Vlada sprejela Proračunski memorandum za leti 2010 in 2011 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010 in 2011
Vlada
RS je na redni proračunski seji z dne 29. septembra sprejela Proračunski
memorandum za leti 2010 in 2011 in Predlog proračuna Republike Slovenije za
leto 2010 in 2011. Skladno z 28. členom Zakona o javnih financah mora vlada do
1. oktobra predložiti predlog proračuna za leto 2010 in predlog proračuna za leto 2011 z vsemi potrebnimi dokumenti, ki jih je potrebno predložiti
Državnemu zboru.
Osnovo
za pripravo predloga proračuna za leto 2010 in predloga proračuna za leto 2011 predstavlja Jesenska napoved UMAR iz septembra 2009.
Proračun
za leti 2010 in 2011 je protikrizni proračun, ki je še vedno tudi varčevalno
naravnan. Proračunski primanjkljaj ostaja na ravni iz leta 2009, in sicer bo proračunski primanjkljaj
-
v letu 2010 1,8 mrd EUR ali 5% BDP-ja,
-
v letu 2011 pa 1,6 mrd EUR ali 4,1% BDP-ja,
ob
upoštevanju novih ocen rasti/padca BDP-ja, ki jih je napovedal UMAR-v svojih zadnjih
jesenskih napovedih.
Proračunski
prihodki bodo v leti 2010 znašali 8,6 mrd EUR od tega bo 7 mrd EUR davčnih
prihodkov – največji del davčnih prihodkov odpade na domače davke na blago in
storitve (DDV, trošarine, …), in
sicer 5 mrd EUR, nedavčnih prihodkov bo v letu 2010 460 mio EUR, evropskih
sredstev pa bomo v letu 2010 prejeli po naši oceni 1,15 mrd EUR.
V
letu 2011 se bodo davčni prihodki povečali na 7,4 mrd in od tega največ odpade
na domače davke na blago in storitev 5,2 mrd EUR, nedavčni prihodki se v letu
2011 malce znižajo – razlog je enkratno vplačilo klirinškega dolga v letu 2010,
EU prihodki pa ostajajo na približno enaki ravni 1,03 mrd EUR.
Ocena
prihodkov (predvsem davčnih) je pripravljena na podlagi novih makroekonomskih
izhodišč, ki jih je pripravil UMAR.
Na
strani odhodkov je letošnja priprave proračuna potekalo nekoliko drugače, kot
je potekala v preteklih letih.
Vpeljana
je bila nova klasifikacija, in sicer klasifikacija po razvojnih politikah,
razvojnih programih in razvojnih podprogramih. Vlada je ustanovila 14 delovnih
skupin, katerih naloga je bila usklajevanje posameznih resorjev znotraj ene
razvojne politike.
Poleg
tega nekoliko drugačnega pristopa pri pripravi proračuna, se je vlada odločila
da si postavi mejo proračunskih odhodkov – fiskalno pravilo. Fiskalno pravilo
ki smo si ga je vlada začrtala je pravilo, da nominalna višina integralnega
dela proračuna v letih 2010 in 2011 ne poraste nad nivo leta 2009.
Če
integralna (domača) sredstva pogledamo oziroma prikažemo po razvojnih
politikah, lahko ugotovimo da se načrtovana sredstva v letu 2010 pri veliki
večini politik znižujejo, kar je logična posledica uvedbe fiskalnega pravila in
s tem cilja, da bodo integralni odhodki državnega proračuna na približno enaki
nominalni ravni kot zadnji rebalans za leto 2009.
Povečuje
se politika servisiranja javnega dolga in sicer za 180 mio EUR. Razlog je višje
zadolževanju v letu 2009, kar je bil eden izmed prvih protikriznih ukrepov, saj
smo ta denar vezali pri bankah in jim na ta način pomagali zagotoviti boljšo
likvidnost oziroma svež denar za nove kredite. Sledi socialna varnost in
zdravstveno varstvo. Razlog so dodatno zagotovljena sredstva za investicije na
področju zdravja in seveda zagotovitev vseh potrebnih sredstev za plačilo vseh
transferov posameznikom, vključno s tistim delom pokojnin, ki jih je potrebno v
skladu z zakonom zagotoviti iz državnega proračuna.
Na
tretjem mestu so rezerve, ki jih je bilo potrebno povečati iz dveh razlogov.
Prvič z zakonom o izvrševanju proračuna ukinjamo prerazporejanje, kar pomeni da
je potrebno imeti nekoliko več rezerve za reševanje najbolj nujnih
nepričakovanih zadev in drugič, potrebno je bilo zagotoviti nekaj več sredstev
za namene naravnih nesreč, ki jih je zaradi vremenskih ujm vsako leto več.
Sledi trg dela z 25 mio EUR povečanja, kar je še vedno posledica predvsem
protikriznih ukrepov in zamika plačil teh ukrepov tudi v leto 2010. Na petem
mestu v primerjavi z oceno realizacije za leto 2009 je okoljska in prostorska
politika z 15 mio EUR. Razlog za to povečanje so dodatno zagotovljena sredstva
za lastno udeležbo pri projektih okoljske infrastrukture.
Če
prikažemo celotne odhodke vseh razvojnih politik, pa se najbolj povečujejo
politika promet in prometna infrastruktura in sicer za 250 mio EUR, kar je
posledica hitrejšega financiranja obnove oziroma izgradnje železniške
infrastrukture.
Vlada sprejela predlog Zakona o izvrševanju proračunov za
leti 2010 in 2011
Vlada
RS je na redni proračunski seji z dne 29. septembra sprejela predlog Zakona o
izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011. Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno
izvrševanje sprejetega proračuna. Zakon sledi vsebinskim okvirom Zakona o
javnih financah poleg tega pa zajema tudi vsebine, za katere tako določajo
posebni zakoni.
Predlog
zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih principov, saj so
ta opredeljena v Zakonu o javnih financah. Tem načelom predlog zakona tudi
sledi, prav tako pa sledi tudi ostali ureditvi, kot jo postavlja ZJF.
Predlagani zakon vsebuje vse vsebine in druge elemente, ki jih določa ali
predvideva ZJF. V skladu z navedenim določa obseg zadolževanja in dovoljenih
poroštev države, ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v
posameznem letu. Ureja tudi posebna pooblastila vladi in ministrstvu,
pristojnemu za finance, za izvrševanje proračuna za leti 2010 in 2011. V tem okviru so določena različna pooblastila, pomembna predvsem za zadolževanje Vlade
v okviru fiskalnega stabilizatorja. Predlagani zakon določa tudi obseg
obveznosti, ki jih lahko uporabniki prevzemajo v tekočem letu in ki bodo
zapadle v plačilo v prihodnjih letih, prav tako pa tudi druge vsebine, za
katere ZJF in drugi zakoni predvidevajo, da morajo biti urejeni v letnem
zakonu.
Vir: Spletne strani Vlade Republike Slovenije [30.09.2009].