Vlada ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o davku na dodano vrednost
Vlada
RS je na 27. redni seji z dne 21. maja 2009 podala mnenje k predlogu zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Skupina poslank in
poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je 28.4.2009 Državnemu zboru
predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano
vrednost.
Poslanci
predlagajo:
-
skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV iz 60 na 7 dni,
-
zvišanje praga obdavčljivega prometa, od katerega sme davčni zavezanec
obračunavati in plačevati DDV po plačani realizaciji iz 208.000 evrov na
7.300.000 evrov in
-
uvedbo nižje stopnje DDV za določene delovno intenzivne storitve (storitve
manjših popravil koles, čevljev in usnjenih izdelkov ter oblačil in
gospodinjskega perila, storitve domačega varstva in friziranje).
Vlada
predlaganih rešitev ne podpira in meni, da zakon ni primeren za nadaljno
obravnavo iz razlogov:
-
po analizi Vlade je najkrajši možni rok za vračilo DDV 21 dni;
-
ob povišanju praga za plačano realizacijo na 7.300.000 evrov bi to posebno
ureditev lahko uporabilo 96,5% vseh zavezancev, kar bi pomenilo znatno
odstopanje od splošnega sistema DDV;
-
znižanje javnofinančnih prihodkov iz naslova DDV, kot posledica predlaganega
znižanja stopnje DDV iz 20 % na 8,5 % za dodatne kategorije (delovno
intenzivnih) storitev bi dodatno vplivalo na potrebo po povečanju drugih virov
prihodkov. Poleg tega ni nujno, da bi se učinek znižane stopnje DDV odražal v
znižanih končnih cenah teh storitev. Pred uveljavitvijo znižanja stopnje DDV je
zato potrebna natančnejša predhodna analiza ekonomskega učinka ukrepa znižane
stopnje DDV v posameznem sektorju storitev.
Vlada ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi
Zakona o dohodnini
Vlada
RS je na 27. redni seji z dne 21. maja 2009 podala mnenje o predlogu zakona o
spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini.
Skupina
poslank in poslancev s prvo
podpisanim Jožetom Tankom s predlogom novele zakona o dohodnini predlaga dve
spremembi na področju obdavčevanja dohodkov iz dejavnosti in sicer:
-
spremembo pogojev, ki jih mora zavezanec za dohodnino izpolnjevati, da se lahko
odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih
odhodkov (povečanje cenzusa s 42.000 evrov na 100.000 evrov ter sprememba glede
zaposlenih);
-
povečanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, vključno z regionalno
komponento.
Temeljna
ureditev v zakonu je zastavljena v smeri ugotavljanja dejanskega dobička
oziroma dejanske davčne osnove. Način ugotavljanja davčne osnove na podlagi
normiranih, ne pa dejanskih odhodkov, potrebnih za pridobitev prihodkov, je v
zakon vključen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne
osnove. Vendar je takšen obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim
obsegom poslovanja. Ker je ukrep namenjen poenostavitvi poslovanja in
zmanjševanju fiksnih stroškov zavezancev, ne vključuje zavezancev, ki
zaposlujejo delavce. Zaposlitev delavcev terja vzpostavitev določenih evidenc
in izpolnjevanje določenih administrativnih zahtev.
V
letu 2008 in 2009 se je s spremembo zakona o dohodnini večkrat poseglo v
opredelitev olajšave za vlaganja pri dohodku iz dejavnosti. Zaradi spremenjenih
pogojev gospodarjenja je bila v letu 2008 ponovno uvedena splošna olajšava za
investiranje, medtem ko predlogi za povečanje olajšave za raziskave in razvoj,
niso bili podprti. Vlada meni, da k zastavljenim ciljem, to je pomoči v pogojih
gospodarske krize, v večji meri pripomorejo ukrepi, ki so že bili sprejeti,
medtem ko povišanje olajšave za raziskave in razvoj ne bi imelo praktično
nikakršnega učinka, zato je takšen ukrep nepotreben. Poleg tega podatki kažejo,
da so doslej to olajšavo koristila predvsem podjetja, podjetniki pa v zelo
omejenem obsegu (v letu 2007 le 35 zavezancev splošno olajšavo in 13 zavezancev
posebno regijsko olajšavo). Zato je primerno, da se tako za podjetja kot za
podjetnike ohrani olajšava za raziskave in razvoj v enakem obsegu.
Vlada
meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljno obravnavo. Pri tem je povdarjeno tudi, da nove makroekonomske
napovedi poslabšujejo tudi javnofinančno sliko za leto 2009. Obe predlagani
spremembi pa pomenita znižanje javnofinančnih prihodkov.
Vlada ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
Vlada
RS je na 27. redni seji z dne 21. maja 2009 podala Predlog mnenja o predlogu
zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Predlog
zakona je v DZ RS predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jože
Tanko). Vsebinsko natanko identičen predlog Zakona o spremembah Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb je dne 29.01.2009 Državnemu zboru RS že predložil
poslanec mag. Andrej Vizjak, kjer je v bistvu tudi le ponovil vse predloge, s
katerimi ni uspel s predhodnim predlogom (ZDDPO-2C). Že tretjič se obravnava isti predlog zakona.
Vlada
je nasprotovala že spremembi ZDDPO-2, kot ga je predlagal poslanec mag. Andrej
Vizjak (mnenje sprejeto na 15. redni seji dne 26. februarja 2009). Državni zbor
je odločil, da omenjeni predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato
je bil zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.
Vlada
ocenjuje, da so že sprejeti ukrepi na področju obdavčevanja dohodkov pravnih
oseb še v okviru javnofinančnih možnosti, da pa bi nadaljnje razbremenitve
presegle meje javnofinančne vzdržnosti in so zato predlogi za Vlado RS v tem
trenutku nesprejemljivi. Vlada RS
tudi pojasnjuje, da bi se po predlogu zakona rešitve uporabljale že pri
obračunih za leto 2008, kar bi bilo administrativno težko in drago za
izvajanje, ker je večina obračunov že bilo oddanih do 31.3.2009.
Vir: Spletne strani Vlade RS [25.05.2009].