Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Delo in
prispevki/Delovna razmerja/Kolektivne pogodbe/ …
Na podlagi drugega odstavka 7. člena
in 245. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.
42/02), sklepata pogodbeni stranki:
GZS – Združenje za gozdarstvo
Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije-Sekcija za kmetijstvo
in živilstvo kot predstavnika delodajalcev in Sindikat gozdarstva
Slovenije kot predstavnik delojemalcev
KOLEKTIVNO POGODBO ZA
GOZDARSTVO SLOVENIJE
Uradni list
RS, št.:
§
16/05
(18.02.2005; veljavnost od 19.02.2005; uporaba od
01.01.2005),
§
99/08
(17.10.2008; veljavnost od 17.10.2008; uporaba od
01.09.2008),
§
30/09 (17.04.2009;
veljavnost od 17.04.2009; uporaba od
17.04.2009),
§
12/13 (07.02.2013)
– pristop h KP.
Datum
veljavnosti neuradno pečiščenega besedila: od 17.04.2009
naprej
Datum
uporabe neuradno prečiščenega besedila: od 17.04.2009
naprej
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne
pogodbe
Kolektivna pogodba velja za
območje Republike Slovenije.
1.a člen
Predmet urejanja
Pogodbeni stranki s kolektivno
pogodbo avtonomno urejata pravice, obveznosti in odgovornosti iz
delovnih razmerij delavcev pri delodajalcih. Za pravice, obveznosti
in odgovornosti, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, se
neposredno uporablja Zakon o delovnih razmerjih. Določbe
kolektivnih pogodb na širši ravni se za dejavnost gozdarstva ne
uporabljajo«.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne
pogodbe
Ta pogodba velja za vse delodajalce,
člane GZS – Združenja za gozdarstvo Slovenije, ki na pridobiten
način po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št.
69/07) opravljajo eno od navedenih dejavnosti, kot glavno
dejavnost:
– 02.100 gojenje gozdov in druge
gozdarske storitve
– 02.200 sečnja
– 02.400 storitve za
gozdarstvo.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za
vse delavce, zaposlene za določen ali nedoločen čas, s polnim ali
krajšim delovnim časom pri delodajalcih iz predhodnega člena, ki
imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri
delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike
Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in
delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna
pogodba ne velja, razen če je s pogodbo o zaposlitvi med
delodajalcem in takšno osebo drugače določeno.
(3) Kolektivna pogodba velja
tudi za vajence, dijake in študente na proizvodnem delu in
praktičnem usposabljanju.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se
uporablja od 1. 1. 2005 dalje. Pogodba je sklenjena za dve
koledarski leti od datuma sklenitve.
(2) Vsaka pogodbena stranka
lahko kolektivno pogodbo odpove pisno, najkasneje tri mesece pred
potekom njene veljavnosti. Odpoved se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Če kolektivna pogodba v tem roku ni
odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.
(3) Po prenehanju veljavnosti
te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6
mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te
pogodbe.
(4) Tarifna priloga velja do
31. 12. 2005. Če do tega roka ni sklenjena nova tarifna priloga, se
njena veljavnost podaljša vsako leto za eno leto.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni
pogodbi
(1) Izrazi delavec, delodajalec
in manjši delodajalec se v tej pogodbi uporabljajo v pomenu in
obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih.
(2) Poslovodne osebe so osebe,
ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v
ustrezni register.
(3) Vodilni delavci so tisti
delavci, ki imajo pooblastila iz 157. člena Zakona o delovnih
razmerjih in tisti, ki jih določi delodajalec.
(4) Splošni akt je akt
delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi
z delovnimi razmerji.
(5) Sistemizacija delovnih mest
je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za
zasedbo delovnih mest.
(6) Izraz sindikalni zaupnik se
uporablja v pomenu kot to opredeljuje Zakon o delovnih
razmerjih.
(7) Pomen drugih izrazov, ki se
nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o
plačah.
6. člen
Enotni minimalni
standardi
(1) Določila in zneski iz te
pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi za
pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe in splošne akte pri
delodajalcih.
(2) S pogodbo o zaposlitvi
oziroma s kolektivno pogodbo pri delodajalcu se lahko določijo
pravice, ki so za delavca ugodnejše kot jih določa Zakon o delovnih
razmerjih in ta pogodba.
(3) Delodajalci in sindikati se lahko
v primeru bistvenega poslabšanja poslovanja, ki ni na strani
delodajalca in bi lahko ogrozilo obstoj delodajalca, obstoj
delovnih mest ali v podobnih utemeljenih primerih z aneksom h
podjetniški kolektivni pogodbi ali s pisnim dogovorom, za določen
čas dogovorijo, da se določene pravice in delovni pogoji določijo
manj ugodno od pravic in delovnih pogojev, ki jih določa ta
kolektivna pogodba.
(4) Delodajalci in sindikati morajo v
aneksu h podjetniški kolektivni pogodbi ali v pisnem dogovoru
določiti:
a) razloge, zaradi katerih delodajalec
ne more delavcem zagotoviti minimalnih standardov določenih v
Kolektivni pogodbi za gozdarstvo Slovenije in podjetniški
kolektivni pogodbi,
b) katere pravice in delovni pogoji se
znižajo in za koliko se znižajo,
c) čas trajanja odstopanja od
minimalnih standardov.
Delodajalci in sindikati se lahko
dogovorijo o podaljšanju dogovorjenih ukrepov.
(5) Pravice in delovni pogoji iz
prejšnjega odstavka se ne smejo znižati pod višino pravic, ki jih
določajo zakoni.
(6) Delodajalci, ki v podjetju nimajo
organiziranega sindikata lahko odstopanje od minimalnih standardov
uredijo s splošnim aktom. Pred sprejemom akta morajo delodajalci
neposredno obvestiti delavce. Obveščanje se lahko izvede na
naslednje načine: z vročitvijo besedila predloga splošnega akta
vsakemu posameznemu delavcu, v podjetniškem glasilu, z objavo
besedila predloga splošnega akta na oglasni deski ali na spletni
strani delodajalca, oziroma na način, ki je običajen pri
delodajalcu.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI
DELODAJALCA IN DELAVCEV
7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta oziroma
poklici se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano
strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest. Za gozdarstvo značilna delovna mesta
oziroma poklici so razvrščeni od II. do VII. tarifnega razreda
(stolpec »B«)
A
|
B
|
I. Enostavna
dela
|
I. Ni tipičnega
dela
|
II. Manj zahtevna
dela
|
II. Pomožni
delavec v gozdarstvu
|
III. Srednje
zahtevna dela
|
III. Sekač,
gojitelj z ročnim orodjem
|
IV. Zahtevna
dela
|
IV. Gozdar –
gojitelj, sekač, traktorist, žičnikar, mehanik-voznik gozdarskega
kamiona
|
V. Bolj zahtevna
dela
|
V. Gozdarski
delovodja
|
VI. Zelo zahtevna
dela
|
VI. Operativni
vodja proizvodnje
|
VII. Visoko
zahtevna dela
|
VII. Vodja
organizacije dela
|
VIII. Najbolj
zahtevna dela
|
VIII. Ni tipično
gozdarskega dela
|
IX. Izjemno
pomembna, najbolj zahtevna dela
|
IX. Ni tipično
gozdarskega dela
|
(2) Delodajalec je dolžan pred
sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji vseh delovnih mest
oziroma o njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in
obravnavati mnenja sindikatov in se do tega mnenja pisno
opredeliti.
(3) Sindikat mora podati mnenje
v roku osmih dni.
8. člen
Posebni pogoji za sklenitev
pogodbe o zaposlitvi
Poleg z zakonom določenih
pogojev za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, morajo delavci, ki bodo
opravljali dela sekača, traktorista, žičničarja, minerja, strojnika
gradbene mehanizacije, vrtalca in šoferja gozdarskega kamiona,
izpolnjevati še naslednje pogoje:
– starost najmanj 18 let
oziroma 21 let za minerja,
– opravljen predhodni
zdravstveni pregled,
– delovna in varnostna
usposobljenost (izpit po programu za predvidena dela).
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) V pogodbi o zaposlitvi se
poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede:
– nadomeščanje prekinitev
zaradi vremenskih razmer,
– tarifni razred za delovno
mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– poskusno delo (če se
zahteva),
– pripravništvo (če se
sklepa).
(2) Delodajalec delavcu pred
podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino
kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice
in obveznosti.
(3) Delodajalec mora te pogodbe
in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem
delavcem.
(4) Delavec lahko kadarkoli
zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu
tega ne sme odreči.
10. člen
Pripravništvo
(1) Pripravniška doba
traja:
– za dela IV. in V. stopnje
strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne
izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo
strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo ni potrebno
opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz
dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali
stroke.
(3) Delavcu, ki se je ob delu
izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil
pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno
skrajša.
(4) Za delovna mesta gozdarskih
delavcev se pretežni del pripravništva opravi na terenu.
(5) Delo pripravnika vodi
mentor po programu, ki ga izdela mentor. Mentor mora imeti najmanj
takšno izobrazbo, kot jo ima pripravnik in tri leta delovnih
izkušenj.
(6) Delodajalec sklepa s
pripravnikom pogodbo o zaposlitvi praviloma za določen
čas.
11. člen
Spremljanje pripravništva in
pripravniški izpit
(1) V pogodbi o zaposlitvi
pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja
pripravništva.
(2) Ob zaključku pripravniške
dobe pripravnik opravi pripravniški izpit. Ta vsebuje preizkus
znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je
usposabljal.
(3) Pripravnik opravlja
pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če
pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku,
ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če
pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje
preneha z dnem, ko ni opravil izpita.
12. člen
Opravljanje dela
(1) Delavec mora vestno
opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o
zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela,
upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri
delodajalcu.
(2) Vrsta in kraj opravljanja
dela, določena s pogodbo o zaposlitvi, se lahko začasno spremenita
brez soglasja delavca samo v naslednjih primerih:
– v primerih naravnih ali
drugih nesreč, če je taka nesreča nastopila ali če se taka nesreča
pričakuje (plaz, požar, povodenj, snegolom, vetrolom, gozdni
škodljivci in druge nesreče)
– kadar gre za reševanje
človeških življenj in zdravja
– kadar je ogroženo premoženje
delodajalca
– v primerih nenadne krajše
odsotnosti drugega delavca
– v primerih okvare
strojev.
(3) Sprememba vrste in kraja
opravljanja dela iz predhodnega odstavka je možna le toliko časa,
dokler trajajo take okoliščine.
(4) Če nastopi eden od
primerov, mora delodajalec izdati odreditev v pisni obliki pred
začetkom opravljanja drugega dela.
(5) V teh primerih prejema
delavec enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu
oziroma plačo za delovno mesto, na katerega je začasno razporejen,
če je ta višja.
13. člen
Delo po deloviščih
Gozdarska dejavnost se pretežno
opravlja na terenu, zunaj sedeža delodajalca. Razporejanje delavcev
po deloviščih gozdarskega podjetja se ne šteje za premeščanje
delavcev iz kraja v kraj.
14. člen
Določanje in reševanje
presežnih delavcev (poslovni razlogi)
(1) Kdaj in pod kakšnimi pogoji
nastopijo razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi poslovnih
razlogov je določeno v zakonu.
(2) Poleg primerov, ki jih
določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim
soglasjem tudi delavcu, katerega zakoncu je odpovedana pogodba o
zaposlitvi iz poslovnega razloga.
(3) Delodajalec mora delavce
osebno seznanjati z možnimi načini reševanja njihovega delovnega
položaja.
15. člen
Predaja poslov
Če je bilo opravljanje del
povezano z materialno in finančno odgovornostjo, mora biti ob
razrešitvi in predaji poslov napravljen zapisnik oziroma
primopredajna inventura.
16. člen
Delovni čas
(1) Povprečna mesečna obveznost
znaša 40 ur na teden.
(2) Zaradi sezonskega značaja
dela v gozdarstvu se delovni čas za delavce, ki pretežno opravljajo
terensko delo, lahko prerazporedi.
(3) Delovni čas v mesecih, ki
so za delo v gozdu ugodnejši lahko traja dalj, vendar ne več kot 10
ur dnevno ali 50 ur na teden. V zimskih oziroma manj ugodnih
mesecih pa tedenska delovna obveznost ne more biti krajša od 30 ur
oziroma 6 ur dnevno.
(4) Začetek dela se prilagodi
polni dnevni svetlobi, med 6. in 8. uro.
17. člen
Prekinitev delovnega časa
zaradi vremenskih razmer
Prekinitve zaradi vremenskih
razmer se nadomešča
– s prerazporeditvijo delovnega
časa v okviru koledarja dela
– z delom ob sobotah, in sicer
največ 22 sobot na leto, vendar največ tri na mesec.
Če z navedenimi ukrepi ni
mogoče nadomestiti prekinitve dela, delavcu pripada nadomestilo
plače v višini do polovice plačila, do katerega bi bil sicer
upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% osnovne plače
delavca.
18. člen
Delo preko polnega delovnega
časa
(1) Delo preko polnega
delovnega časa (nadurno delo) določi poslovodni organ ali delavec s
posebnimi pooblastili v skladu z zakonom.
(2) Delo preko polnega
delovnega časa se določi le v primeru, če ga ni možno opraviti s
prerazporeditvijo delovnega časa.
(3) Dnevna, tedenska in mesečna
časovna omejitev iz 143. člena Zakona o delovnih razmerjih se lahko
upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih
mesecev.
(4) Delodajalec mora vse ure,
opravljene preko polnega delovnega časa, plačati. Na željo delavca,
se lahko koristi uro za uro, s tem, da se vsi dodatki izplačajo v
mesecu, ko je delo opravljeno. Za čas dela preko polnega delovnega
časa je delavec upravičen do osnovne plače za ure dela, vseh
dodatkov (za delo v manj ugodnem delovnem času, pogoje dela,
delovno dobo ipd.) in stimulacije.
19. člen
Določanje trajanja letnega
dopusta
(1) Daljše trajanje letnega
dopusta kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih v 159. in 198.
členu se določa po naslednjih merilih:
Delovna doba:
– za vsakih polnih pet let delovne
dobe
|
2 delovna dneva
|
Zahtevnost dela:
– za V. in VI. stopnjo zahtevnosti
|
1 delovni dan
|
– za VII., VIII. stopnjo zahtevnosti
|
2 delovna dneva
|
Težavni delovni pogoji:
– za III., IV. in V. stopnjo zahtevnosti iz stolpca B
|
1 delovni dan
|
– za delovna mesta z beneficirano delovno dobo
|
2 delovna dneva
|
(2) Letni dopust traja največ
30 delovnih dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih osnovah
pripada več delovnih dni.
20. člen
Razporejanje dopusta
(1) Dopuste razporeja
poslovodni organ, pri čemer upošteva poslovne interese delodajalca
in interese delavca.
(2) Delavec mora biti o višini
dopusta v koledarskem letu obveščen najkasneje do 1. marca tekočega
leta.
(3) Kolektivni dopusti se
določajo vnaprej z letnim koledarjem dela.
21. člen
Plačana odsotnost z dela zaradi
osebnih okoliščin
(1) Za odsotnost z dela ima
delavec pravico do nadomestila plače v naslednjih
primerih:
– lastne poroke
|
2 dni
|
– smrt zakonca oziroma osebe, ki je
zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po
predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih
posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca
ali pastorka
|
3 dni
|
– smrti staršev – oče, mati, očim,
mačeha, posvojitelj
|
3 dni
|
– hujše nesreče, ki zadene
delavca
|
3 dni
|
(2) Delavec lahko izkoristi
skupno največ 7 dni na leto.
(3) Odsotnost z dela s pravico
nadomestila odobrava poslovodni organ ali od njega pooblaščena
oseba.
22. člen
Opravičena neplačana
odsotnost
(1) Delavec ima pravico
izostati z dela brez nadomestila plače, če to ni v škodo delovnega
procesa in poslovanja v naslednjih primerih:
– za nego bolnega družinskega
člana, če mu ta odsotnost ni odobrena po predpisih o zdravstvenem
zavarovanju,
– kadar ima delavec poseben
interes in tehtne razloge (gradnja hiše, odstranjevanje posledic
nesreče, daljša potovanja, šolanje, zdraviliško zdravljenje na
lastne stroške, neodložljivi osebni opravki ipd.).
(2) Odsotnost odobri poslovodni
organ na osnovi pisne vloge delavca. Poslovodni organ oziroma
delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela
zavrne, če zahteve delovnega procesa ne dopuščajo
odsotnosti.
23. člen
Disciplinske
sankcije
(1) Disciplinsko odgovornemu
delavcu lahko delodajalec izreče naslednje sankcije:
– opomin
– denarno kazen, ki ne sme
presegati 15% povprečne plače delavca v preteklih treh
mesecih
– odvzem bonitet, dogovorjenih
v pogodbi o zaposlitvi.
(2) Izbira ukrepa iz
predhodnega odstavka je odvisna od stopnje krivde, okoliščin, v
katerih je bila kršitev storjena, družinskih in socialnih razmer
delavca in individualnih lastnosti delavca.
(3) Disciplinska sankcija ne
sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca.
24. člen
Posebne oblike varstva –
sekači
Za sekače, ki pri svojem delu
uporabljajo motorno in ročno žago ter sekiro in prebijejo na
takšnih delih najmanj 80% delovnega časa v koledarskem letu, mora
delodajalec zagotoviti posebno varstvo (obvezno dodatno pokojninsko
zavarovanje).
25. člen
Posebne oblike varstva –
delovni invalidi
Za varstvo invalidov se
uporabljajo neposredno določila Zakona o delovnih razmerjih, Zakona
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakona o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
26. člen
Posebne oblike varstva –
starši
Za varstvo materinstva in
pravice delavcev, ki skrbijo za otroke, varstvo mladine in varstvo
starejših delavcev se uporabljajo neposredno določila Zakona o
delovnih razmerjih in Zakona o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih.
27. člen
Varnost pri delu
(1) Zaradi posebno težkih in
nevarnih pogojev dela v gozdarstvu sta delodajalec in delavec poleg
pravic in obveznosti iz varstva pri delu, ki so opredeljene v
veljavni zakonodaji dolžna spoštovati določila Pravilnika o varstvu
pri delu v gozdarstvu.
(2) S pravilnikom se ureja
področje splošnih in posebnih varstvenih ukrepov, pravice in
obveznosti delavcev glede varstva pri delu, pravice in odgovornost
oseb, odgovornih za varno delo, ukrepi za zagotavljanje ustreznih
sredstev za delo in njihovo uporabo.
28. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da
se izobražujejo v svojem interesu ali v interesu delodajalca;
delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na
izobraževanje.
(2) Medsebojne pravice in
obveznosti delavcev in delodajalca v zvezi z izobraževanjem,
izpopolnjevanjem in usposabljanjem se podrobneje uredijo s
pogodbo.
(3) Delavec, ki se izobražuje v
lastnem interesu, ima pravico do plačane odsotnosti z dela ob
dnevih, ko prvič opravlja izpit.
(4) Za izobraževanje v interesu
delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o
kolektivnem dogovarjanju in delovno pravni zakonodaji.
29. člen
Pravice delavca, ki je na
izobraževanje napoten, oziroma se izobražuje v interesu
delodajalca
(1) Če je izobraževanje
organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni
delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
(2) Če je izobraževanje
organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada
delavcu najmanj:
– tri delovne dni za vsak izpit
na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak
izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za
zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje
zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za
diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak
izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za
magistrski izpit
– petindvajset delovnih dni za
doktorat
– deset delovnih dni za
strokovni izpit.
(3) Poleg odsotnosti iz
prejšnjega odstavka, delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko
opravlja izpit.
(4) Delavec je upravičen do
odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov samo tedaj, ko prvič
opravlja izpit.
(5) Obseg delovnega časa za
izobraževanje se določi s pogodbo, odvisno od dolžine in stopnje
izobraževanja.
(6) Delavcu pripada tudi
povračilo stroškov povezanih z izobraževanjem: prevoz, kotizacija,
šolnina, stroški prehrane in stroški bivanja, razen, če delodajalec
sam krije stroške povezane z izobraževanjem.
30. člen
Izpolnitev obveznosti iz
pogodbe o izobraževanju
(1) Delodajalec mora delavcem,
ki jih je napotil na izobraževanje zagotoviti ustrezno delo v
skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju,
delavcem, ki so se izobraževali v interesu delodajalca pa v času,
določenem s pogodbo.
(2) Če delodajalec ne izpolni
svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost
svojih obveznosti iz pogodbe.
(3) Če delavec ne izpolni
svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse
stroške izobraževanja.
31. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili
učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z
zakonom.
(2) Delodajalec je dolžan
pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega
obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter
izvajanje določb Zakona o vajeniškem razmerju.
32. člen
Mentorji praktičnega
pouka
Delodajalec, ki izvaja
praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja,
zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in
andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog
mentorja,
– delno oprostitev delovnih
obveznosti na delovnem mestu tako, da skupaj z mentorstvom njegova
polna delovna obveznost ne bo presegla polnega delovnega
časa.
33. člen
Učenci in študenti na
praksi
Delodajalec zagotavlja učencem
in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo po
tej pogodbi,
– da bodo seznanjeni z
nevarnostmi, povezanimi z delom,
– ustrezna zaščitna
sredstva,
– zavarovanje za primer
poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom oziroma
povračilo stroškov za prehrano,
– mentorstvo in uvajanje v
delo.
34. člen
Obveščanje delavcev
(1) Delodajalec je dolžan
obveščati delavce pisno ali ustno o:
– večletnih in letnih planih
delodajalca,
– pomembnejših poslovnih
odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj
delavcev,
– doseženih letnih in medletnih
poslovnih rezultatih,
– predlogih splošnih aktov, s
katerimi se v skladu s to pogodbo urejajo delovna razmerja in
plače,
– drugih vprašanjih, pomembnih
za delavce.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če
gre za poslovno tajnost.
35. člen
Pogoji za sindikalno
delo
(1) S kolektivno pogodbo se ne
posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v
skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo pri delodajalcu, dajejo
pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja
sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov
delodajalca.
(2) Delodajalec zagotavlja
sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih
predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega
obvestila,
– svobodo sindikalnega
obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska,
– strokovno pomoč in druge
pogoje (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo
sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– tehnično izvedbo obračuna in
plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata.
36. člen
Materialni pogoji za sindikalno
delo
(1) Za delo sindikatov mora
biti zagotovljeno najmanj:
– sindikalnim zaupnikom ena
plačana ura letno na vsakega delavca člana sindikata, vendar ne
manj kot 30 ur letno, pri čemer v te ure ne šteje sodelovanje
sindikalnih zaupnikov v organih višjih oblik sindikalne
organiziranosti. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za
delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in direktor, pri
čemer upoštevajo interese članov sindikatov in zahtev delovnega
procesa. Število plačanih ur se razdeli sorazmerno številu članov,
če je v organizaciji več sindikatov;
– sindikalnim zaupnikom pet
plačanih delovnih dni letno za njihovo usposabljanje, vendar skupno
število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve
alinee;
– članom sindikata plačane ure
za čas udeležbe na članskih sestankih;
– članom izvršilnega odbora in
delovnih teles sindikata plačane ure za udeležbo na sejah teh
organov;
– članom organov višjih oblik
sindikalne organiziranosti plačane ure za čas udeležbe na sejah in
posvetih, ki jih sklicujejo ti organi.
(2) Članski sestanki se le
izjemoma in največ dvakrat letno sklicujejo med delovnim časom in
to po obveznem predhodnem posvetovanju s poslovodnim organom glede
določitve najprimernejšega časa za organiziranje
sestanka.
(3) Pogoji za sindikalno delo
se določijo v pogodbi med sindikati in delodajalcem. Hkrati se
porazdeli pripadajoči fond plačanih ur, ki ga ima pravico vsak
izmed njih porabiti za sindikalno delo.
37. člen
Sindikalni zaupnik
(1) Pooblaščeni predstavnik
sindikata pri delodajalcu je sindikalni zaupnik.
(2) Sindikalni zaupnik pridobi
pravico pooblaščenega predstavnika sindikata s pravicami in
dolžnostmi z dnem, ko je vodstvu in organu upravljanja delodajalca
vročen pisni sklep sindikata o poimenski določitvi pooblaščenih
sindikalnih zaupnikov.
(3) Sindikalnemu zaupniku mora
biti izdano tudi ustrezno pisno pooblastilo sindikata, katerega
član je oziroma njegove organizacijske oblike.
38. člen
Imuniteta sindikalnih
zaupnikov
(1) Sindikalni zaupnik uživa
delovno pravno imuniteto.
(2) Odločitev pooblaščenega
delavca ali organa delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni
zaupnik razporejen k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke
delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen
položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda
pisnega soglasja. Rok je osem dni. Če se v tem času ne opredeli,
velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če
oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti zaupnika.
Pooblaščeni delavec ali organ lahko sproži postopek za arbitražo.
Dokazno breme je na delodajalcu.
(3) Zoper sindikalnega zaupnika
tudi ni mogoče brez soglasja sindikata delodajalca začeti
disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače
oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh
mesecev. V primeru spora je dokazno breme na
delodajalcu.
(4) Spor pred arbitražo lahko
sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran
zaradi sindikalne dejavnosti.
(5) Glede sestave arbitraže in
postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona in
te pogodbe o arbitraži.
(6) Delovno pravna imuniteta
zaupnika traja še eno leto po prenehanju funkcije sindikalnega
zaupnika.
(7) Za sindikalne zaupnike po
tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih
central, ki svojo funkcijo opravljajo neprofesionalno in so
zaposleni pri delodajalcu.
39. člen
Delovanje sindikalnih
zaupnikov
Sindikalni zaupnik mora
opravljati sindikalno dejavnost na način, ki ne bo zmanjševal
učinkovitosti poslovanja ali neutemeljeno povzročal slabih
medsebojnih odnosov. Sindikalni zaupnik je zavezan, da:
– sindikalno dejavnost opravlja
le v okviru delovnega časa, dogovorjenega s to pogodbo,
– deluje v smislu 36. in 37.
člena te pogodbe,
– izbiro oblik, metod in
sredstev za uresničevanje svoje varstvene funkcije prilagaja teži
in pomenu storjenih kršitev,
– nastopa kulturno in
argumentirano,
– zaradi sindikalnega dela ne
zanemarja svojih rednih delovnih dolžnosti ali kako drugače
zlorablja položaj in pooblastila sindikalnega zaupnika.
40. člen
Splošne določbe o plačah in
drugih osebnih prejemkih
(1) Določila te kolektivne
pogodbe in njene tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in
osnove za določanje vsebine pogodb o zaposlitvi oziroma kolektivnih
pogodb pri delodajalcu.
(2) Vsi zneski, ki se nanašajo
na plače, nadomestila ali druge osebne prejemke so v bruto zneskih,
razen če ni izrecno določeno, da gre za neto zneske.
(3) Pri uveljavljanju
materialnih pravic na podlagi skupne delovne dobe se v delovno dobo
vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na
delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri
opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom
v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne
zavarovalne dobe.
(4) Delavci, ki delajo z
delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov za
prehrano med delom in drugi osebni prejemki v zvezi z delom (regres
za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi,
solidarnostne pomoči) v sorazmerju s časom, za katerega so sklenili
delovno razmerje.
(5) Delodajalec je dolžan pisno
seznaniti sindikate pri delodajalcu z metodo vrednotenja delovnih
mest oziroma s spremembo ali dopolnitvijo te metode. Poslovodstvo
je dolžno obravnavati mnenje sindikatov pri delodajalcu glede
metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno
opredeliti.
(6) Plače se izplačujejo
najmanj enkrat mesečno, najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli
mesec. Delavci morajo biti pisno obveščeni o plačilnih dnevih v
tekočem letu najkasneje do 31. januarja tekočega leta, o spremembi
plačilnega dne pa najkasneje tri delovne dni pred plačilnim
dnevom.
(7) Plače, nadomestila plač,
osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se
izplačujejo v denarni obliki.
41. člen
Plače
(1) Plača delavca je
sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in
dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost,
če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali
pogodbo o zaposlitvi.
(2) V pogodbi o zaposlitvi
delodajalec in delavec določita znesek osnovne plače v
tolarjih.
(3) Osnovna plača je plača
delavca glede na njegovo razvrstitev v plačilni razred.
(4) Plača delavca ne more biti
nižja od najnižje osnovne plače, določene v tarifni prilogi te
pogodbe.
(5) Polni delovni čas v
gozdarstvu je določen v 16. členu te pogodbe.
(6) Norma ali drugo podobno
merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega
vsaj 80% delavcev, ki delajo po teh kriterijih. Če delavec ne
doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso
na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
(7) Za gozdarske delavce šteje
delo na terenu kot normalni delovni pogoj. Delo na terenu je
sestavina zahtevnosti dela posameznih delovnih mest v gozdarstvu in
se upošteva pri določanju osnovne plače.
(8) Tarifna priloga določa
zneske najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih.
42. člen
Razvrščanje delovnih
mest
(1) Razvrščanje delovnih mest v
tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna
strokovna služba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih
mest.
(2) Delovna mesta v gozdarstvu
se zaradi težavnih delovnih pogojev delijo na tipična in netipična
delovna mesta. Razvrščajo se po določilih 7. člena te
pogodbe.
(3) V skladu s takšno
opredelitvijo sta v tarifni prilogi ločeno opredeljeni tabeli
najnižjih osnovnih plač.
43. člen
Plače na podlagi delovne
uspešnosti
(1) Delovna uspešnost se meri
oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko. Osnove za določanje
delovne uspešnosti so: količina, kakovost in gospodarnost del.
Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti morajo biti delavcem
znana pred začetkom opravljanja dela.
(2) Za delavce, katerih delo ni
normirano, je predviden količinski učinek 100% doseganje programa
dela. Za normirana dela pa veljajo normativi, določeni v splošnih
aktih organizacije, ki temeljijo na enotnih normativih gozdnih del.
Njihovo 100% doseganje pomeni normalno količino opravljenega
dela.
(3) Kakovost opravljenega dela
se ugotavlja na podlagi doseganja normativov kakovosti izdelave,
normativov izmeta, pogostosti in resnosti napak in samostojnosti
opravljanja del.
(4) Učinek iz gospodarnosti
dela se ugotavlja le v primeru doseženega količinskega plana in
sicer tako, da se dosežena ekonomičnost primerja s
planirano.
(5) Pri določanju meril se mora
upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo
in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, določeno s
pogodbo o zaposlitvi.
44. člen
Inovacije
Nagrajevanje inovacij se izvaja
v skladu s pravilnikom o nagradah za inovacije, ustvarjene v
delovnem razmerju. Delavcu v gozdarstvu pripada najmanj 3% letnega
čistega dobička, pridobljenega z inovacijo.
45. člen
Dodatki – splošno
(1) Delavcem pripadajo dodatki
za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden in dodatek na
delovno dobo. Ti dodatki niso sestavni del osnovne
plače.
(2) Dodatki se obračunavajo le
za čas, v katerem je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu
dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov
je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna
urna postavka.
46. člen
Višina dodatkov
(1) Za delo v delovnem času, ki
je za delavca manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v
naslednjem odstotku od osnove:
– za deljen delovni čas, za prekinitev
več kot 1
uro
|
15%
|
– za dežurstvo
|
20%
|
– za nočno delo
|
30%
|
– za delo preko polnega delovnega
časa
|
30%
|
– za delo v nedeljo
|
50%
|
– za delo na dela proste dneve po
zakonu
|
50%
|
(2) Delavcu za čas
pripravljenosti na domu pripada nadomestilo plače najmanj v višini
10% osnovne plače delavca.
(3) Delavcu pripada dodatek za
delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako
izpolnjeno leto delovne dobe. Dodatek se obračuna za vse opravljene
ure v rednem in podaljšanem delovnem času.
(4) Delavcem, ki so določeni za
mentorje pripravnikom, pripada za čas, ko to delo opravljajo,
dodatek v višini 5% na osnovno plačo.
(5) Delavcem v proizvodnji
pripada v izjemnih primerih dodatek na čas izgubljen med hojo do
delovišča. Pogoj je, da je čas potreben za hojo daljši od ene ure,
oziroma, da je višinska razlika, ki jo mora premagati večja od 300
m. Dodatek se obračuna po osnovni vrednosti delovne naloge in
obračunske postavke po času.
47. člen
Nadomestilo za čas
stavke
(1) Do nadomestila v višini 70%
osnovne plače so upravičeni tudi delavci, ki stavkajo, vendar
največ pet delovnih dni, pod naslednjimi pogoji:
– če stavkajo zaradi kršitev
kolektivne pogodbe;
– če je stavka organizirana v
skladu z zakonom in stavkovnimi pravili.
(2) Nadomestilo se izplača v
breme delodajalca.
48. člen
Plačilo učencem, vajencem in
študentom
(1) Učencem, vajencem in
študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni
rezultat obvezne delovne prakse izplača plačilo najmanj v višini,
kot ga določa podzakonski akt vlade. Imajo tudi pravico do vseh
dodatkov za opravljeno delo.
(2) Učenci, vajenci in
študentje imajo pravice iz tega člena tudi, če prejemajo
štipendijo.
49. člen
Plača sindikalnih
zaupnikov
Za čas opravljanja sindikalne
funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot
jo je prejemal pred opravljanjem te funkcije. Valorizira se z
rastjo plač pri delodajalcu.
50. člen
Del plače na podlagi uspešnosti
poslovanja
(1) Kriterije za določitev dela
plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in
reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemu poslovnega
načrta. Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače
na tej podlagi se delodajalec in reprezentativni sindikat pri
delodajalcu dogovorita o tem, ali se ta del plače izplača v
denarju, delnicah in o odložitvi njenega izplačila.
(2) Delavcu, ki ni delal vse
leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno
obračunanim plačam za efektivni delovni čas.
51. člen
Obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti
pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti
naslednje podatke:
– osnovno plačo
delavca,
– osnovno plačo za redno
delo,
– plačo za delo preko polnega
delovnega časa,
– dodatke po vrstah, ki
izhajajo iz kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi,
– stimulativni del
plače,
– nadomestila po posameznih
vrstah,
– bruto plačo,
– davke in
prispevke,
– čisto plačo,
– druge osebne
prejemke,
– odtegljaje.
(2) Na zahtevo delavca ali
sindikalnega zaupnika je dolžan delodajalec dati potrebna
pojasnila.
52. člen
Regres za letni
dopust
(1) V primeru nelikvidnosti
delodajalca se regres izplača najkasneje do 1. novembra tekočega
leta.
(2) Družba ni likvidna, če iz
poslovnih knjig izhaja, da začasno ni sposobna tekoče poravnati
dolgove.
53. člen
Jubilejna nagrada
(1) Jubilejna nagrada delavcev
je odvisna od delovne dobe pri zadnjem delodajalcu in
znaša:
– za 10 let delovne dobe pri
zadnjem delodajalcu, za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu
ter za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu
v višini kot jo določa
podzakonski akt vlade.
(2) Zadnji delodajalec je
tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se
izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz tega
člena.
(4) Isti delodajalec je dolžan
izplačati jubilejno nagrado za isti jubilej le enkrat.
(5) Za delo pri zadnjem
delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so
pravni predniki zadnjega delodajalca in pri delodajalcih, ki so
kapitalsko povezani z večinskim deležem.
54. člen
Solidarnostna pomoč
(1) V primeru smrti delavca ali
njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal,
njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna
pomoč. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom
60% povprečne plače v RS za pretekle tri mesece. V primeru smrti
družinskega člana pa 30% enakega povprečja.
(2) Solidarnostna pomoč pripada
delavcu tudi v primeru težje invalidnosti (II. kategorija) in
elementarne nesreče.
(3) O drugih solidarnostnih
pomočeh odloča delodajalec na predlog sindikata.
55. člen
Povračilo stroškov za
prehrano
(1) Delavcem se zagotovi
povračilo stroškov za prehrano med delom. Povračilo jim pripada za
dneve prisotnosti na delu.
(2) Do povračila so upravičeni
tudi pripravniki, učenci, vajenci in študentje na
praksi.
56. člen
Povračilo stroškov za prevoz na
delo in z dela
Delavcu pripada povračilo
stroškov za prevoz od kraja dejanskega bivanja do kraja dejanskega
opravljanja dela.
57. člen
Povračilo stroškov na službenem
potovanju
(1) Če je bil delavec napoten
na službeno potovanje, mu pripada povračilo stroškov za prehrano
(dnevnica), povračilo stroškov za prenočišče in za
prevoz.
(2) V primeru potovanja v
tujino se stroški povrnejo v skladu s podzakonskim aktom
vlade.
58. člen
Nadomestilo za uporabo svojih
delovnih sredstev
Delavcem, ki opravljajo dela s
svojimi delovnimi sredstvi ali uporabljajo svoja zaščitna sredstva,
pripada nadomestilo za njihovo uporabo. Nadomestilo ne more biti
višje od priznanih stroškov v kalkulaciji cene.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN
NAČIN REŠEVANJA SPOROV
59. člen
Izvrševanje določb
(1) Stranki kolektivne pogodbe
si morata z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevati za
izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih
določb.
(2) Stranki sta dolžni opustiti
vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te
pogodbe.
60. člen
Reševanje sporov
(1) Za reševanje sporov med
strankama kolektivne pogodbe se ustanovi komisija za pomirjanje in
arbitražni svet.
(2) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjanje. Člani komisije
imenujejo predsednika kot petega člana, za katerega se skupno
dogovorijo.
61. člen
Postopek pomirjanja
(1) Postopek pomirjanja se
začne na zahtevo katerekoli stranke.
(2) Pomirjanje velja za
neuspešno, če to izjavi pisno ena izmed strank, če stranki ne
imenujeta svojih članov oziroma, če člani ne izvolijo
predsednika.
(3) Če je pomirjanje neuspešno,
odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
(4) Vsak sporazum mora biti v
pisni obliki. Doseženi sporazum ali odločitev arbitražne komisije
dopolnjuje ali nadomešča sporne določbe kolektivne
pogodbe.
62. člen
Organ za tolmačenje
Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta tričlanski organ za tolmačenje kolektivne pogodbe. Vsaka
članica imenuje po enega člana, tretjega imenujeta
sporazumno.
63. člen
Kršitev določb
(1) Če ena od strank krši
obveznosti po kolektivni pogodbi, lahko druga stranka od pogodbe
odstopi.
(2) Odpoved pogodbe teče po
postopku, ki je predviden za sklenitev, spremembo in dopolnitev
pogodbe.
64. člen
Sklenitev, sprememba in
dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev
kolektivne pogodbe se začne na pobudo ene izmed strank vsaj tri
mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
(2) Vsaka pogodbena stranka
lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne
pogodbe. Svojo obrazloženo zahtevo predloži v pisni obliki drugi
stranki. Slednja se je dolžna do predloga opredeliti v 30
dneh.
(3) Če druga stranka predloga
ne sprejme ali nanj ne odgovori v postavljenem roku,
predlagateljica začne postopek pred komisijo za
pomirjanje.
(4) Določila drugega in
tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za postopek sklenitve
nove kolektivne pogodbe.
KONČNE DOLOČBE
65. člen
Pravica do enake
plače
Z uveljavitvijo te kolektivne
pogodbe se plača delavcev ne sme znižati.
66. člen
Spremembe delovno pravne
zakonodaje
Določbe, ki v nespremenjenem
besedilu ali vsebini povzemajo delovno pravno zakonodajo se s
spremembo le-teh ustrezno spremenijo brez postopkov, ki so sicer
določeni za spremembo te kolektivne pogodbe, kar pogodbeni stranki
potrdita z ugotovitvenim sklepom najpozneje v roku dveh mesecev od
njihove uveljavitve, sicer se uporabljajo neposredno.
67. člen
Prenehanje veljavnosti
pogodbe
Z dnem uveljavitve te pogodbe
preneha veljati Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije z
aneksom (Uradni list RS, št. 68/94, 42/95 in 75/02).
Ljubljana, dne 5. januarja 2005.
Predstavnik delodajalcev:
GZS – Združenje za gozdarstvo
Predsednik UO
mag. Emilijan Trafela l. r.
Predstavnik delojemalcev:
Sindikat gozdarstva Slovenije
Predsednik
Marko Fičur l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne
pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 11. 1. 2005
pod zap. št. 50/4 in št. spisa 02047-1/2005/2.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za kmetijstvo in živilstvo
Predsednica
Veronika Ermenc l. r.
ANEKS h Kolektivni
pogodbi za gozdarstvo Slovenije in Tarifno prilogo h Kolektivni
pogodbi za gozdarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 99/08 z dne
17.10.2008) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Aneks začne veljati s podpisom
obeh strank, uporablja pa se od 1. 9. 2008.
Aneks se vpiše v razvid
kolektivnih pogodb pri Ministrstvu za delo, družino in socialne
zadeve in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 22. September 2008
Predstavnik delodajalcev:
GZS – Združenje za gozdarstvo
Predsednik UO
mag. Branko Južnič l.r.
Predstavnik delojemalcev:
Sindikat gozdarstva Slovenije
Predsednik
Marko Fičur l. r.
ANEKS h Kolektivni pogodbi
za gozdarstvo Slovenije in Tarifno prilogo h Kolektivni pogodbi za
gozdarstvo Slovenije (Uradni list RS, št. 30/09 z dne 17.04.2009)
vsebuje naslednjo končno določbo:
3. člen
Aneks začne veljati s podpisom obeh
strank.
Podpisnik delodajalcev je dolžan
seznaniti vse članice Združenja za gozdarstvo in Združenje
delodajalcev Slovenije, takoj po podpisu tega aneksa zaradi
pravočasne uporabe.
Aneks se vpiše v razvid kolektivnih
pogodb pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 23. marca 2009
Predstavnik delodajalcev:
GZS – Združenje za gozdarstvo
Predsednik UO
mag. Branko Južnič l.r.
Predstavnik delojemalcev:
Sindikat gozdarstva Slovenije
Predsednik
Marko Fičur l.r.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 7. 4. 2009
izdalo potrdilo št. 02047-1/2005/10 o tem, da je Aneks h Kolektivni
pogodbi za gozdarstvo Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih
pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni
list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 29/2.
Pristop k spremembam in dopolnitvam
Kolektivne pogodbe za gozdarstvo Slovenije (Uradni list RS, št.
12/13 z dne 07.02.2013):
V skladu s 7. členom Zakona o
kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) Združenje
delodajalcev Slovenije, g.i.z., Dimičeva 9, 1000
Ljubljana
pristopa
h Kolektivni pogodbi za gozdarstvo
Slovenije.
Ljubljana, dne 9. januarja 2013
Združenje delodajalcev Slovenije, g.i.z.
Sekcija za kmetijstvo in živilstvo
Zdravko Sančanin l.r.
Predsednik
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 29. 1. 2013
izdalo potrdilo št. 02047-1/2005-16 o tem, da je naknadni pristop
Združenja delodajalcev Slovenije, Sekcije za kmetijstvo in
živilstvo, k spremembam in dopolnitvam Kolektivne pogodbe za
gozdarstvo Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na
podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS,
št. 43/06) pod zaporedno številko 29/4.