Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja DURS-MF/Dohodnina/ …
ZVIŠANJE PRAGA TRETJEGA
DOHODNINSKEGA RAZREDA OZ. RAZŠIRITEV DRUGEGA RAZREDA
Pojasnilo MF, št. 092-241/2015/2, 20.08.2015
V
reševanje smo prejeli predlog v zvezi s predlogom zvišanja
dohodninskega razreda.
Predlog predvideva zvišanje meje dohodninskega razreda, kjer je
upoštevana davčna stopnja v višini 41 %. Predlog je utemeljen
predvsem z vidika tega, da gre za davčni razred, kjer so uvrščeni
predvsem tisti zavezanci, ki imajo izobrazbo nekoliko nad
povprečjem in s svojim delom bistveno prispevajo k rasti in razvoju
podjetij. Namreč za podjetja tako ta strokoven kader predstavlja
prevelik strošek dela.
V
zvezi s predlogom posredujemo naslednje pojasnilo:
Uvodoma bi želeli poudariti, da je iz strukture zavezancev glede na
dosežene dohodke v letu 2013 razvidno, da v Sloveniji pretežni del
davčnih zavezancev prejema dohodke do povprečne plače (za leto 2013
je znašala le-ta 18.278 evrov), in sicer skoraj 70%, plačali pa so
skupaj nekaj več kot 20% dohodnine. Okoli 29% davčnih zavezancev je
v letu 2013 prejelo dohodke v višini med eno in tremi povprečnimi
plačami, delež njihove davčne obveznosti v skupni dohodnini pa je
znašal okoli 58%. Zavezancev z doseženimi dohodki v višini nad
tremi povprečnimi plačami (torej nad 54.800 evri) pa je imelo le
1,7% davčnih zavezancev. Dohodnina, ki so jo plačali ti zavezanci
pa je v skupni dohodnini zavzemala slabih 22%.
Analiza zavezancev po davčnih razredih pa nam pokaže, da je
praktično večina (okoli 60%) zavezancev v prvem davčnem razredu,
nekaj več kot 31% pa je porazdeljenih v drugi davčni razred. Torej
je v tretjem in zadnjem, četrtem davčnem razredu le peščica
zavezancev, saj jih je tako v tretjem nekaj več kot 8,3%, medtem,
ko jih v zadnjem davčnem razredi ni niti pol odstotka.
Glede
na to, da predlog ne vsebuje konkretnega predloga o višini
spremembe meje med drugim in tretjim davčnim razredom, smo na
Ministrstvu za finance pripravili sicer spremenjeno lestvico in
ocenili kakšen vpliv bi tako pripravljena sprememba imela na
javnofinančne prihodke, kot tudi na posameznika.
Tako
bi se, ob predpostavki zvišanja meje med drugim in tretjim davčnim
razredom za okoli 1.040 evrov (to pomeni zvišanje meje iz 18.960 na
20.000 evrov na letnem nivoju) javnofinančni prihodki iz naslova
dohodnine znižali za okoli 52 mio evrov. Že pri tako majhni
spremembi meje dohodninskega razreda pa torej to na eni strani
pomeni kar visok izpad sredstev iz naslova davčnih prihodkov, kar
je razlog predvsem v strukturi davčnih zavezancev po davčnih
razredih (podrobnejša analiza je bila podana uvodoma), medtem ko na
drugi strani to ne predstavlja bistvenega učinka na posameznika.
Namreč na podlagi teoretičnih izračunov, bi tako imel zavezanec, ki
prejema 1,5 povprečne plače (letno to pomeni dohodek v višini okoli
28.650 evrov) na letnem nivoju le za 8 evrov nižjo dohodnino
(mesečno manj kot 1 evrov). Pri zavezancu z dvema povprečnima
plačama pa bi bila tako dohodnina nižja za 146 evrov, kar pa na
mesečnem nivoju pomeni, da bi mu bilo obračunano za 12 evrov manj
dohodnine.
Predlog bi torej ob drugih nespremenjenih elementih, ki vplivajo na
davčno obveznost posameznika (primeroma prispevki za socialno
varnost), na eni strani sicer pomenil manjšo razbremenitev
zavezancev za dohodnino, vendar pa bi na drugi strani pomenil izpad
prihodkov iz naslova dohodnine, kar pa glede na še vedno neugodne
javno finančne razmere ni sprejemljivo.
Se pa
na Ministrstvu za finance zavedamo, da je obremenitev dela,
predvsem tistega najproduktivnejšega dela prebivalstva v Sloveniji
razmeroma visoka, kar je razvidno tudi na podlagi mednarodne
primerjave OECD (Taxing wages). Vendar pa nam podatki nakazujejo,
da največji delež v obremenitvi dela predstavljajo prispevki za
socialno varnost, kar kaže na to, da je dejansko rešitve glede
razbremenitve v stroških dela potrebno iskati predvsem v sistemu
obveznega socialnega zavarovanja. Iskanje rešitev glede stroškov
dela je potrebno povezati s cilji oziroma zavezami na področju
socialnih zavarovanj, predvsem pa tudi v povezavi s pravicami iz
naslova socialnih zavarovanj ter stopnje solidarnosti v teh
sistemih.
V
Koalicijskem sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za
mandatno obdobje 2014-2018 na področju davčne politike je vključena
zaveza v smeri ustvarjanja razmer za postopno znižanje obremenitve
dela ob fiskalnih zmožnostih države, in sicer preko zelene
proračunske reforme (postopna ukinitev okolju škodljivih
subvencij), ter dodatna zaveza v smeri proučitve možnosti za
preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitev plač visoko
kvalificirane delovne sile. Nadalje pa je ena izmed prioritetnih
aktivnosti Ministrstva za finance v obdobju 2015 do 2017
prestrukturiranje bremena javnih dajatev, katere cilj je na novo
določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in
premoženjem, s ciljem povečanja konkurenčnosti slovenskega
poslovnega okolja in znižanja obremenitve dohodkov iz dela.
Vir: Spletne strani Vlade
Republike Slovenije [07.09.2015].
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
§ Zakon o
dohodnini - ZDoh-2, Uradni list RS, št. 13/11-UPB7,
24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF,
94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl. US št. U-I-175/11-12,
23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N in 55/15-ZDoh-2P.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.