Vlada državnemu zboru posredovala
podatke o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov
Vlada Republike Slovenije je na seji dne 25.
avgusta 2011 razkrila Državnemu
zboru RS podatke o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov
(gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov), ki na dan 30.
junij 2011 presega znesek 4.000 evrov.
Zakon
o davčnem postopku določa obveznost Vlade RS, da Državnemu zboru RS razkrije
podatke o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov (gospodarskih
družb in samostojnih podjetnikov posameznikov), ki presega 4.000 evrov, dvakrat
letno, in sicer hkrati s poročilom o polletnem izvrševanju državnega proračuna
in hkrati s poročilom o izvrševanju državnega proračuna za posamezno leto.
DURS
in CURS sta pripravili poročili o stanju in gibanju davčnega dolga po stanju na
dan 30. junij 2011, vsaka na svojem področju.
Davčni
dolg poslovnih subjektov, katerih davčni dolg na dan 30. 6. 2011 presega 4.000
EUR, znaša 598.262.003 EUR, in se nanaša na 11.777 zavezancev. Dolg je sestavljen iz aktivnega dolga
v znesku 377.950.621 EUR, ki predstavlja 63,2 odstotka, in izvenbilančnega
dolga v znesku 220.311.382 EUR, to je 36,8 odstotka celotnega davčnega dolga.
Za dolg v izvenbilančni evidenci je značilno, da so izčrpane skorajda vse
možnosti za njegovo izterjavo.
Od
11.777 dolžnikov je 6.881 pravnih oseb (58,4 odstotka vseh dolžnikov), ki
dolgujejo 509.359.380 EUR (85,1 odstotka davčnega dolga) in 4.896 samostojnih
podjetnikov (41,6 odstotka vseh dolžnikov), ki dolgujejo 88.902.623 EUR (14,9
odstotka davčnega dolga).
Po
višini dolga izrazito odstopajo naslednje tri dejavnosti: gradbeništvo,
trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter predelovalne dejavnosti,
ki imajo vsaka več kakor 17 odstotka davčnega dolga. Njihov skupni delež dolga
znaša kar 66,3 odstotka celotnega zneska dolga, to je 396.477.495 EUR.
Tudi v tem poročilu je davčna uprava razvrstila dolžnike po
razredih glede na velikost dolga in pripravila podatke o stotih največjih
dolžnikih. Kar 9.650 dolžnikov (81,9 odstotka vseh) dolguje zneske do 40.000
EUR s skupnim davčnim dolgom 118.630.567 EUR (19,8 odstotka davčnega dolga).
Čeprav je v zadnjem razredu nad 1 mio EUR samo 71 dolžnikov (0,6 odstotka vseh
dolžnikov), njihov dolg predstavlja kar 31,6 odstotka davčnega dolga, to je
188.952.035 EUR. Sto največjih dolžnikov, od katerih jih je 60 že v stečaju,
dolguje skupaj 214.292.202 EUR (35,8 odstotka davčnega dolga). Največji dolžnik
dolguje 15.420.119 EUR in je v stečaju.
Največji
delež aktivnega dolga predstavlja dolg do proračuna države (61,4 odstotka), na
drugem mestu je dolg do ZPIZ (24,7 odstotka), sledi dolg do ZZZS (11,2
odstotka), ostalo predstavlja dolg do samoupravnih lokalnih skupnosti in dolg
iz naslova nejavnofinančnih prihodkov (2,7 odstotka).
Poslovni
subjekti zaradi likvidnostnih težav pogosto plačujejo svoje davčne obveznosti z
nekajdnevno zamudo. Od na dan 30. 6. 2011 zapadlih obveznosti iz naslova DDV v
času od 1. 7. 2011 do vključno 20. 7. 2011 je bilo poplačanega kar 56,9
milijona EUR dolga. Kljub kratkotrajni zamudi plačila DDV se tudi ti zavezanci
štejejo za dolžnike na presečni dan in so tako na seznamu dolžnikov.
Davčna uprava spremlja gibanje davčnega dolga ter izvaja ukrepe za
obvladovanje davčnega dolga v času zaostrenih gospodarskih razmer in finančne
krize, ki se odraža tudi v upadanju deleža prostovoljnega plačevanja davkov.
V prvem polletju 2011 je davčna uprava vsem dolžnikom poslala
186.850 pisnih opominov in 108.782 sklepov o davčni izvršbi ter opravila 12.984
telefonskih opominjanj za dolg v znesku 961.218.772 EUR. Z izdanimi aktivnostmi
in ukrepi je bilo izterjano za 329.443.155 EUR davčnega dolga, kar predstavlja
55,9 odstotno doseganje letnega načrta davčne izvršbe za leto 2011. Podatke o
načrtovanih rezultatih davčne izvršbe v letnih načrtih davčna uprava vsako leto
znova povečuje.
Na podlagi doseženih rezultatov izterjave v preteklih letih in v
polletnem obdobju leta 2011 se povzema, da davčna uprava nadaljuje z uspešnim
delom na področju davčne izvršbe. Ti rezultati so bili doseženi z boljšo organizacijo dela ter poenostavitvijo in standardizacijo
postopkov, kot tudi zaradi velikega truda vseh zaposlenih na področju
izterjave. Navkljub temu, da se aktivnosti in ukrepi davčne izvršbe, ki jih
izvaja davčna uprava, vsako leto povečujejo in se povečujejo tudi zneski
prisilno izterjanega davka, pa davčni dolg kljub temu raste. Več kot se vsako
leto izterja, več novega dolga nastane. Pri tem je pomemben podatek, da je nov
dolg, ki nastaja, praviloma aktiven dolg, torej izterljiv, in hkrati dolg, star
manj kot eno leto, kar dokazuje nelikvidnost v gospodarstvu.
V času finančne krize, ko tudi sicer včasih redni plačniki davka
terjajo ukrepanje zaradi zamud pri plačilu davčnih obveznosti, se davčna
izvršba hkrati sooča z omejitvami tako na organizacijskem in kadrovskem, kot
tehničnem področju. S pomočjo novega informacijskega sistema, ki ga je davčna
uprava pričela prenavljati v letu 2010, in organizacijskimi spremembami, ki jih
bo prenova omogočila, se pričakuje povečanje učinkovitosti ukrepov davčne
izvršbe in uspešnejše obvladovanje davčnega dolga.
Vlada
o predlogu Zakona o davčnih blagajnah
Vlada Republike Slovenije je na redni
seji začela z obravnavo predloga Zakona o davčnih blagajnah, ki ga bo dokončno
potrdila na dopisni seji.
Najpomembnejša cilja predlaganega
zakona sta zmanjšanje obsega sive ekonomije in zmanjšanje davčne vrzeli pri
davčnih zavezancih, ki poslujejo z gotovino, posledično pa zagotoviti povečanje
javnofinančnih prihodkov na področju davka na dodano vrednost, kot tudi ostalih
dajatev.
Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade RS [26.08.2011].