Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi
objektov
Vlada
RS je na seji dne 24. marca 2011 sprejela besedilo predloga Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov in ga pošlje v obravnavo Državnemu
zboru Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Sedaj
veljavni ZGO-1, v lastni režiji pod predpisanimi pogoji, dovoljuje gradnjo
določene vrste stavb v velikosti do 250 m2, gasilske in planinske domove pa do 350 m2. S tem je omogočeno, da posameznik ali društvo gradi na podlagi
instituta sosedske pomoči, brez imenovanja izvajalcev, ki izpolnjujejo zakonsko
določene pogoje in so za dejavnost izvajanja del registrirani ter od svojih
prihodkov na predpisan način odvajajo dajatve državi. S tem se je posredno
omogočalo delo na črno in s tem odpiralo možnosti za sivo ekonomijo.
Ministrstvo
za okolje in prostor je predlagalo spremembo 79. člena ZGO-1 tako, da se
možnost gradnje v lastni režiji zoži na gradnjo enostavnih in nezahtevnih
objektov ter na izvedbo vzdrževalnih del. Obenem je predlagano, da pri gradnji
v lastni režiji ne bi bilo treba zagotoviti gradbenega nadzora po določbah
ZGO-1, saj gre za gradnjo manjše stopnje gradbeno tehnične zahtevnosti, ki ne
potrebuje posebnega nadzora. V povezavi s spremembo 79. člena ZGO-1 je treba
uskladiti oziroma spremeniti še nekatere druge člene veljavnega zakona, ki
urejajo vprašanje gradnje v lastni režiji in sicer 85. člen, ki določa zahteve
glede zagotovitve gradbenega nadzora pri gradnji v lastni režiji in prekrškovne
določbe (174. in 176. člen veljavnega zakona). Enostavni objekti so
konstrukcijsko manj zahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in
gradbeno tehničnega preverjanja in ki niso objekti z vplivi na okolje.
Med
izjemi spadajo gasilski in planinski domovi. V Lastni režiji se gasilski in
planinski domovi lahko gradijo do velikosti 250 m2.
Predlog
za spremembo 79. člena ZGO-1 je v okviru paketa predloga za spremembe
zakonodaje, z namenom da se učinkoviteje pristopi k zmanjševanju obsega sive
ekonomije v Sloveniji, podala tudi Obrtno – podjetniška zbornica Republike
Slovenije. Obenem se s predlaganim ukrepom zvišuje kvaliteta gradenj, ki so se
doslej izvajale kot gradnja v lastni režiji.
Vlada sprejela uskladitveni amandma k 14. členu predloga
zakona o zaposlovanju in delu tujcev
Vlada
RS je določila besedilo uskladitvenega amandmaja k 14. členu predloga zakona o
zaposlovanju in delu tujcev in ga posredovala Državnemu zboru RS.
Amandma
je potreben zaradi uskladitve po sprejemu amandmaja k 21. in 22. členu predloga zakona o zaposlovanju in delu tujcev na seji matičnega delovnega telesa. S
sprejemom teh dveh amandmajev so se zaostrili pogoji za podaljšanje osebnega
delovnega dovoljenja za samozaposlitev in za pridobitev osebnega delovnega
dovoljenja z veljavnostjo treh let za tujca, ki je bil zadnjih 22 mesecev
prijavljen v socialno zavarovanje kot samozaposlena oseba.
V
obeh primerih bo moral tujec poleg drugih zakonskih pogojev za pridobitev
osebnega delovnega dovoljenja dokazati še, da ima plačane davke in prispevke.
Ker tretji odstavek 14. člena določa, v katerih primerih mora davčni organ
Zavodu RS za zaposlovanje v postopku izdaje delovnega dovoljenja posredovati
informacijo o izpolnjevanju obveznosti pravne osebe ali samostojnega podjetnika
posameznika, je treba z uskladitvenim amandmajem dodati v 14. člen predloga
zakona tudi obveznost posredovanja podatkov v primeru iz šestega odstavka 21.
člena, ki se nanaša na podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja za
samozaposlitev, in v primeru 2. točke prvega odstavka 22. člena, ki se nanaša
na pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let.
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Višjega sodišča v Mariboru
za oceno ustavnosti drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A (U-I-285/10)
Vlada
RS je sprejela mnenje o zahtevi Višjega sodišča v Mariboru za oceno ustavnosti
drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A (U-I-285/10).
Višje
sodišče v Mariboru je vložilo zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti
drugega odstavka 33. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP-A).
Predlagatelj
ocene ustavnosti očita prehodni določbi v drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A
ustavno neskladno retroaktivno veljavnost.
S
prvim odstavkom 29. člena novele ZFPPIPP-A je bil šesti odstavek takrat
veljavnega ZFPPIPP dopolnjen z novim drugim stavkom tako, da se šesti odstavek
sedaj glasi: »Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona
imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno
odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal
položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti
iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal
položaj družbenika.« S predlagano spremembo se je odgovornost za obveznosti
izbrisane družbe iz sodnega registra brez likvidacije razširila tudi na tiste
aktivne družbenike, ki imajo tak položaj dve leti pred prenehanjem izbrisane
pravne osebe (z novelo ZFPPIPP-A spremenjena 1. točka sedmega odstavka 442.
člena). Do te spremembe je bila predpisana odgovornost le za tiste aktivne
družbenike, ki so imeli tak položaj ob prenehanju pravne osebe.
V
prehodni določbi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A je določeno, da se ta
spremenjeni šesti odstavek 442. člena uporablja za gospodarske družbe, ki so
izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona.
Takšna ureditev je po mnenju predlagatelja v neskladju s 155. členom Ustave RS,
saj (zaradi dvoletnega roka pred prenehanjem izbrisane) odgovarja tudi tisti
družbenik, ki je iz družbe, izbrisane iz sodnega registra po uveljavitvi novele
ZFPPIPP-A, izstopil že pred uveljavitvijo tega predpisa, torej ko ta
odgovornost še ni bila razširjena.
Vlada
RS, predlagateljica novele ZFPPIPP-A je to dopolnitev predlagala z namenom, da
se onemogoči izigravanje pravil o odgovornosti družbenikov za obveznosti
družbe. V praksi so nastajali primeri, ko je aktivni družbenik, da bi se
izognil tej odgovornosti, prenesel svoj delež na osebo brez premoženja. Pogosto
so bili to državljani tretjih držav (zunaj EU), ki niso imeli prebivališča v
Republiki Sloveniji ter so bili tudi sicer nedosegljivi slovenskim sodiščem in
drugim državnim organom, včasih pa so bile to pravne osebe teh držav, ki so
imele zgolj položaj »poštnega nabiralnika«.
Namen
uveljavitve spremenjenih strogih pravil o odgovornosti aktivnih družbenikov
tudi na tiste, ki so imeli tak položaj v določenem obdobju pred prenehanjem
pravne osebe, ni bil poseči tudi v pravni položaj družbenikov, ki so iz družbe,
izbrisane po uveljavitvi ZFPPIPP-A izstopili pred njegovo uveljavitvijo,
oziroma s prehodno določbo v drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A se je želelo,
da bi pravne posledice izbrisa, torej tudi razširjena odgovornost aktivnih
družbenikov, veljale za pravne položaje, ki bodo nastali po uveljavitvi
ZFPPIPP-A, ne da bi sočasno posegli tudi v dotedanji pravni položaj aktivnih
družbenikov.
Vlada
ocenjuje, da je pri presoji Ustavnega sodišča v tej zadevi morda možno
zastopati ustavno skladno razlago izpodbijane določbe drugega odstavka 33.
člena ZFPPIPP-A, po kateri naj bi razširjena odgovornost aktivnih družbenikov
veljala za pravne položaje, ki bodo nastali po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ne da bi
se sočasno poseglo tudi v dotedanji pravni položaj aktivnih družbenikov, ki so
iz družbe, izbrisane po uveljavitvi novele ZFPPIPP‑A, izstopili že pred
njeno uveljavitvijo.
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča RS za
oceno ustavnosti 154. člena Zakona o dohodnini
Vlada
RS je sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno
ustavnosti 154. člena Zakona o dohodnini.
Ustavno
sodišče Republike Slovenije je Državnemu zboru 9. 2. 2011 poslalo zahtevo
Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti 154. člena Zakona o
dohodnini in določilo 60 dnevni rok za izjavitev o navedbah v zahtevi.
Upravno
sodišče je vložilo zahtevo za presojo ustavnosti, ker meni, da obdavčitev
subvencij na podlagi povprečnih zneskov subvencij nasprotuje načelu davčne
pravičnosti ter ustavni pravici davčnih zavezancev do enakosti pred zakonom.
Vlada
v zvezi z navedbami pobudnika podaja mnenje v nadaljevanju:
Oporekana
določba 154. člena Zakona o dohodnini je bila uveljavljena z ZDoh-2, ki je
začel veljati 17. 11. 2006 in je prenehala veljati z uveljavitvijo Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Do oporekane rešitve je prišlo v
zakonodajnem postopku sprejemanja novega Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v Državnem
zboru. Zakonodajalec je menil, da je rešitev obdavčevanja dohodkov od subvencij
na podlagi povprečnih zneskov subvencij bolj mednarodno primerljiva, bolj
skladna s pavšalnim načinom določanja tržnih dohodkov iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti (ta se določa na podlagi katastrskega dohodka
oziroma pavšalne ocene dohodka na panj) in administrativno enostavnejša, vendar
še vedno primerno pravična.
Vlada
meni, da pravičen sistem obdavčitve dohodkov sloni na čim bolj realno določenem
ekonomskem položaju zavezancev, kar omogoča sledenje drugemu osnovnemu načelu,
to je enakopravni obravnavi zavezancev. Vendar določanju davčne osnove od
subvencij na podlagi povprečnih zneskov ni mogoče v celoti oporekati
nepravičnosti. Pri presoji načela pravičnosti in enakopravne obravnave
zavezancev je namreč treba dohodke zavezanca obravnavati celovito, torej v
primeru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot vsoto tržnih
dohodkov (torej katastrskega dohodka oziroma pavšalne ocene dohodka na panj) in
subvencij. Glede na to, da je tudi katastrskemu dohodku mogoče očitati večje
ali manjše odstopanje od dejanskih tržnih dohodkov v konkretnih primerih, je
samo na podlagi primerjave povprečnih zneskov z zneski dejansko prejetih
subvencij nemogoče zanesljivo trditi, da so zavezanci za dohodnino od dohodkov
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti glede na njihov dejanski
ekonomski položaj obravnavani neenakopravno.
Vlada
meni, da oporekana rešitev ni ustavno sporna.
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [25.03.2011].