Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in
prispevki/Socialni prispevki in dajatve/Odločbe Ustavnega sodišča/ …
Odločba o ugotovitvi, da
je tretji odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost v neskladju
z Ustavo, in o razveljavitvi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodbe
Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti
Številka odločbe: U-I-214/09
Uradni list RS, št. 62/10 (30.07.2010)
1. Tretji odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost
(Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/2000 in 97/01) je v neskladju z
Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih
mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljenega neskladja se od odpravnin, izplačanih
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne plačujejo
prispevki delavcev za socialno varnost.
4. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1593/2007 z
dne 14. 10. 2008 in sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski
Soboti, št. Pd 198/2007 z dne 30. 10. 2007 se razveljavita in zadeva se vrne
Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje.
5. Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika
(tožnika v delovnem sporu) za plačilo zneska 916,11 EUR, ki mu ga je
delodajalec odtegnil pri izplačilu odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi
iz razloga nesposobnosti zaradi obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost.
Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper prvostopenjsko
odločitev. Sodišči sta svojo odločitev oprli na stališče, da se po tretjem
odstavku 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV)
prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega
razmerja, razen od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja
iz operativnih razlogov, in od premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja,
od katerih se v skladu s pokojninskimi predpisi ne plačujejo prispevki za socialno
varnost. Pri tem sta šteli, da se pojem »odpravnina, izplačana v primeru
prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov« ne more nanašati na
odpravnine, izplačane zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
nesposobnosti. Višje delovno in socialno sodišče je pritožniku ob tem tudi
pojasnilo, da (upoštevaje, da se lahko zakonsko določena oprostitev plačila
prispevkov nanaša le na odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnih razlogov) natančnejša opredelitev odpravnin iz operativnih razlogov v
Pravilniku o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih
razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za
socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02 in nasl. – v nadaljevanju
Pravilnik) za njegov primer ni odločilna in da so zato neutemeljene njegove
pritožbene navedbe o neustavnosti oziroma nezakonitosti Pravilnika. Zavrnilo je
tudi očitke pritožnika, da bi ga lahko po prvi alineji petega odstavka 3. člena
ZPSV plačilo prispevkov za socialno varnost bremenilo kvečjemu v delu, kolikor
prejeti znesek odpravnine presega s predpisom Vlade določeni znesek prejemkov,
ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v osnovo za davek od
osebnih prejemkov. Ugotovilo je namreč, da je Vlada Republike Slovenije takšen
znesek določila le za odpravnino ob upokojitvi.
2. Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 5., 14., 15. in 50. člena Ustave. Meni, da za odločitev sodišč ni pravne podlage. Navaja, da bi bilo treba
glede obveznosti plačila prispevkov od odpravnine pravni položaj delavcev,
odpuščenih zaradi nesposobnosti, izenačiti s pravnim položajem delavcev,
odpuščenih zaradi poslovnih razlogov, ki niso obremenjeni z obveznostjo plačila
prispevkov od odpravnine. Razlog za zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka vidi
v Pravilniku, ki med odpravninami, od katerih se ne plačujejo prispevki za
socialno varnost, ne navaja odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi
zaradi nesposobnosti. Pravilniku očita nezakonitost in neskladje z 2., 14., 147. in 153. členom Ustave. Navaja, da so osnove za odpravnine, pravne posledice in namen odpravnin po
109. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v
nadaljevanju ZDR) enaki, Pravilnik pa naj bi delavce postavil v neenakopraven
položaj. Glede na to, da se prispevki, plačani od odpravnin, naj ne bi šteli v
pokojninsko osnovo, naj bi dejansko pomenili obdavčitev. Pritožnik meni, da bi
zakonodajalec, če bi imel namen uvesti prispevke od odpravnin zaradi odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, to v 3. člen ZPSV tudi zapisal,
ta določba pa je glede plačevanja prispevkov od odpravnin ostala nespremenjena
tudi po uveljavitvi ZDR. Meni tudi, da bi bilo, upoštevaje drugi odstavek 1.
člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega
razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08 – v nadaljevanju Uredba), ki govori
o smiselni uporabi te Uredbe za potrebe (med drugimi) 3. člena ZPSV, in ob
ustrezni razlagi 3. člena ZPSV, mogoče šteti, da se prispevki od odpravnine ob
odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti plačujejo le od zneska
odpravnine, ki presega višino, določeno v Uredbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče
ugodi njegovi ustavni pritožbi, in zahteva povračilo stroškov postopka z
ustavno pritožbo.
3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-2988/08 z dne
10. 9. 2009 sprejelo v obravnavo. Sklep je sprejelo na podlagi tretjega
odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 –
uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS), ki omogoča, da Ustavno sodišče,
če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen
konkretne zadeve, obravnava tudi ustavno pritožbo, ki sicer na podlagi prve
alineje drugega odstavka 55.a člena ni dovoljena, ker znesek vrednosti spornega
predmeta v tej zadevi ne presega 2.000,00 EUR. V skladu s prvim odstavkom 56.
člena ZUstS je o sprejemu obvestilo Višje delovno in socialno sodišče. Na
podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je ustavno pritožbo poslalo v odgovor
pritožnikovemu delodajalcu kot nasprotni stranki iz delovnega spora. Ta nanjo
ni odgovoril.
4. V postopku odločanja o ustavni pritožbi je Ustavno sodišče na
podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS začelo postopek za oceno ustavnosti
tretjega odstavka 3. člena ZPSV. Sklep o začetku postopka za oceno ustavnosti
ZPSV je skupaj s priloženo ustavno pritožbo poslalo Državnemu zboru Republike Slovenije.
5. Državni zbor v odgovoru navaja, da tretji odstavek 3. člena ZPSV ni
v neskladju z Ustavo. Pojasnjuje, da je neplačevanje prispevkov za socialno
varnost izjema. Ti primeri naj bi bili drugačni od položaja, zaradi katerega je
prenehalo delovno razmerje pritožniku, in po vsebini takšne narave, da upravičujejo
drugačno ureditev. Po vsebini naj bi šlo pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnih razlogov za razloge, na katere delavci nimajo vpliva, kar pa naj ne
bi veljalo za primer odpovedi iz razloga nesposobnosti. Sicer se Državni zbor
strinja s stališčem Vlade.
6. Vlada v mnenju pojasnjuje, da je osnovno pravilo ZPSV, da se
prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega
razmerja. Le na ta način naj bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev temeljnih
načel socialnih zavarovanj in ohraniti sistem finančno stabilen in pravičen v
smislu sorazmerne porazdelitve bremen. Izjeme naj bi bile določene le za
prejemke, pri katerih se s tem dosegajo socialnovarstveni ali kakšni drugi
cilji. Oprostitev plačila prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, naj bi bila določena z namenom razbremeniti
delodajalce, ki morajo odpuščati iz poslovnih razlogov, in kot
socialnovarstveni ukrep za delavce, ki so odpuščeni iz razlogov, ki niso na
njihovi strani. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
nesposobnosti takšni razlogi z vidika namena ukrepa po mnenju Vlade niso
podani. Glede očitkov v zvezi s Pravilnikom Vlada navaja, da naj bi bilo z njim
določeno le, katere odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR po
vsebini ustrezajo odpravninam zaradi prenehanja delovnega razmerja iz
operativnih razlogov, nikakor pa se z njim ne določajo obveznosti plačevanja
prispevkov. Prereka tudi navedbe pritožnika, da naj bi šlo pri prispevkih od
odpravnin dejansko za davek, in poudarja, da je temeljna značilnost davkov
nenamenskost. Prva alineja petega odstavka 3. člena ZPSV o plačilu prispevkov
le od prejemka v delu, ki presega določeni znesek, pa se lahko po mnenju Vlade
nanaša le na odpravnine ob upokojitvi.
B. – I.
7. Pritožnik izpodbija odločitvi sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka
za izplačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost, ki so mu bili
odtegnjeni od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
nesposobnosti. Plačilo prispevkov za socialno varnost od prejemkov iz delovnega
razmerja, ki bremenijo delavce, je urejeno v 3. členu ZPSV. Splošno pravilo je,
da se prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega
razmerja, in to od celotnega zneska bruto prejemkov (prvi do četrti odstavek 3.
člena). Izjeme od tega pravila so določene v tretjem in petem odstavku 3. člena
ZPSV. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki ne plačujejo od odpravnin,
izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po
predpisih o delovnih razmerjih, in od premij prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, od katerih se po drugem odstavku 368. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plačujejo prispevki za socialno
varnost. Po petem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki od določenih prejemkov iz
delovnega razmerja plačujejo le od določenega dela teh prejemkov oziroma nad
določenim zneskom teh prejemkov.
8. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost
ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz
operativnih razlogov. Tako določena oprostitev plačila prispevkov se ne more
nanašati na odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Zakon namreč na tem mestu ohranja terminologijo prejšnjega Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR90) kot
zakona, ki je veljal v obdobju, ko je bila omenjena oprostitev vključena v
ZPSV.
Pri tem pa je z institutom prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov
mogoče enačiti le tiste načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR, kjer
zaradi različnih razlogov na strani delodajalca preneha potreba po delu
delavca. Pod pojem odpravnina iz tretjega odstavka 3. člena ZPSV je zato mogoče
uvrstiti le odpravnine, ki se izplačajo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnih razlogov (v širšem smislu),
ne pa tudi odpravnino zaradi odpovedi iz razloga nesposobnosti, ker pri tej vrsti
odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za prenehanje potrebe po delu delavca.
Glede na navedeno se pritožnik tudi ne more sklicevati na to, da je bil razlog
za zavrnitev njegovega zahtevka Pravilnik, ker ta med odpravnine, od katerih se
ne plačujejo prispevki za socialno varnost, ne uvršča tudi odpravnine ob
odpovedi iz razloga nesposobnosti. Pravilnik, ki lahko le podrobneje razčlenjuje
zakonsko ureditev, namreč takšne oprostitve, ker ta ni predvidena z ZPSV, ni
mogel določiti.
9. Neutemeljeni so tudi očitki pritožnika, da bi moral biti upravičen
vsaj do delne oprostitve plačila prispevkov, kar naj bi izhajalo iz prve
alineje petega odstavka 3. člena ZPSV v povezavi z Uredbo. Po tej določbi se
prispevki za socialno varnost pri »odpravnini« obračunavajo in plačujejo v
delu, ki presegajo s predpisom Vlade določeni znesek teh prejemkov, ki se v skladu
z Zakonom o dohodnini ne vštevajo v davek od osebnih prejemkov. Upoštevaje
Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno besedilo –
ZDoh-2) in Uredbo, ki takšno delno oprostitev plačevanja prispevkov določata le
za odpravnino ob upokojitvi (7. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 10. člen Uredbe), pa je jasno, da se pojem odpravnina iz prve alineje petega odstavka 3. člena
ZPSV ne more nanašati na odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
razloga nesposobnosti, temveč le na odpravnino ob upokojitvi.
B. – II.
Presoja skladnosti tretjega odstavka 3. člena ZPSV z načelom
enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave)
10. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV so odpravnine, izplačane zaradi
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, obremenjene s plačilom
prispevkov za socialno varnost, medtem ko to ne velja za odpravnine, izplačane
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Glede na očitke
pritožnika o neenaki obravnavi delavcev je moralo Ustavno sodišče v
nadaljevanju presoditi, ali je takšna ureditev skladna z načelom enakosti pred
zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).
11. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da obravnava
enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če
obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Delavci, ki jim je
odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in delavci, ki jim je odpovedana
pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, so ob odpovedi pogodbe o
zaposlitvi v bistveno enakih položajih. Oboji ostanejo brez zaposlitve in s tem
brez plače kot dohodka za preživljanje. Pod predpisanimi pogoji imajo v skladu
z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list
RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) pravico do denarnega nadomestila
za brezposelnost. Oboji so upravičeni tudi do odpravnine ob odpovedi pogodbe o
zaposlitvi, ki jim v določeni meri zagotavlja socialno varnost ob izgubi
zaposlitve.
12. Iz odgovora Državnega zbora in mnenja Vlade izhaja, da je razlog
za to, da se prispevki za socialno varnost ne plačujejo le od odpravnin zaradi
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v tem, da so plačila
prispevkov oproščeni le delavci, ki so odpuščeni iz razlogov, ki niso na
njihovi strani. Poleg tega naj bi bila takšna oprostitev določena z namenom razbremenitve
delodajalcev, ki morajo odpuščati iz poslovnih razlogov.
13. Sklicevanje na to, da gre le pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga za odpoved iz razlogov, ki niso na strani delavca, medtem ko
so pri odpovedi iz razloga nesposobnosti razlogi za takšno odpoved na strani
delavca, ne more utemeljiti spornega razlikovanja. Po drugi alineji prvega odstavka
88. člena ZDR je razlog nesposobnosti opredeljen kot nedoseganje pričakovanih
delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in
kvalitetno, oziroma kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih
z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne
izpolnjuje ali ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz
delovnega razmerja.
Razlog nesposobnosti torej obsega subjektivno, to je dejansko nesposobnost (ko
delavec ne
more pravočasno, strokovno in kvalitetno izpolnjevati obveznosti, ker
na primer ni dovolj spreten ali nima dovolj znanja) in pa objektivno
nesposobnost (v smislu neizpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje
določenega dela).
Bistveno pri tem je, da v zvezi z nastankom okoliščin, ki opredeljujejo razlog
nesposobnosti, delavcu ni mogoče očitati ravnanja, ki bi pomenilo kršenje
pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar bi imelo za
posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po tretji alineji
prvega odstavka 88. člena ZDR. Gre namreč za to, da delavec glede na svoje
psihofizične lastnosti in zmožnosti ter strokovnost ne zmore več opravljati del,
za katera se je zavezal po pogodbi o zaposlitvi.
Upoštevaje navedeno pa za razlikovanje zgolj na podlagi tega, iz čigave sfere
izhajajo razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi se pri tem
upoštevalo, ali je delavcu mogoče očitati ravnanja, ki bi pomenila krivdni
razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni razumnih razlogov. Nepriznavanje
ugodnosti, kot jo pomeni oprostitev plačila prispevkov od odpravnine, zgolj na
podlagi tega, da izhajajo razlogi za odpoved iz sfere delavca, učinkuje namreč
kot sankcija zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz takšnih razlogov. To pa,
glede na to, da gre za razloge, na katere delavec ne more vplivati, ni razumno.
14. V zvezi s tem kaže dodati, da je, kar se tiče samega položaja
delavcev ob odpovedi in v zvezi s tem zlasti glede pravice do odpravnine,
zakonodajalec tudi sam izenačil delavce, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi
iz poslovnih razlogov oziroma iz razlogov nesposobnosti. Zakonodajalec je tako
v primerih obeh odpovednih razlogov določil obveznost delodajalca, da pred
odpovedjo pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod
spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče
dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo
delo, in mu, če ta možnost obstaja, ponuditi sklenitev nove pogodbe o
zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena in 90. člen ZDR). V primerih obeh
odpovednih razlogov so enako določeni tudi roki, v katerih mora delodajalec
podati odpoved (šesti odstavek 88. člena ZDR), prav tako pa tudi minimalni
odpovedni roki (drugi odstavek 92. člena ZDR). Obe skupini delavcev je
zakonodajalec izenačil tudi glede pravice do odpravnine. Delodajalec je namreč delavcu
dolžan izplačati odpravnino tako v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnih razlogov kot v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti. Pri tem sta
v primerih obeh odpovednih razlogov določeni enaka osnova za izračun in enaka višina
odpravnine (109. člen ZDR).
Glede na v osnovi tako izenačeni položaj obeh skupin delavcev pa ni razumljivo,
zakaj naj bi okoliščina, na čigavi strani (delavčevi ali delodajalčevi) so
podani razlogi za odpoved, vplivala le na ugodnost glede oprostitve plačila
prispevkov od odpravnine.
15. Razlog za različno ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od
odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
oziroma iz razloga nesposobnosti, naj bi bil tudi v razbremenitvi delodajalcev,
ki odpuščajo iz poslovnih razlogov. Oprostitev plačila prispevkov od odpravnin,
izplačanih v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, naj
bi bila namreč določena prav s tem namenom. Ustavno sodišče ugotavlja, da to ne
more držati glede tistega dela prispevkov, za plačilo katerih so zavezanci
delavci. Prispevke za socialno varnost od posameznih prejemkov iz delovnega
razmerja plačujejo namreč praviloma delodajalci in delavci,
in sicer po različnih stopnjah.
Pri tem se prispevki delavcev plačujejo iz njihove bruto plače, bruto
nadomestila plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, od katerih se
plačujejo prispevki. V delu, v katerem se oprostitev plačila prispevkov nanaša
na prispevke, za plačilo katerih so zavezanci delavci, zato ta oprostitev ne bo
pomenila zmanjšanja obveznosti delodajalca, temveč le to, da bo ta del
prejemka, ki bi bil sicer odveden za prispevke, ostal delavcu. To velja tudi za
odpravnino, ker je po ustaljeni sodni praksi osnova za njeno
plačilo bruto plača (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi št.
VIII Ips 133/2003 z dne 16. 12. 2003). Zato s sklicevanjem na razbremenitev
delodajalcev ni mogoče utemeljiti različne obremenjenosti odpravnin s plačilom
prispevkov v delu, v katerem
gre za prispevke delavcev.
16. Glede na navedeno niso izkazani razumni razlogi za različno
ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odpravnin, izplačanih
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tretji odstavek
3. člena ZPSV je zato v tem obsegu v neskladju z načelom enakosti pred zakonom
iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Na podlagi prvega odstavka 48. člena
ZUstS je Ustavno sodišče o tem sprejelo ugotovitveno odločbo (1. točka izreka).
Razveljavitev izpodbijane določbe namreč nomotehnično ni mogoča. Na podlagi
drugega odstavka 48. člena ZUstS je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, naj
ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem
listu Republike Slovenije (2. točka izreka).
17. Ustavno sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS
določi način izvršitve svoje odločbe. Da bi bila v času do odprave
ugotovljenega neskladja z Ustavo zagotovljena enaka obravnava upravičencev do
odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in zaradi razloga
nesposobnosti, je Ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega
neskladja od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
razloga nesposobnosti, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost.
B. – III.
Odločitev o ustavni pritožbi
18. Ker izpodbijana odločitev sodišč temelji na določbi ZPSV, za
katero je Ustavno sodišče presodilo, da ni v skladu z drugim odstavkom 14.
člena Ustave, je Ustavno sodišče ugodilo tudi ustavni pritožbi in sodbi Višjega
delovnega in socialnega sodišča ter Delovnega sodišča v Mariboru razveljavilo.
Zadevo je vrnilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo
odločanje (4. točka izreka).
19. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim
sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače.
Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku
z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni bilo razloga za drugačno
odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, da pritožnik sam nosi stroške postopka
z ustavno pritožbo (5. točka izreka).
C.
20. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena,
drugega odstavka 40. člena, prvega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34.
člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože
Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag.
Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka
Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik l.r.
Predsednik
Številka odločbe: U-I-214/09
Up-2988/08-29
Datum:
8. 07. 2010