ZDoh-1.
101.
člen
(veljavnost
in uporaba izdanih instrumentov zavarovanja)
Instrumenti
zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za
zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred
začetkom uporabe tega pravilnika, se lahko uporabljajo do konca
njihove veljavnosti.
102.
člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem
uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju z
zaupnimi podatki in načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski
službi (Uradni list RS, št. 40/02).
103.
člen
(veljavnost
pravilnika)
Ta
pravilnik začne veljati 1. januarja 2007.
Pravilnik
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (UL RS, št. 46/07 z dne 29.05.2007) vsebuje naslednjo
končno določbo:
4.
člen
Ta
pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (UL RS, št. 102/07 z dne 09.11.2007) vsebuje naslednjo
končno določbo:
4.
člen
Ta
pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik
o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (UL
RS, št. 28/09 z dne 10.04.2009) vsebuje še naslednji določbi in
končno določbo:
10.
člen
V
1. točki Priloge 13 in 1. točki Priloge 14 se črta besedilo »pri
Generalnem carinskem uradu«.
11.
člen
Priloge 15,
16, 17 in 18 se črtajo.
12.
člen
Ta
pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem
postopku (UL RS, št. 101/11 z dne 12.12.2011) vsebuje še naslednjo
določbo ter prehodno in končno določbo:
28. člen
Priloge 4 do 14 se nadomestijo z novimi
Prilogami 4 do 14, ki so sestavni del tega pravilnika.
PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA
29. člen
Postopki odpisa, delnega odpisa, odloga in
obročnega plačila davka, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še
niso pravnomočno končani, se končajo po Pravilniku o izvajanju
Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07,
102/07 in 28/09).
30. člen
Ta pravilnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.