Izpolnjevanje
davčnih obveznosti po prenehanju interventnih ukrepov
Vlada je na seji
danes, 18. 6. 2020, sprejela Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov
za interventne ukrepe na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na
javnofinančnem področju.
Z Zakonom o
interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) so bili
zaradi posledic epidemije bolezni COVID-19 določeni ukrepi v zvezi
s postopki za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezancem za davek
lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Z uveljavitvijo današnjega
sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na
podlagi ZIUJP prenehajo veljati ukrepi, s katerimi so bile določene
izjeme pri odlogu oziroma obročnem plačevanju davčnih obveznosti
ter izvajanju davčne izvršbe.
Z
uveljavitvijo Sklepa se ukrep iz 5. člena ZIUJP, ki
predstavlja poenostavitev postopka vlaganja zahtev za spremembo
predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije
davka od dohodkov pravnih oseb podaljša še za dva meseca, to je do
14. 7. 2020.
Na podlagi ukrepov,
določenih z ZIUJP, so bile na področju odloga plačila in obročnega
plačila davkov uvedene naslednje rešitve: milejši pogoji za
odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne
subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in
davčnega odtegljaja, neobračunavanje obresti za čas odloga plačila
oziroma obročnega plačila. V skladu s temi določbami je bilo do 16.
6. 2020 prejetih 12.332 vlog in odobren odlog plačila obveznosti v
višini 89.320.746 EUR, za 163.326.303 EUR obveznosti pa je bilo
odobreno obročno plačilo.
Še vedno
odlog in obročno plačilo, a stari pogoji
Po razglasitvi
prenehanja epidemije bolezni COVID-19 je število vlog za odlog
plačila oziroma obročno plačilo bistveno upadalo. Ne glede na
prenehanje ukrepov po ZIUJP zavezanci za davek lahko v primeru
težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno zaprosijo za
odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o
davčnem postopku. Pri tem pojasnjujemo, da se pogoji za odobritev
plačilne ugodnosti razlikujejo glede na vrsto plačilne ugodnosti,
za katero zaprosi davčni zavezanec (odlog plačila, obročno
plačilo). Podrobnejša pojasnila o pogojih z obrazci vlog so
objavljena na spletni strani FURS.
Po
prenehanju ukrepov spet lahko stečejo postopki
izvršbe
Na postopke davčne
izvršbe so poleg določb ZIUJP vplivale tudi določbe Zakona o
interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev
njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Tako so
bili na podlagi določb ZIUZEOP vsi postopki davčne izvršbe, začeti
pred epidemijo bolezni COVID-19, zadržani od 11. 4. 2020 do
vključno 31. 5. 2020. Od 1. 6. 2020 se ti postopki nadaljujejo že
na podlagi zakona, zato so z izvrševanjem sklepov, izdanih pred
epidemijo, nadaljevali vsi izvrševalci (banke oziroma hranilnice,
delodajalci oziroma izplačevalci, dolžnikovi dolžniki, KDD).
Po prenehanju interventnih ukrepov na podlagi ZIUJP se lahko brez
omejitev začnejo in vodijo tudi novi postopki davčne izvršbe. Ob
tem pojasnjujemo, da je zavezanec za davek, zoper katerega ni že v
teku postopek davčne izvršbe, praviloma pred začetkom davčne
izvršbe o davčnem dolgu obveščen tudi z opominom. Zavezanci lahko
stanje svojih obveznosti v vsakem trenutku preverijo v spletnem
portalu eDavki ali mobilni aplikaciji eDavki.
Še vedno
poenostavljen postopek vlaganja zahtev za spremembo
akontacije
Drugače pa je bilo
odločeno s sklepom Vlade glede ukrepa iz 5. člena ZIUJP, ki se
nanaša na poenostavitev vloge za spremembo predhodne akontacije
oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov
pravnih oseb. Ta se podaljša do 14. 7. 2020. Ukrep v času njegovega
trajanja odpravlja obveznost, da se zahtevi za spremembo predhodne
akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od
dohodkov pravnih prilaga tudi davčni obračun za tekoče davčno
obdobje pred vložitvijo vloge. Zavezanec zahtevi priloži le oceno
davčne osnove za celotno tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo
spremembo davčne osnove.
Na področju zahtev
za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine je
mogoče ugotoviti, da se število zahtev za znižanje akontacij
fizičnih oseb z dejavnostjo (FOD) glede na leto 2019 povišuje. V
letu 2020 je bilo v obdobju april, maj in junij prejetih 497 vlog,
kar je sicer primerljivo s številom v enakem obdobju lani, vendar
pa je treba pri tem upoštevati, da se je rok za oddajo davčnih
obračunov DohDej in DDPO v skladu z ZIUJP podaljšal, in sicer je
potekel dne 1. 6. 2020. Ker se zahtevo za spremembo akontacije
vloži v primerih, kadar se osnova za tekoče davčno leto razlikuje
od osnove za predhodno leto, je mogoče zahtevo vložiti šele, ko je
oddan obračun za preteklo leto in s tem ugotovljena osnova za
predhodno leto. Iz navedenega izhaja, da bodo zavezanci, ki so
oddali davčni obračun DohDej in DDPO v maju oziroma na skrajni rok
(cca 30 % zavezancev), v glavnini oddajali zahteve za spremembo
akontacije v mesecih junij in julij. Na podlagi sprejetega Sklepa
Vlade, s katerim se podaljša ukrep iz 5. člena ZIUJP, bodo
zavezanci te vloge lahko vlagali na poenostavljen način v skladu s
5. členom ZIUJP do 14. 7. 2020.
Kazalci, ki
že kažejo na okrevanje gospodarstva po
epidemiji
Na postopno
gospodarsko okrevanje že kažejo podatki iz davčnih blagajn. V
mesecu marcu se je po razglasitvi epidemije število računov in
njihov znesek močno znižal, pri čemer je od začetka meseca aprila
zabeležena nenehna rast. V drugem tednu meseca junija se zabeleženo
število računov in njihov skupni znesek približuje ravni pred
razglasitvijo epidemije. Prav tako vztrajno narašča tudi število
potrjevalcev davčnih blagajn in se je v prvi polovici meseca junija
približalo številu pred razglasitvijo epidemije.
Podatki o uvozu in
izvozu kažejo na okrevanje tudi na področju blagovne menjave. Le-ta
se je, zlasti z državami EU, v mesecu aprilu močno zmanjšala.
Podatki za mesec maj in junij kažejo na rast blagovne menjave.
Število uvoznih carinskih deklaracij se je v mesecu maju povišalo
za 9 % glede na mesec april, v prvi polovici meseca junija pa je že
na ravni kot v enakem obdobju lani. Neto teža uvoženega blaga je v
mesecu maju že presegla vrednost neto teže v maju leta 2019.
Spodbudni so tudi podatki o izvozu, kjer je zabeleženih kar 38 %
več izvoznih carinskih deklaracij kot v mesecu aprilu. V prvi
polovici junija pa je število izvoznih carinskih deklaracij že
preseglo vrednost iz enakega obdobja lani. Podobno pozitivno rast
kažejo tudi kazalniki statistične vrednosti uvoženega in izvoženega
blaga, neto teže in carinskih deklaracij v tranzitu.
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [22.66.2020].