Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/DDPO/ …
EVIDENTIRANJE IN DAVCNA OBRAVNAVA ODPISA POSOJILA DRUŽBENIKU
Številka:
55/KM/2010
Datum:
24.11.2010
Vprašanje
– opis problema
Družba
z omejeno odgovornostjo, ki ima sedež v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju:
družba), je družbeniku odobrila posojila, katerega znesek družbenik ni vrnil.
Družbenik je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (tj.
je rezident po ZDoh-2) in ima v družbi več kot 25% lastniški delež.
V
skladu z ZDoh-2 je družba nevrnjeno posojilo obravnavala kot dividendi podoben
dohodek in obračunala ter plačala dohodnino.
Kako naj
družba dividendi podoben dohodek in od tega dohodka obračunano dohodnino
upošteva v poslovnih knjigah oziroma izkaže v davčnem obračunu davka od
dohodkov pravnih oseb (obr. DDPO)?
Mnenje
Nevrnjen (nepoplačan) znesek danega
posojila se odpiše v breme prevrednotovalnih finančnih odhodkov.
Od
dividendam podobnih dohodkov obračunana dohodnina se evidentira v breme ostalih
stroškov – dajatev neodvisnih od poslovnega izida. Ker se dividendam podobni dohodki
ne izplačajo v denarju, se višina bruto dohodka in s tem dohodnina izračuna na
podlagi koeficienta davčnega odtegljaja (t.i. postopek (o)brutenja), ki znaša v
danem primeru 1,25.
Dividendam
podobni dohodki, ki vključujejo
tudi prikrito izplačilo dobička, niso davčno priznan odhodek na podlagi 1.
točke prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2.
Stroški
od dividendam podobnih dohodkov obračunane dohodnine niso davčno priznan
odhodek na podlagi
29. člena ZDDPO-2.
Obrazložitev
1. Splošna pravila obravnave poslovnih dogodkov in davčnega
priznavanja odhodkov
Splošna
pravila 12. člena ZDDPO-2 o ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb
(DDPO) določajo, da se
za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu
poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega
izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in
v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi, razen v primeru, če
ZDDPO-2 ne določa drugače.
V davčno osnovo se vključujejo vsi prihodki in odhodki, ki pa morajo biti ugotovljeni
po pravilih računovodenja (tj. v izkazu poslovnega izida na podlagi
zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi), pri čemer se ti
prihodki in odhodki dodatno
presodijo iz vidika posebnih (specialnih) določb ZDDPO-2, glede njihovega
vključevanja v ali izključevanja iz davčne osnove (tj. povečanja ali
zmanjšanja na raven davčno priznanih).
Z določbo
12. člena ZDDPO-2 »… na podlagi zakona … « je pri gospodarskih družbah mišljen
ZGD-1, katerega splošna pravila o računovodenju iz 54. člena ZGD-1 od
gospodarskih družb zahtevajo, da morajo:
§ voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v
skladu s tem zakonom in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače (glej prvi
odstavek 54. člena),
§ pri vodenju poslovnih knjig
upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v
soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, ki se po prejemu
soglasja objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Kontni okvir določi
razrede kontov od 0 do 9 in
skupine kontov od 00 do 99[1]
(glej tretji odstavek 54. člena).
2. Dohodninska obravnava odpisa posojila družbeniku
Predmet
obdavčitve z
dohodnino je v 15. členu ZDoh-2 opredeljen naslednje:
(1) Z
dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma
doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.
[…]
(5) Dohodek
je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet,
če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je
izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični
osebi.
Dohodki se po 18. členu ZDoh-2 delijo/razvrščajo
na različne vrste (t.i. viri dohodnine), med drugim na dohodek iz
kapitala, ki vključuje obresti, dividende in dobiček iz
kapitala.
Na
podlagi 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se kot dividenda obdavčuje
tudi prikrito izplačilo dobička, določeno (opredeljeno) v zakonu, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb. Opredelitev prikritega izplačila dobička
iz 7. točke 74. člena ZDDPO-2 je naslednja:
7. prikrito
izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v
lasti najmanj 25%[2]
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali
nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na
način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito
izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi
izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik
sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez
plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je
višja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile
opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na posojila,
dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna
mera iz 19. člena tega zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega
zakona.
Ker se pri odpisu posojila ne pojavlja izplačilo (nakazilo v
denarju, denarni tok) v breme katerega bi bilo mogoče obračunati in odtegniti
dohodnino, se dohodnina izračuna na podlagi t.i. (o)brutenja v skladu z devetim
odstavkom 16. člena ZDoh-2.
16. člen
(splošna pravila)
(9) Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom
davčnega odtegljaja, če:
1. v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni
postopek, obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega
odtegljaja od tega dohodka in
2. ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v
denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi
se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka
v naravi.
Po prvem odstavku 134. člena ZDoh-2 se dohodnina od dividend
izračuna od davčne osnove po davčni stopnji 20% (in se šteje za dokončen
davek), zato znaša koeficient davčnega odtegljaja 1,25.
3. Evidentiranje odhodkov v zvezi s prikritim izplačilom
dobička
Pojavna oblika sredstev po SRS (2006) so terjatve, med drugim tudi
finančne terjatve v obliki finančnih naložb, med katere se uvrščajo tudi
dana posojila. SRS
(2006) urejajo finančne naložbe v standardu 3 - FINANČNE NALOŽBE in jih razvrša (člen 2) ter
pojasnjuje (člen 47) kot sledi:
3.2. Finančne
naložbe so večinoma naložbe v
kapital drugih podjetij ali v finančne dolgove drugih podjetij, države,
območja in občine ali drugih izdajateljev (finančne naložbe v
posojila), pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne narave, ki niso
vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v proučevanem podjetju. Poslovne
terjatve se ne štejejo kot finančne naložbe, razen tistih, ki so v posesti za
trgovanje.
3.47. Finančne
naložbe so sestavni del tako
finančnih sredstev kakor tudi dolgoročnih in kratkoročnih sredstev podjetja
naložbenika. So podlaga finančnih terjatev do pravnih ali fizičnih
oseb, pri katerih se iz tega naslova pojavlja kapital ali finančni dolg.
Dani blagovni krediti niso finančne naložbe.
Nevrnjen (nepoplačan) znesek danega posojila se po SRS (2006)
obravnava po pravilih prevrednotovanja kot oslabitev sredstva in izkaže med
prevrednotovalnimi finančnimi odhodki.[3]
4. Davčno priznavanje odhodkov v zvezi s prikritim izplačilom
dobička
Davčna priznanost odhodkov, ki se nanašajo na odpis posojila
družbeniku se presoja na podlagi splošnih (specialnih) določb iz 29. in in
posebnih (specialnih) določb iz 30. člena ZDDPO-2.
29.
člen
(splošno)
(1) Za
ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki
so obdavčeni po tem zakonu.
(2) Odhodki,
ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na
dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso
neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja
dejavnosti;
2.
imajo značaj privatnosti;
3. niso
skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki
niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v
posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z
drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih
zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi
drugih izrednih in nepogostih dogodkov.
30. člen
(nepriznani odhodki)
(1) Davčno nepriznani odhodki so:
1. dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim
izplačilom dobička;
[…]
30. člen ZDDPO-2 predstavlja pravno podlago za davčno
nepriznavanje prevrednotovalnih finančnih odhodkov iz naslova odpisa posojila
družbeniku, medtem ko je 29. člen podlaga za nepriznavanje stroška dohodnine obračunane
od odpisanega posojila, ki se je obravnavalo kot prikrito izplačilo dobička.[4]
PODROČJE: ZDDPO-2, SRS (2006), ZDoh-2
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§ Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B,
92/08, 05/09-ZDDPO-2C, 96/09-ZDDPO-2D in 43/10-ZDDPO-2E.
§ Zakon o gospodarskih
družbah (ZGD-1),
Uradni list Republike Slovenije, št. 65/09-UPB3.
§ Slovenski računovodski
standardi (2006),
Uradni list RS, št. 118/05 (10/06-popr., 112/06-popr.), 09/06, 20/06, 58/06,
70/06, 75/06, 03/07, 22/07, 12/08, 119/08, 126/08, 01/10 in 90/10-popr).
§ Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 51/10-UPB6.