www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Predstavniki Generalne policijske uprave, Policijske uprave Ljubljana,
Davčne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja so na novinarski
konferenci dne 19</title>

</head>

Vlada
sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi

Vlada
Republike Slovenije je na redni seji 24. februarja 2011 sprejela predlog zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi. Sprejetje novele ZDS-1
narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj
glede izvajanja sedanjega sistema in uporabe zakona v praksi, pridobljenih
izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti.

S
predlogom zakona se določene naloge, ki jih v skladu z veljavnim ZDS-1
opravljajo davčni uradi, prenašajo v pristojnost Generalnega davčnega urada.
Predvideva se namreč oblikovanje notranje organizacijske enote Generalnega
davčnega urada, in sicer URF. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji,
delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih
omogoča DURS oblikovanje uprave v okviru Generalnega davčnega urada za
izvajanje nalog na širšem zaokroženem delovnem področju. URF bo oblikovan v
okviru sprememb akta o notranji sistemizaciji in organizaciji delovnih mest v
DURS. URF bo izvajal naloge, ki se s predlogom zakona prenašajo iz pristojnosti
davčnih uradov v pristojnost Generalnega davčnega urada.

URF
bo opravljal računovodske in finančne naloge s področja pobiranja davkov, ki
vključujejo tudi izvedbo vračil preveč plačanih davkov, nekatere naloge pred
uvedbo davčne izvršbe (na primer telefonsko in pisno opominjanje davčnih
zavezancev in pripravo podatkov za davčno izvršbo), prav tako bo izvajal nadzor
nad delom davčnih uradov v zvezi z davčno izvršbo, skrbel za enotno ter
celovito izvajanje sprejete strategije na področju davčne izvršbe in dajal
navodila in usmeritve za delo ter odločal v davčnem postopku na prvi stopnji,
to je ugotavljal zastaranje pravice do vračila preveč plačanega davka in odpis
davka na tej podlagi, zastaranje pravice do izterjave davka zaradi poteka
absolutnega zastaralnega roka in odpis davka na tej podlagi in odločal o
obročnem plačilu davka na podlagi drugega odstavka 103. člena Zakona o davčnem
postopku.

Naloge,
ki se zaradi nepovezanih informacijskih sistemov ponavljajo na različnih
lokacijah (davčnih uradih), se bodo v URF z novim, prenovljenim, informacijskim
sistemom izvajale na enem mestu, zato ne bo več podvajanja nalog. S
centralizacijo računovodskih in finančnih nalog bo zagotovljena celovitost
knjigovodskih evidenc. S knjigovodskimi evidencami se z vidika davčne obravnave
zagotavljajo podatki o davčnih obveznostih, plačilih, vračilih in dolgovih
davčnega zavezanca. Ti podatki so pomembni za izvajanje izterjave, davčnega
nadzora, načrtovanja in spremljanja javnofinančnih prihodkov in izvajanje
proračuna.

Z
novo organizacijo službe in prenovo informacijskega sistema bo:

-
organizirana finančno računovodska služba v skladu z računovodskimi načeli in
standardi,

-
zagotovljena združitev evidenc na centralni ravni in s tem celovitejši nadzor
nad temeljnimi evidencami in procesi neposrednega evidentiranja, pobiranja
(izterjava), vračanja, razkrivanja, analiziranja in načrtovanja davčnih
obveznosti.

-
dosežena večja učinkovitost izvajanja knjigovodskih opravil na enem mestu,

-
dosežena učinkovitejša davčna izvršba,

-
zagotovljen nadzor nad izvajanjem občutljivih nalog na področju upravljanja
terjatev

in
obveznosti ter plačil in vračil davčnih obveznosti ter nadzor nad postopki
davčne izvršbe,

-
zagotovljena enotna obravnava vseh davčnih zavezancev,

-
zagotovljeno enostavnejše skrbništvo nad procesi znotraj nove uprave,

-
zagotovljeno enostavnejše in celovitejše vzdrževanje knjigovodskega modula v

novem
davčnem informacijskem sistemu.

Namen
določbe je povezan z oblikovanjem URF in novim informacijskim sistemom DURS, ki
bosta racionalizirala določene naloge davčne službe. Zaradi racionalizacije in
centralizacije bodo določeni uslužbenci, katerih dela ne bodo več potrebna, premeščeni
na delovna mesta izterjevalcev, ki so kadrovsko podhranjena. S tem predlogom se
omogoči znotraj DURS prekvalificirati že obstoječe, kvalitetne kadre.

URF
bo zaradi centralizacije in učinkovitejšega delovanja DURS prevzel nekatere
naloge, ki jih trenutno opravlja 16 davčnih uradov. V URF bo okvirno zaposlenih
155 uslužbencev, ki bodo z davčnih uradov premeščeni na URF. Naloge, ki se
zaradi nepovezanih informacijskih sistemov ponavljajo na različnih lokacijah,
se bodo v URF z novim, prenovljenim, informacijskim sistemom izvajale na enem
mestu, zato ne bo več podvajanja nalog.

Vlada
sprejela mnenje k Predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davčnem
postopku

Vlada
Republike Slovenije je sprejela mnenje k Predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah
Zakona o davčnem postopku. Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davčnem
postopku. Skupina poslancev, s prvopodpisanim g. Jožetom Tankom, je dne 14.
januarja 2011 Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo posredovala
predlog zakona, ki se nanaša na uveljavitev pravice do možnosti enotnega
nakazila vseh davčnih obveznosti na skupni račun in njihova delitev po
ustreznem ključu. Vsebinsko enak predlog zakona je vložen že četrtič. Državni
zbor Republike Slovenije je na podlagi enakega mnenja, kot ga podajamo,
glasoval proti nadaljnji obravnavi predloga ZDavP-2B,  ZDavP-2C in ZDavP-2D.

Vlada
Republike Slovenije se strinja, da je predvsem z vidika odprave
administrativnih ovir in zmanjšanja stroškov na strani zavezancev za davek
potrebno zagotoviti čim bolj enostavno plačevanje obveznih dajatev, vendar tako
kompleksne vsebine ni mogoče ustrezno oziroma vsebinsko popolno in pravilno
določiti, kot je predlagano, saj predlog zakona ne predvideva in posledično ne
daje rešitev glede nekaterih ključnih vprašanj, ki se v povezavi s predlaganim
načinom plačevanja obveznosti pojavijo, kot so:

-
različni zakonsko določeni roki plačila dajatev v povezavi z enotnim nakazilom,

-
različni načini izterjave in vračil,

-
zagotavljanje podatkov, potrebnih za opravljanje nadzora nad pravočasnostjo in
pravilnostjo plačevanja dajatev itd.

Načini
plačevanja obveznih dajatev so urejeni v različnih zakonih, zato je pri
pripravi predloga zakona z navedeno vsebino potrebno proučiti možnost enotnega
vplačevanja v kontekstu teh zakonov, in sicer: zakonov o obdavčenju, Zakona o
davčnem postopku, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o
zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, Zakona o prispevkih za
socialno varnost itd.

Za
uresničevanje ukrepa poenostavitve sistema plačevanja davkov in drugih obveznih
dajatev sta bila sprejeta:

-
Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih
javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 103/10),

-
Pravilnik o načinu plačevanja, razporejanja in sporočanja podatkov obveznih
dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 109/10).

Bistvena
elementa poenostavitve sistema vplačevanja davkov, prispevkov in drugih
obveznih dajatev sta:

1.
zmanjšanje števila podračunov (približno 3500 podračunov), na katere zavezanci
plačujejo svoje obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih
dajatev ter s tem zmanjšanje števila plačilnih nalogov in

2.
uvedba prehodnih davčnih podračunov (PDP) po vrstah javnofinančnih blagajn, in
sicer: PDP proračuna države (1 podračun), PDP proračunov lokalnih skupnosti (1
PDP za vsako občino - trenutno 210 občin oziroma v bodoče za pokrajino), PDP
ZPIZ (1 podračun) in PDP ZZZS (1 podračun), ki so namenjeni plačevanju obveznih
dajatev, ki pripadajo enemu samemu prejemniku in katerih nadzornik za
plačevanje in evidentiranje je Davčna uprava Republike Slovenije. PDP se
pričnejo uporabljati 1. julija 2011.

Zaradi
navedenega Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga Zakona o spremembi in
dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E in predlaga Državnemu zboru
Republike Slovenije sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za
nadaljnjo obravnavo.

Vlada
določila besedilo Predloga zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah

Vlada
RS je na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Predloga zakona
o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in ga poslala v obravnavo Državnemu
zboru Republike Slovenije.

Cilj
predloga zakona je ustrezna ureditev primerov, ko lahko pride pri poslovodji do
nasprotja interesov. Zaradi tega se predlaga ureditev, ki določa, da lahko
poslovodja ene družbe sklepa posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov
ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega
kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik ali je na
kakšni drugi pravni podlagi udeležen na dobičku družbe, le, če s takšnim poslom
soglaša nadzorni svet družbe. Če pa je ta delež manjši od desetine osnovnega
kapitala, mora poslovodja o sklenitvi posla  v treh delovnih dneh obvestiti
nadzorni svet ali upravni odbor.

Predlog
zakona sledi načelu transparentnosti oz. preglednosti poslovanja družb in
sklepanja poslov z drugimi družbami, kadar bi lahko prišlo do nasprotja
interesov. Prav tako morajo člani poslovodstva pri sklepanju pogodb ravnati v
skladu z načelom vestnosti in poštenja. V okvir tega načela sodi tudi obveznost
pojasnjevanja in seznanjanja organov nadzora o sklepanju poslov, ki bi lahko
bili v nasprotju interesov. Prav tako je treba poudariti, da morajo vsi člani
organov vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog delovati kot dobri
gospodarji.

Predlog
zakona na novo določa, da mora poslovodja, izvršni direktor ali prokurist
družbe, če pride do nasprotja interesov pri sklepanju pravnega posla z neko
drugo družbo, katere družbenik je sam ali njegov ožji družinski član ali če je
udeležen na dobičku te druge družbe na katerikoli drugi pravni podlagi (npr.
tihi družbenik), za sklenitev takšnega pravnega posla pridobiti soglasje
nadzornega sveta družbe.

Stališče
Vlade RS k Mnenju Državnega sveta k Predlogu zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno

Vlada
RS je določila besedilo Stališča Vlade RS k Mnenju Državnega sveta k Predlogu
zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in ga poslala Državnemu
zboru RS.

Državni
svet Republike Slovenije je na 34. seji dne 16. 2. 2011 obravnaval Predlog
zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) in sprejel
mnenje, da predlog zakona podpira s pridržkom. Državni svet RS v zvezi s
problematiko dela in zaposlovanja na črno podpira rešitve, ki bodo v čim večji
meri omejile obseg sive ekonomije.

V
mnenju Državni svet RS navaja, da ni imel vpogleda v predvidena podzakonska
akta, ki se bosta nanašala na kratkotrajno in osebno dopolnilno delo. Vlada RS
opozarja, da sta bila osnutka omenjenih aktov sestavni del gradiva, ki je bilo
skupaj s predlogom zakona posredovano v Državni zbor RS. Kljub temu, da sta
bila oba člena dopolnjena z amandmaji Odbora Državnega zbora za delo, družino,
socialne zadeve in invalide, meni, da osnutka obeh podzakonskih aktov nakazujeta
osnovne rešitve s področja osebnega dopolnilnega dela in kratkotrajnega dela.

Predlog
Državnega sveta, da bi bilo smiselno tudi osebe, ki opravljajo delo na črno na
podlagi neregistrirane dejavnosti, sankcionirati primerljivo z obvezo
delodajalca, da zaposli brezposelno ali neaktivno osebo, če je le ta na črno
zaposlena, je težko uresničljiv, saj se ob tem vzpostavi vrsta vprašanj ob
zagotavljanju tovrstne obveznosti (npr. pogoji opravljanja dela, status
osebe,.).

Državni
svet RS opozarja na številne negativne odzive s strani civilne družbe v zvezi z
določbami o sosedski pomoči, na pripombe v zvezi z urejanjem opravljanja
kmetijske dejavnosti ter predloge za ustrezno umestitev dejavnosti invalidskih
organizacij v predlog zakona. Glede tega  opozarjamo, da je tovrstna omejitev
sosedske pomoči zajeta že v sedanjem zakonu in velja že od leta 2000. S
predlogom novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se
institut sosedske pomoči le natančneje ureja, z vidika opravljenega dela na
nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje registrirane
dejavnosti.

V
zvezi z ureditvijo sosedske pomoči je Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve prejelo veliko med seboj nasprotujočih si predlogov – od  popolnega
črtanja sosedske pomoči kot izjeme od dela na črno, pa do popolne
liberalizacije tega instituta. Glede na to, da je brezplačna, solidarnostna
pomoč med sosedi, v slovenskem prostoru še zelo prisotna in tudi zaželena,
menimo, da popolno črtanje tega instituta ni ustrezna rešitev. V predlogu
zakona smo zato oblikovali kompromisni predlog, ki sosedsko pomoč dovoljuje pod
pogoji in v obsegu, ki ne bo pomenila nelojalne konkurence podjetnikom in
služila kot prikrivanje dejanskega dela ali zaposlovanja na črno.

Sosedska
pomoč se torej ne omejuje v celoti in za posameznike nič  bolj kot do sedaj.
Omejitev, kot jo predlagamo, je primerna in omogoča boljši nadzor nad tovrstnim
delom, hkrati pa omogoča ohranjanje tradicionalnih oblik pomoči med sosedi
(pomoč pri posameznih opravilih, trgatve,….). Predlog zakona nikakor nima
namena omejevati sosedskih odnosov, temveč le urejanja razmer in učinkovitejši
boj ter nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno.

Pripomba
glede urejanja opravljanja kmetijske dejavnosti je upoštevana v dopolnjenem
predlogu zakona, v katerem so zajeti amandmaji, ki so jih vložile koalicijske
poslanske skupine. V predlogu zakona je tako dodana vsebina, ki določa, da  se
za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna  pomoč na kmetijah,
planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah za spravilo primarnih
kmetijskih proizvodov in odgona živine. Hkrati pa je v tretji točki 3. člena
dopolnjenega predloga zakona na predlog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
vključen sprejeti amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki med samozaposlene
osebe šteje med drugimi tiste fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost
s področja kmetijstva, gozdarstva ali dopolnilno dejavnost na kmetiji in si na
tej podlagi zagotavljajo socialno varnost, s čimer so odpravljeni vsebinski in
terminološki dvomi glede posameznega statusa kmetov.

Dopolnjen
predlog zakona, sprejet na Odboru za delo, družino in socialne zadeve, upošteva
delno tudi predlog Državnega sveta RS glede invalidskih organizacij.

Vlada
RS meni, da so oz. bo večina pripomb in predlogov Državnega sveta RS ustrezno
upoštevana v predlogu ZPDZC-1 po sprejetju amandmajev na seji Državnega zbora
RS.

V
zvezi z ločenim mnenjem državnega svetnika Rudija Cipota vlada poudarja, da
predmet predloga ZPDZC-1 kot tudi veljavnega ZPDZC ni davčna obravnava
dohodkov, doseženih z delom in zaposlovanjem na črno. Predlogi državnega
svetnika Rudija Cipota presegajo materijo Zakona o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno, saj se ZPDZC-1 ne nanaša na davčno zakonodajo, temveč na
drugo, nedavčno zakonodajo, v primerih, ko prihaja do kršitve te zakonodaje
(delovna zakonodaja, zakonodaja v zvezi z registracijo dejavnosti,…).
Obdavčevanje, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance, je celovito urejeno,
tako z vidika predmeta obdavčitve kot nadzornih in drugih postopkov, z davčno
zakonodajo.

Dejstvo
je, da področje preprečevanja dela in zaposlovanja na črno sega v več resorjev
in celotne problematike tega področja ni mogoče reševati samo v okviru ZPDZC. S
tem namenom je bila ustanovljena posebna medresorska vladna skupina, ki jo bo
vodilo Ministrstvo za gospodarstvo. Naloga navedene skupine je, da pregleda vso
obstoječo zakonodajo in oblikuje predloge potrebnih sprememb na področju
preprečevanja sive ekonomije in jih sistemsko umesti v področno zakonodajo.

Vlada
RS sprejela odgovor na zahtevo Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti drugega
odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Vlada
RS je sprejela odgovor na zahtevo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za
oceno ustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.

Vlada
Republike Slovenije je vsebinsko glede drugega odstavka 66. člena ZPIZ-1 že
sprejela mnenje s sklepom št. 05001-38/2009/6 z dne 26. 11. 2009, v katerem je
ugotovila, da je seznanjena s spornimi določbami, glede omejevanja obsega
pravic iz invalidskega zavarovanja za zavarovance iz drugega odstavka 66. člena
ZPIZ-1. V citirani določbi se upošteva le status zavarovanca ob nastanku
invalidnosti, ne upošteva pa se gostota zavarovanja oziroma pogoj pretežnosti
zavarovanja za širši obseg pravic. Vlada RS je v Sklepu št. 05001-38/2009/6 z
dne 26. 11. 2009 Ustavnemu sodišču pojasnila, da bo navedeno vprašanje rešila
ob prvi spremembi pokojninskega zakona.

Z
novim ZPIZ-2 je v celoti implementirala Odločbo Ustavnega sodišča v zadevi
U-I-40/2009 z dne 4. 3. 2010, ki se nanaša na ustavno sporni 66. člen ZPIZ-1,
na novo pa so urejene tudi pravice iz invalidskega zavarovanja za kmete in
samozaposlene, in sicer na celovit način, od ugotavljanja invalidnosti,
definicije invalidnosti ter priznanja pravic na podlagi invalidnosti.

Novi
predpis v 397. členu pa prav tako omogoča, da vsi zavarovanci iz drugega in
tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki niso pridobili pravice na podlagi
ugotovljene invalidnosti III. kategorije, lahko po uveljavitvi novega zakona
zahtevajo, da se jim prizna pravica iz invalidskega zavarovanja, če na dan 31.
decembra 2010 izpolnjujejo pretežnost zavarovanja za širši obseg pravic po ZPIZ-1.
Z navedeno določbo bodo lahko vsi zavarovanci, ki niso pridobili pravic na
podlagi invalidnosti zaradi ustavno spornega 66. člena ZPIZ-1 (kjer kmetom,
samozaposlenim ter prostovoljnim zavarovancem niso bile zagotovljene vse
pravice), ko bo začel veljati ZPIZ-2, te pravice uveljavili.

Vir:
Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [25.02.2011].

</div>

</body>

</html>