Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Ostalo/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Minister
Številka: 0010-198/2023/8
Datum: 08.01.2024
EVIDENTIRANJE MALICE V EVIDENCAH NA PODROČJU
DELA
Na
ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je
naslovilo vprašanje v zvezi z Zakonom o evidencah na področju dela
in socialne varnosti. Navaja se, da so po zanesljivih informacijah
na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve v zvezi s t. i.
štempljanjem ubrali pot, da vsem zaposlenim vsakodnevno
avtomatsko in ob istem času zabeležijo 30-minutni odmor za
malico, s čimer so našli obvod »za sicer nesmiseln birokratki
ukrep«. Ob tem se ministra za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti sprašuje naslednje:
1.
Ali ste seznanjeni z opisanim dogajanjem na Ministrstvu za zunanje
in evropske zadeve?
2.
Kako komentirate opisano dogajanje na Ministrstvu za zunanje in
evropske zadeve?
3.
Ali in kdaj boste kot resorni minister ukrepali glede opisanega
dogajanja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve?
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
odgovarjam, kot sledi v
Nadaljevanju:
Uvodoma je treba poudariti, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni
list RS, št. 50/23; v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV-A), ki se je
začel uporabljati 20. 11. 2023, prinesel nekaj utemeljeno potrebnih
sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in
socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljnjem
besedilu: ZEPDSV) iz leta 2006.
Pri
izvajanju tega zakona so bile zaznane določene težave v praksi,
spremembe pa so bile potrebne tudi zaradi izvajanja učinkovitega
nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za delo (v nadaljnjem
besedilu: IRSD), in sicer v zvezi z določbami, ki urejajo delovni
čas, odmore in počitke. Evidenca o izrabi delovnega časa je namreč
ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo
predpisuje ZEPDSV in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora
pomeni osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času,
odmorih in počitkih. Zaradi neustreznega vodenja evidenc in
pomanjkljive normativne ureditve pa je bilo oteženo ugotavljanje
nepravilnosti v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem
počitkov.
V
skladu z novelo ZEPDSV-A se razširja nabor podatkov, določenih v
18. členu ZEPDSV, ki jih mora delodajalec dnevno vpisovati v
evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer delodajalec v okviru
določenih podatkov vpisuje tudi podatek o izrabi in obsegu izrabe
odmora med delovnim časom.
ZEPDSV-A torej določa zgolj evidentiranje izrabe in obsega odmora
med delovnim časom in ne tudi časa začetka in konca izrabe odmora.
Tako je delodajalcu prepuščeno, kako bo ta podatek beležil (npr.
konstantno ob vnaprej določenem času, v primeru odstopa od tega
obdobja, se vpiše dejanski čas izrabe odmora, elektronsko
evidentiranje, vpis delavca, oziroma na drug način, ki ga predvidi
delodajalec…).
Upoštevaje zgoraj navedeno ZEPDSV torej ne zahteva, da se v
evidenco o izrabi delovnega časa vpiše začetek in konec izrabe
odmora, temveč je treba beležiti le izrabo in obseg izrabe odmora
med delovnim časom (18. člen ZEPDSV). Ni pa ovir, da delodajalci v
okviru možnosti, ki jih imajo, ne bi uredili beleženja izrabe
odmora tako, da se ga natančno vpisuje z vnosom začetka in
zaključka izrabe odmora.
Ob
tem izpostavljam, da je upoštevaje 217.a člen Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT,
33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20
– ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl.US, 15/22, 54/22 –
ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1)
delodajalec odgovoren, da delavcu zagotovi izrabo odmora v skladu s
154. členom ZDR-1.
ZDR-1
v prvem odstavku 154. člena določa, da ima delavec, ki dela polni
delovni čas, med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30
minut. Dalje drugi odstavek 154. člena ZDR-1 določa, da ima
delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom
ZDR-1, vendar najmanj štiri ure na dan, pravico do odmora med
dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne
prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega
delovnega časa, kar ima podlago v tretjem odstavku 154. člena
ZDR-1.
Dalje
pojasnjujem, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti aktualne informacije glede evidentiranja delovnega
časa objavilo na spletnem naslovu:
https://www.gov.si/novice/2023-11-17-aktualne-informacije-glede-evidentiranja-delovnega-casa-po-novem/.
Na tej spletni strani so bila objavljana tudi pojasnila na
najpogostejša vprašanja - Novosti glede beleženja izrabe delovnega
časa na podlagi novele ZEPDSV-A (dopolnjeni dokument, Verzija
1.1.), ki so še vedno dostopna.
Sklepno pojasnjujem še, da je za nadzor nad izvajanjem določb
ZEPDSV pristojen IRSD.
Vir: Spletne strani Državnega
zbora RS [15.04.2024].
Vsebina pojasnila / mnenja MDDSZ
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o evidencah na
področju dela in socialne varnosti -
ZEPDSV, Uradni
list RS, št. 40/06 in 50/23-ZEPDSV-A.
· Zakon o delovnih razmerjih
- ZDR-1, Uradni
list RS, št. 21/13 (78/13-popr.), 47/15-ZZSDT, 33/16-PZ-F,
52/16-ZDR-1A, 22/19-ZPosS, 81/19-ZDR-1B, 175/20-ZIUOPDVE,
203/20-ZIUPOPDVE, 15/21-ZDUOP, 119/21-ZČmIS-A, 206/21-ZDUPŠOP,
15/22-ZDR-1C, 54/22-ZUPŠ-1,141/22-ZNUNBZ, 114/23-ZDR-1D in
136/23-ZIUZDS.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MDDSZ, je pripis uredništva.