www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>

<title>Šablona</title>

<style>

<!--

/* Font Definitions */

@font-face

{font-family:Wingdings;

panose-1:5 0 0 0 0 0 0 0 0 0;}

@font-face

{font-family:"Cambria Math";

panose-1:2 4 5 3 5 4 6 3 2 4;}

/* Style Definitions */

p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:12.0pt;

margin-left:0cm;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:justify;

line-height:150%;

page-break-after:avoid;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:red;

font-weight:normal;

text-decoration:underline;}

p.MsoFootnoteText, li.MsoFootnoteText, div.MsoFootnoteText

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:justify;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.MsoHeader, li.MsoHeader, div.MsoHeader

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.MsoFooter, li.MsoFooter, div.MsoFooter

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

font-size:7.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

span.MsoFootnoteReference

{vertical-align:super;}

span.MsoEndnoteReference

{vertical-align:super;}

p.MsoEndnoteText, li.MsoEndnoteText, div.MsoEndnoteText

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:12.0pt;

margin-left:0cm;

font-size:10.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.MsoTitle, li.MsoTitle, div.MsoTitle

{margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-align:center;

line-height:150%;

font-size:14.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;

font-weight:bold;}

{margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:8.4pt;

margin-left:0cm;

font-size:7.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";

color:#333333;}

p.Pa5, li.Pa5, div.Pa5

{mso-style-name:Pa5;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa6, li.Pa6, div.Pa6

{mso-style-name:Pa6;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa7, li.Pa7, div.Pa7

{mso-style-name:Pa7;

margin-top:14.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:2.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa8, li.Pa8, div.Pa8

{mso-style-name:Pa8;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa9, li.Pa9, div.Pa9

{mso-style-name:Pa9;

margin-top:19.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa10, li.Pa10, div.Pa10

{mso-style-name:Pa10;

margin-top:22.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa11, li.Pa11, div.Pa11

{mso-style-name:Pa11;

margin-top:8.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa12, li.Pa12, div.Pa12

{mso-style-name:Pa12;

margin-top:9.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa14, li.Pa14, div.Pa14

{mso-style-name:Pa14;

margin-top:1.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:2.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa15, li.Pa15, div.Pa15

{mso-style-name:Pa15;

margin-top:9.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa16, li.Pa16, div.Pa16

{mso-style-name:Pa16;

margin-top:10.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa17, li.Pa17, div.Pa17

{mso-style-name:Pa17;

margin-top:11.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa18, li.Pa18, div.Pa18

{mso-style-name:Pa18;

margin-top:7.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa19, li.Pa19, div.Pa19

{mso-style-name:Pa19;

margin-top:11.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa20, li.Pa20, div.Pa20

{mso-style-name:Pa20;

margin-top:8.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:1.0pt;

margin-left:0cm;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa21, li.Pa21, div.Pa21

{mso-style-name:Pa21;

margin-top:1.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Default, li.Default, div.Default

{mso-style-name:Default;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:black;}

p.Pa22, li.Pa22, div.Pa22

{mso-style-name:Pa22;

margin:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.Pa24, li.Pa24, div.Pa24

{mso-style-name:Pa24;

margin-top:2.0pt;

margin-right:0cm;

margin-bottom:0cm;

margin-left:0cm;

margin-bottom:.0001pt;

text-autospace:none;

font-size:12.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:windowtext;}

p.t, li.t, div.t

{mso-style-name:t;

margin-top:20.0pt;

margin-right:1.0pt;

margin-bottom:15.0pt;

margin-left:1.0pt;

text-align:center;

font-size:14.5pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#2E3092;

font-weight:bold;}

p.p, li.p, div.p

{mso-style-name:p;

margin-top:3.0pt;

margin-right:.75pt;

margin-bottom:.75pt;

margin-left:.75pt;

text-align:justify;

text-indent:12.0pt;

font-size:11.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#222222;}

p.h4, li.h4, div.h4

{mso-style-name:h4;

margin-top:15.0pt;

margin-right:.75pt;

margin-bottom:11.25pt;

margin-left:.75pt;

text-align:center;

font-size:11.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#222222;

font-weight:bold;}

p.p2, li.p2, div.p2

{mso-style-name:p2;

margin-top:3.0pt;

margin-right:.75pt;

margin-bottom:.75pt;

margin-left:.75pt;

text-align:center;

font-size:11.0pt;

font-family:"Arial","sans-serif";

color:#222222;}

p.esegmentp1, li.esegmentp1, div.esegmentp1

{mso-style-name:esegment_p1;

margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:8.4pt;

margin-left:0cm;

text-align:center;

font-size:7.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";

color:#333333;}

p.esegmenth4, li.esegmenth4, div.esegmenth4

{mso-style-name:esegment_h4;

margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:8.4pt;

margin-left:0cm;

text-align:center;

font-size:7.0pt;

font-family:"Times New Roman","serif";

color:#333333;

font-weight:bold;}

p.esegmentt, li.esegmentt, div.esegmentt

{mso-style-name:esegment_t;

margin-top:0cm;

margin-right:0cm;

margin-bottom:10.5pt;

margin-left:0cm;

text-align:center;

line-height:18.0pt;

font-size:15.5pt;

font-family:"Times New Roman","serif";

color:#6B7E9D;

font-weight:bold;}

/* Page Definitions */

@page WordSection1

{size:595.3pt 841.9pt;

margin:70.9pt 70.9pt 2.0cm 70.9pt;}

div.WordSection1

{page:WordSection1;}

/* List Definitions */

{margin-bottom:0cm;}

-->

</style>

</head>

<body >

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-indent:9.0pt">Iz sklopa – modula:

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-indent:9.0pt;border:none;padding:0cm">ZAKONODAJA/Delo in

prispevki/Socialni prispevki in dajatve/Odločbe Ustavnega sodišča/ …

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">Odločba o ugotovitvi, da

je tretji odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost v neskladju

z Ustavo, in o razveljavitvi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodbe

Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Številka odločbe: U-I-214/09

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Uradni list RS, št. 62/10 (30.07.2010)

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">1. Tretji odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost

(Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 3/98, 81/2000 in 97/01) je v neskladju z

Ustavo.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">2. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih

mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">3. Do odprave ugotovljenega neskladja se od odpravnin, izplačanih

zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne plačujejo

prispevki delavcev za socialno varnost.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">4. Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1593/2007 z

dne 14. 10. 2008 in sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski

Soboti, št. Pd 198/2007 z dne 30. 10. 2007 se razveljavita in zadeva se vrne

Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">5. Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">O b r a z l o ž i t e v

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">A.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika

(tožnika v delovnem sporu) za plačilo zneska 916,11 EUR, ki mu ga je

delodajalec odtegnil pri izplačilu odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi

iz razloga nesposobnosti zaradi obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost.

Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper prvostopenjsko

odločitev. Sodišči sta svojo odločitev oprli na stališče, da se po tretjem

odstavku 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV)

prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega

razmerja, razen od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja

iz operativnih razlogov, in od premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja,

od katerih se v skladu s pokojninskimi predpisi ne plačujejo prispevki za socialno

varnost. Pri tem sta šteli, da se pojem »odpravnina, izplačana v primeru

prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov« ne more nanašati na

odpravnine, izplačane zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga

nesposobnosti. Višje delovno in socialno sodišče je pritožniku ob tem tudi

pojasnilo, da (upoštevaje, da se lahko zakonsko določena oprostitev plačila

prispevkov nanaša le na odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov) natančnejša opredelitev odpravnin iz operativnih razlogov v

Pravilniku o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih

razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za

socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02 in nasl. – v nadaljevanju

Pravilnik) za njegov primer ni odločilna in da so zato neutemeljene njegove

pritožbene navedbe o neustavnosti oziroma nezakonitosti Pravilnika. Zavrnilo je

tudi očitke pritožnika, da bi ga lahko po prvi alineji petega odstavka 3. člena

ZPSV plačilo prispevkov za socialno varnost bremenilo kvečjemu v delu, kolikor

prejeti znesek odpravnine presega s predpisom Vlade določeni znesek prejemkov,

ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v osnovo za davek od

osebnih prejemkov. Ugotovilo je namreč, da je Vlada Republike Slovenije takšen

znesek določila le za odpravnino ob upokojitvi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">2. Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 5., 14., 15. in 50. člena Ustave. Meni, da za odločitev sodišč ni pravne podlage. Navaja, da bi bilo treba

glede obveznosti plačila prispevkov od odpravnine pravni položaj delavcev,

odpuščenih zaradi nesposobnosti, izenačiti s pravnim položajem delavcev,

odpuščenih zaradi poslovnih razlogov, ki niso obremenjeni z obveznostjo plačila

prispevkov od odpravnine. Razlog za zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka vidi

v Pravilniku, ki med odpravninami, od katerih se ne plačujejo prispevki za

socialno varnost, ne navaja odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi

zaradi nesposobnosti. Pravilniku očita nezakonitost in neskladje z 2., 14., 147. in 153. členom Ustave. Navaja, da so osnove za odpravnine, pravne posledice in namen odpravnin po

109. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v

nadaljevanju ZDR) enaki, Pravilnik pa naj bi delavce postavil v neenakopraven

položaj. Glede na to, da se prispevki, plačani od odpravnin, naj ne bi šteli v

pokojninsko osnovo, naj bi dejansko pomenili obdavčitev. Pritožnik meni, da bi

zakonodajalec, če bi imel namen uvesti prispevke od odpravnin zaradi odpovedi

pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, to v 3. člen ZPSV tudi zapisal,

ta določba pa je glede plačevanja prispevkov od odpravnin ostala nespremenjena

tudi po uveljavitvi ZDR. Meni tudi, da bi bilo, upoštevaje drugi odstavek 1.

člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega

razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08 – v nadaljevanju Uredba), ki govori

o smiselni uporabi te Uredbe za potrebe (med drugimi) 3. člena ZPSV, in ob

ustrezni razlagi 3. člena ZPSV, mogoče šteti, da se prispevki od odpravnine ob

odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti plačujejo le od zneska

odpravnine, ki presega višino, določeno v Uredbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče

ugodi njegovi ustavni pritožbi, in zahteva povračilo stroškov postopka z

ustavno pritožbo.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">3. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-2988/08 z dne

10. 9. 2009 sprejelo v obravnavo. Sklep je sprejelo na podlagi tretjega

odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 –

uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS), ki omogoča, da Ustavno sodišče,

če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen

konkretne zadeve, obravnava tudi ustavno pritožbo, ki sicer na podlagi prve

alineje drugega odstavka 55.a člena ni dovoljena, ker znesek vrednosti spornega

predmeta v tej zadevi ne presega 2.000,00 EUR. V skladu s prvim odstavkom 56.

člena ZUstS je o sprejemu obvestilo Višje delovno in socialno sodišče. Na

podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je ustavno pritožbo poslalo v odgovor

pritožnikovemu delodajalcu kot nasprotni stranki iz delovnega spora. Ta nanjo

ni odgovoril.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">4. V postopku odločanja o ustavni pritožbi je Ustavno sodišče na

podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS začelo postopek za oceno ustavnosti

tretjega odstavka 3. člena ZPSV. Sklep o začetku postopka za oceno ustavnosti

ZPSV je skupaj s priloženo ustavno pritožbo poslalo Državnemu zboru Republike Slovenije.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">5. Državni zbor v odgovoru navaja, da tretji odstavek 3. člena ZPSV ni

v neskladju z Ustavo. Pojasnjuje, da je neplačevanje prispevkov za socialno

varnost izjema. Ti primeri naj bi bili drugačni od položaja, zaradi katerega je

prenehalo delovno razmerje pritožniku, in po vsebini takšne narave, da upravičujejo

drugačno ureditev. Po vsebini naj bi šlo pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov za razloge, na katere delavci nimajo vpliva, kar pa naj ne

bi veljalo za primer odpovedi iz razloga nesposobnosti. Sicer se Državni zbor

strinja s stališčem Vlade.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">6. Vlada v mnenju pojasnjuje, da je osnovno pravilo ZPSV, da se

prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega

razmerja. Le na ta način naj bi bilo mogoče zagotoviti uresničitev temeljnih

načel socialnih zavarovanj in ohraniti sistem finančno stabilen in pravičen v

smislu sorazmerne porazdelitve bremen. Izjeme naj bi bile določene le za

prejemke, pri katerih se s tem dosegajo socialnovarstveni ali kakšni drugi

cilji. Oprostitev plačila prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, naj bi bila določena z namenom razbremeniti

delodajalce, ki morajo odpuščati iz poslovnih razlogov, in kot

socialnovarstveni ukrep za delavce, ki so odpuščeni iz razlogov, ki niso na

njihovi strani. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga

nesposobnosti takšni razlogi z vidika namena ukrepa po mnenju Vlade niso

podani. Glede očitkov v zvezi s Pravilnikom Vlada navaja, da naj bi bilo z njim

določeno le, katere odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR po

vsebini ustrezajo odpravninam zaradi prenehanja delovnega razmerja iz

operativnih razlogov, nikakor pa se z njim ne določajo obveznosti plačevanja

prispevkov. Prereka tudi navedbe pritožnika, da naj bi šlo pri prispevkih od

odpravnin dejansko za davek, in poudarja, da je temeljna značilnost davkov

nenamenskost. Prva alineja petega odstavka 3. člena ZPSV o plačilu prispevkov

le od prejemka v delu, ki presega določeni znesek, pa se lahko po mnenju Vlade

nanaša le na odpravnine ob upokojitvi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">B. – I.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">7. Pritožnik izpodbija odločitvi sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka

za izplačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost, ki so mu bili

odtegnjeni od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga

nesposobnosti. Plačilo prispevkov za socialno varnost od prejemkov iz delovnega

razmerja, ki bremenijo delavce, je urejeno v 3. členu ZPSV. Splošno pravilo je,

da se prispevki za socialno varnost plačujejo od vseh prejemkov iz delovnega

razmerja, in to od celotnega zneska bruto prejemkov (prvi do četrti odstavek 3.

člena). Izjeme od tega pravila so določene v tretjem in petem odstavku 3. člena

ZPSV. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki ne plačujejo od odpravnin,

izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po

predpisih o delovnih razmerjih, in od premij prostovoljnega dodatnega

pokojninskega zavarovanja, od katerih se po drugem odstavku 368. člena Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne plačujejo prispevki za socialno

varnost. Po petem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki od določenih prejemkov iz

delovnega razmerja plačujejo le od določenega dela teh prejemkov oziroma nad

določenim zneskom teh prejemkov.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">8. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost

ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz

operativnih razlogov. Tako določena oprostitev plačila prispevkov se ne more

nanašati na odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Zakon namreč na tem mestu ohranja terminologijo prejšnjega Zakona o delovnih

razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR90) kot

zakona, ki je veljal v obdobju, ko je bila omenjena oprostitev vključena v

ZPSV.<a href="#_ftn1" name="_ftnref1" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[1]</a>

Pri tem pa je z institutom prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov

mogoče enačiti le tiste načine odpovedi pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR, kjer

zaradi različnih razlogov na strani delodajalca preneha potreba po delu

delavca. Pod pojem odpravnina iz tretjega odstavka 3. člena ZPSV je zato mogoče

uvrstiti le odpravnine, ki se izplačajo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov (v širšem smislu),<a href="#_ftn2" name="_ftnref2" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[2]</a>

ne pa tudi odpravnino zaradi odpovedi iz razloga nesposobnosti, ker pri tej vrsti

odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za prenehanje potrebe po delu delavca.

Glede na navedeno se pritožnik tudi ne more sklicevati na to, da je bil razlog

za zavrnitev njegovega zahtevka Pravilnik, ker ta med odpravnine, od katerih se

ne plačujejo prispevki za socialno varnost, ne uvršča tudi odpravnine ob

odpovedi iz razloga nesposobnosti. Pravilnik, ki lahko le podrobneje razčlenjuje

zakonsko ureditev, namreč takšne oprostitve, ker ta ni predvidena z ZPSV, ni

mogel določiti.<a href="#_ftn3" name="_ftnref3" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[3]</a>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">9. Neutemeljeni so tudi očitki pritožnika, da bi moral biti upravičen

vsaj do delne oprostitve plačila prispevkov, kar naj bi izhajalo iz prve

alineje petega odstavka 3. člena ZPSV v povezavi z Uredbo. Po tej določbi se

prispevki za socialno varnost pri »odpravnini« obračunavajo in plačujejo v

delu, ki presegajo s predpisom Vlade določeni znesek teh prejemkov, ki se v skladu

z Zakonom o dohodnini ne vštevajo v davek od osebnih prejemkov. Upoštevaje

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno besedilo –

ZDoh-2) in Uredbo, ki takšno delno oprostitev plačevanja prispevkov določata le

za odpravnino ob upokojitvi (7. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 in 10. člen Uredbe), pa je jasno, da se pojem odpravnina iz prve alineje petega odstavka 3. člena

ZPSV ne more nanašati na odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

razloga nesposobnosti, temveč le na odpravnino ob upokojitvi.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">B. – II.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Presoja skladnosti tretjega odstavka 3. člena ZPSV z načelom

enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave)

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">10. Po tretjem odstavku 3. člena ZPSV so odpravnine, izplačane zaradi

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, obremenjene s plačilom

prispevkov za socialno varnost, medtem ko to ne velja za odpravnine, izplačane

zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Glede na očitke

pritožnika o neenaki obravnavi delavcev je moralo Ustavno sodišče v

nadaljevanju presoditi, ali je takšna ureditev skladna z načelom enakosti pred

zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">11. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da obravnava

enake položaje enako, pri čemer dopušča različno urejanje enakih položajev, če

obstajajo za takšno razlikovanje razumni in stvarni razlogi. Delavci, ki jim je

odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in delavci, ki jim je odpovedana

pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, so ob odpovedi pogodbe o

zaposlitvi v bistveno enakih položajih. Oboji ostanejo brez zaposlitve in s tem

brez plače kot dohodka za preživljanje. Pod predpisanimi pogoji imajo v skladu

z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list

RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) pravico do denarnega nadomestila

za brezposelnost. Oboji so upravičeni tudi do odpravnine ob odpovedi pogodbe o

zaposlitvi, ki jim v določeni meri zagotavlja socialno varnost ob izgubi

zaposlitve.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">12. Iz odgovora Državnega zbora in mnenja Vlade izhaja, da je razlog

za to, da se prispevki za socialno varnost ne plačujejo le od odpravnin zaradi

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v tem, da so plačila

prispevkov oproščeni le delavci, ki so odpuščeni iz razlogov, ki niso na

njihovi strani. Poleg tega naj bi bila takšna oprostitev določena z namenom razbremenitve

delodajalcev, ki morajo odpuščati iz poslovnih razlogov.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">13. Sklicevanje na to, da gre le pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga za odpoved iz razlogov, ki niso na strani delavca, medtem ko

so pri odpovedi iz razloga nesposobnosti razlogi za takšno odpoved na strani

delavca, ne more utemeljiti spornega razlikovanja. Po drugi alineji prvega odstavka

88. člena ZDR je razlog nesposobnosti opredeljen kot nedoseganje pričakovanih

delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in

kvalitetno, oziroma kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih

z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne

izpolnjuje ali ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz

delovnega razmerja.<a href="#_ftn4" name="_ftnref4" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[4]</a>

Razlog nesposobnosti torej obsega subjektivno, to je dejansko nesposobnost (ko

delavec ne

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">more pravočasno, strokovno in kvalitetno izpolnjevati obveznosti, ker

na primer ni dovolj spreten ali nima dovolj znanja) in pa objektivno

nesposobnost (v smislu neizpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje

določenega dela).<a href="#_ftn5" name="_ftnref5" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[5]</a>

Bistveno pri tem je, da v zvezi z nastankom okoliščin, ki opredeljujejo razlog

nesposobnosti, delavcu ni mogoče očitati ravnanja, ki bi pomenilo kršenje

pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar bi imelo za

posledico odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po tretji alineji

prvega odstavka 88. člena ZDR. Gre namreč za to, da delavec glede na svoje

psihofizične lastnosti in zmožnosti ter strokovnost ne zmore več opravljati del,

za katera se je zavezal po pogodbi o zaposlitvi.<a href="#_ftn6" name="_ftnref6"

title=""><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[6]</a>

Upoštevaje navedeno pa za razlikovanje zgolj na podlagi tega, iz čigave sfere

izhajajo razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi se pri tem

upoštevalo, ali je delavcu mogoče očitati ravnanja, ki bi pomenila krivdni

razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni razumnih razlogov. Nepriznavanje

ugodnosti, kot jo pomeni oprostitev plačila prispevkov od odpravnine, zgolj na

podlagi tega, da izhajajo razlogi za odpoved iz sfere delavca, učinkuje namreč

kot sankcija zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz takšnih razlogov. To pa,

glede na to, da gre za razloge, na katere delavec ne more vplivati, ni razumno.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">14. V zvezi s tem kaže dodati, da je, kar se tiče samega položaja

delavcev ob odpovedi in v zvezi s tem zlasti glede pravice do odpravnine,

zakonodajalec tudi sam izenačil delavce, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi

iz poslovnih razlogov oziroma iz razlogov nesposobnosti. Zakonodajalec je tako

v primerih obeh odpovednih razlogov določil obveznost delodajalca, da pred

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod

spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče

dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo

delo, in mu, če ta možnost obstaja, ponuditi sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi (tretji odstavek 88. člena in 90. člen ZDR). V primerih obeh

odpovednih razlogov so enako določeni tudi roki, v katerih mora delodajalec

podati odpoved (šesti odstavek 88. člena ZDR), prav tako pa tudi minimalni

odpovedni roki (drugi odstavek 92. člena ZDR). Obe skupini delavcev je

zakonodajalec izenačil tudi glede pravice do odpravnine. Delodajalec je namreč delavcu

dolžan izplačati odpravnino tako v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov kot v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti. Pri tem sta

v primerih obeh odpovednih razlogov določeni enaka osnova za izračun in enaka višina

odpravnine (109. člen ZDR).<a href="#_ftn7" name="_ftnref7" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[7]</a>

Glede na v osnovi tako izenačeni položaj obeh skupin delavcev pa ni razumljivo,

zakaj naj bi okoliščina, na čigavi strani (delavčevi ali delodajalčevi) so

podani razlogi za odpoved, vplivala le na ugodnost glede oprostitve plačila

prispevkov od odpravnine.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">15. Razlog za različno ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od

odpravnin, izplačanih ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov

oziroma iz razloga nesposobnosti, naj bi bil tudi v razbremenitvi delodajalcev,

ki odpuščajo iz poslovnih razlogov. Oprostitev plačila prispevkov od odpravnin,

izplačanih v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, naj

bi bila namreč določena prav s tem namenom. Ustavno sodišče ugotavlja, da to ne

more držati glede tistega dela prispevkov, za plačilo katerih so zavezanci

delavci. Prispevke za socialno varnost od posameznih prejemkov iz delovnega

razmerja plačujejo namreč praviloma delodajalci in delavci,<a href="#_ftn8"

name="_ftnref8" title=""><span

class=MsoFootnoteReference>[8]</a>

in sicer po različnih stopnjah.<a href="#_ftn9" name="_ftnref9" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[9]</a>

Pri tem se prispevki delavcev plačujejo iz njihove bruto plače, bruto

nadomestila plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, od katerih se

plačujejo prispevki. V delu, v katerem se oprostitev plačila prispevkov nanaša

na prispevke, za plačilo katerih so zavezanci delavci, zato ta oprostitev ne bo

pomenila zmanjšanja obveznosti delodajalca, temveč le to, da bo ta del

prejemka, ki bi bil sicer odveden za prispevke, ostal delavcu. To velja tudi za

odpravnino, ker je po ustaljeni sodni praksi osnova za njeno

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">plačilo bruto plača (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi št.

VIII Ips 133/2003 z dne 16. 12. 2003). Zato s sklicevanjem na razbremenitev

delodajalcev ni mogoče utemeljiti različne obremenjenosti odpravnin s plačilom

prispevkov v delu, v katerem

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">gre za prispevke delavcev.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">16. Glede na navedeno niso izkazani razumni razlogi za različno

ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odpravnin, izplačanih

zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tretji odstavek

3. člena ZPSV je zato v tem obsegu v neskladju z načelom enakosti pred zakonom

iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Na podlagi prvega odstavka 48. člena

ZUstS je Ustavno sodišče o tem sprejelo ugotovitveno odločbo (1. točka izreka).

Razveljavitev izpodbijane določbe namreč nomotehnično ni mogoča. Na podlagi

drugega odstavka 48. člena ZUstS je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, naj

ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem

listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">17. Ustavno sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS

določi način izvršitve svoje odločbe. Da bi bila v času do odprave

ugotovljenega neskladja z Ustavo zagotovljena enaka obravnava upravičencev do

odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in zaradi razloga

nesposobnosti, je Ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega

neskladja od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

razloga nesposobnosti, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">B. – III.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Odločitev o ustavni pritožbi

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">18. Ker izpodbijana odločitev sodišč temelji na določbi ZPSV, za

katero je Ustavno sodišče presodilo, da ni v skladu z drugim odstavkom 14.

člena Ustave, je Ustavno sodišče ugodilo tudi ustavni pritožbi in sodbi Višjega

delovnega in socialnega sodišča ter Delovnega sodišča v Mariboru razveljavilo.

Zadevo je vrnilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo

odločanje (4. točka izreka).

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">19. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim

sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače.

Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku

z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni bilo razloga za drugačno

odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, da pritožnik sam nosi stroške postopka

z ustavno pritožbo (5. točka izreka).

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal align=center style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;

text-align:center">C.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">20. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena,

drugega odstavka 40. člena, prvega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34.

člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože

Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag.

Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka

Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Jože Tratnik l.r.

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">Predsednik

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Številka odločbe: U-I-214/09

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify;text-autospace:none">Up-2988/08-29

<span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:windowtext">

<span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:windowtext">Datum:

8. 07. 2010

<span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:windowtext">

<span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:windowtext">

</div>

<div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[1]</a>

Ta oprostitev je bila določena s 3. členom

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prispevkih za socialno varnost

(Uradni list RS, št. 81/00 – ZPSV-C).

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[2]</a>

Med takšne primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi

je, kot to izhaja tudi iz Pravilnika, mogoče uvrstiti:

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">– redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR),

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">– odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi

stečaja, sodne likvidacije, potrjene prisilne poravnave in v drugih primerih

začetega postopka za prenehanje delodajalca (103., 106. in 108. člen ZDR),

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">– odpoved s strani delavca zaradi

poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prevzemniku iz

objektivnih razlogov (tretji odstavek 73. člena ZDR).

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[3]</a>

Da je Pravilnik pojem »odpravnine zaradi

prenehanja delovnega razmerja iz poslovnih razlogov« razčlenil v skladu z

zakonsko ureditvijo oziroma pomenom pojma »prenehanje delovnega razmerja iz

poslovnih razlogov« v smislu nove delovnopravne ureditve, izhaja tudi iz sklepa

Ustavnega sodišča št. U-I-332/04 z dne 7. 2. 2007.

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref4" name="_ftn4" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[4]</a>

Drugi razlogi za redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi po ZDR so:

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">– poslovni razlog, če pri delodajalcu

prenehajo potrebe po opravljanju delavčevega dela pod pogoji iz pogodbe o

zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in

podobnih razlogov na strani delodajalca (1. alineja prvega odstavka 88. člena

ZDR);

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">– krivdni razlog, kjer gre za kršenje

pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (3. alineja

prvega odstavka 88. člena ZDR);

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify">– odpoved zaradi nezmožnosti za

opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v

skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v

skladu s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje

invalidov (3. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR).

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref5" name="_ftn5" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[5]</a>

Glej B. Kresal v: B. Kresal, K. Kresal Šoltes,

D. Senčur Peček, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in stvarnim kazalom,

Založniška hiša Primath, Ljubljana 2002, str. 355–357.

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref6" name="_ftn6" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[6]</a><span

style="font-size:11.0pt"> Primerjaj z E. Horvat Korpič v: E. Horvat Korpič

(red.), Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba, GV Založba, Ljubljana

2004, str. 283.

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref7" name="_ftn7" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[7]</a><span

style="font-size:11.0pt"> Tudi Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158

o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ, MP,

št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Unesca, mednarodnih

večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij MOD, konvencij mednarodne

pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih mednarodnih

večstranskih pogodb, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92) predvideva

možnost izgube pravice do odpravnine le za primer prenehanja delovnega razmerja,

povezanega z obnašanjem, ne pa tudi s sposobnostjo delavca (glej 12. člen v

zvezi s 4. členom te konvencije).

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref8" name="_ftn8" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[8]</a><span

style="font-size:11.0pt"> Zgolj delodajalci plačujejo prispevke za zavarovalno

dobo, ki se šteje s povečanjem (10. člen ZPSV), in prispevke (za vse pravice)

iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (1. točka 12.

člena ZPSV).

</div>

<p class=MsoNormal style="margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:

justify"><a href="#_ftnref9" name="_ftn9" title=""><span

class=MsoFootnoteReference><span

style="font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"">[9]</a>

Prispevke za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje plačujejo zavarovanci po 15,5-odstotni stopnji in delodajalci po

8,85-odstotni stopnji (8. člen ZPSV). Prispevke za zavarovanje za primer

bolezni in poškodbe izven dela (za vse pravice) plačujejo zavarovanci po

6,36-odstotni stopnji in delodajalci po 6,56-odstotni stopnji (1. točka 11. člena

ZPSV). Prispevke za starševsko varstvo plačujejo zavarovanci po 0,10-odstotni

stopnji in delodajalci po enaki stopnji (13. člen ZPSV). Prispevke za

zaposlovanje plačujejo zavarovanci po 0,14-odstotni stopnji, delodajalci pa po

0,06-odstotni stopnji (14. člen ZPSV).

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

Odločba Ustavnega sodišča - tretji odstavek 3. člena ZPSV (30.07.2010) (16.08.2010)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE