Iz sklopa
- modula:
PRAKSA/Sodbe
sodišč/Ostalo/Evropsko sodišče/ …
EVROPSKA
UNIJA
EVROPSKO
SODIŠČE
Sodba
Evropskega sodišča (drugi senat) v zadevi: C-1/12
Datum:
28.02.2013
ZBORNICA POOBLAŠČENIH RAČUNOVODIJ – Ureditev sistema obveznega
usposabljanja pooblaščenih računovodij
Zadeva:
Ordem dos Técnicos Oficiais de Contas
Predmet
spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov
56 PDEU, 101 PDEU, 102 PDEU in
106 PDEU.
2 Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med Ordem dos Técnicos
Oficiais de Contas (zbornica pooblaščenih računovodij, v
nadaljevanju: OTOC) in Autoridade da Concorrência (organ, pristojen
za varstvo konkurence, v nadaljevanju: AdC) med drugim zaradi
združljivosti uredbe o pridobivanju kreditnih točk (Regulamento da
Formação de Créditos, Diário da República, 2. serja,
št. 133 z dne 12. julija 2007, v nadaljevanju: sporna uredba)
s členom 101 PDEU. To uredbo je 18. maja 2007 sprejela Câmara dos
Técnicos Oficiais de Contas, ki jo je nasledila OTOC.
Pravni okvir
Statut OTOC
3 Člen
1 statuta zbornice pooblaščenih računovodij (v nadaljevanju: statut
OTOC), ki je v prilogi I k uredbi‑zakonu št. 310/2009 z dne 26.
oktobra 2009, določa:
„[OTOC je] pravna oseba javnega prava, ki ima značaj združenja,
katere naloga je, da na podlagi obveznega članstva pooblaščenih
računovodij zastopa njihove poklicne interese in nadzoruje vse
vidike, povezane z izvajanjem njihovih nalog.“
4 Člen
3(1) tega statuta določa:
„1. Pristojnosti zbornice
so:
(a) podelitev poklicnega naziva
pooblaščenega računovodje in izdaja poklicne kartice v zvezi s tem
poklicem;
(b) varovanje dostojanstva in
ugleda poklica, zagotavljanje spoštovanje etičnega in deontološkega
kodeksa ter zastopanje neposrednih interesov in pravic svojih
članov;
(c) spodbujanje razvoja in
poklicnega usposabljanja svojih članov in prispevanje k temu, med
drugim z organizacijo dejavnosti in programov poklicnega
usposabljanja, tečajev in konferenc;
[…]
(n) izvajanje disciplinskega
nadzora nad pooblaščenimi računovodjami;
(o) določitev etičnih in
deontoloških načel in pravil;
[…]
(r) vzpostavitev, organizacija
in izvajanje sistemov kontrole kakovosti storitev, ki jih
opravljajo pooblaščeni računovodje;
(s) vzpostavitev, organizacija
in izvajanje sistemov obveznih usposabljanj za svoje
člane;
[…]“
5 Člen
6 navedenega statuta določa:
„1. Pooblaščeni računovodje
opravljajo te naloge:
(a) načrtovanje, organizacija in
koordinacija računovodstva subjektov, ki imajo ali bi morali imeti
računovodstvo, ustrezno organizirano v skladu z veljavnimi zakoni
in drugimi predpisi o računovodstvu ali –odvisno od primera – v
skladu s sistemom računovodskih standardov ob spoštovanju pravnih
določb, veljavnih računovodskih načel in smernic pristojnih organov
na področju računovodskih standardov;
(b) prevzem odgovornosti za
tehnično pravilnost poslovanja na računovodskem in davčnem področju
podjetij iz prejšnje točke;
(c) skupaj z zakonitimi
zastopniki subjektov iz točke (a) podpisovanje bilanc stanja in
davčnih obračunov, ki dokazujejo njihovo sposobnost, ob pogojih, ki
jih določa zbornica, ne da bi to vplivalo na pristojnosti in
odgovornosti, ki jih zadevnim organom dajejo gospodarski in davčni
zakoni;
(d) na podlagi podatkov, ki jih
poda davčni zavezanec, za sestavo računovodskih poročil katerega so
odgovorni, prevzem odgovornosti nadzora nad ugotovitvenimi akti v
zvezi s socialno varnostjo in za davčne namene, povezanimi z
upravljanjem osebnih prejemkov,
2. Pooblaščeni računovodje poleg
tega:
(a) opravljajo računovodsko in
davčno svetovanje ter svetovanje na področju socialne
varnosti;
(b) kot zastopniki davčnih
zavezancev, za sestavo računovodskih poročil katerih so odgovorni,
posredujejo v upravnem davčnem postopku v okviru vprašanj v zvezi z
njihovimi posebnimi pristojnostmi;
(c) izvajajo vse druge naloge,
ki jih določa zakon v zvezi z opravljanjem njihovih nalog, med
drugim funkcije sodnih izvedencev, ki jih imenujejo sodišča ali
drugi javni ali zasebni organi.
[…]“
6 Člen
57(1)(a) statuta OTOC določa, da pooblaščeni računovodje spoštujejo
vse predpise in izvršujejo vse sklepe OTOC.
7 Člen
59(2) tega statuta določa, da je disciplinska kršitev „kršitev, ki
jo pooblaščeni računovodja stori z dejanjem ali opustitvijo, tudi
iz malomarnosti, ene od splošnih ali posebnih nalog, ki jih določa
[…] statut […] ali druge določbe in sklepi, ki jih sprejme
zbornica“.
8 Zoper
take kršitve je v skladu s členoma 63 in 64 statuta OTOC mogoče
uvesti eno od teh disciplinskih sankcij: opomin, denarna kazen,
prekinitev članstva do treh let in izključitev iz
članstva.
Ureditev nadzora kakovosti
9 Zbornica
pooblaščenih računovodij je 30. marca 2004 sprejela uredbo o
nadzoru kakovosti (Regulamento do Controlo de Qualidade, Diário
da República, 2. serija, št. 175 z dne 27. julija 2004). Člen 4
te uredbe določa:
„1. Presoja navzkrižne kontrole
se izvede s preverjanjem teh elementov:
[…]
(e) pridobitev povprečno 35
kreditnih točk na leto za usposabljanje, ki ga izvaja [OTOC] ali ki
ga je [ta] potrdila, v zadnjih dveh letih;
[…]“
Sporna uredba
10 Člen
3 sporne uredbe določa:
„Vrste usposabljanj, ki jih izvaja [OTOC]:
1. [OTOC] spodbuja ti vrsti
usposabljanja:
(a) institucionalno
usposabljanje;
(b) poklicno
usposabljanje.
2. Institucionalno usposabljanje
sestoji iz predavanj, ki jih [OTOC] izvaja za svoje člane, ki lahko
trajajo do 16 ur in katerih namen je med drugim ozaveščati
strokovnjake o zakonodajnih pobudah in spremembah ter etičnih in
deontoloških vprašanjih.
3. Poklicno usposabljanje
sestoji iz lekcij in tematskih poglabljanj, povezanih s poklicem,
ki trajajo več kot 16 ur.“
11 Na
podlagi odstavka 1 člena 5 navedene uredbe lahko OTOC izvaja vse
vrste usposabljanja, upoštevne pri izvajanju zadevnega poklica. V
skladu z odstavkom 2 te določbe lahko institucionalno usposabljanje
izvaja le OTOC.
12 Iz
členov 6 in 7 iste uredbe je razvidno, da lahko visokošolske
ustanove in izvajalci, ki so na podlagi zakona pristojni za
izvajanje usposabljanj, ter izvajalci, prijavljeni pri OTOC,
izvajajo predavanja v okviru poklicnega usposabljanja pooblaščenih
računovodij.
13 V
skladu s členom 8(1) sporne uredbe so pogoji, ki jih morajo
izpolnjevati izvajalci usposabljanj, da bi jim OTOC odobrila
izvajanje predavanj, na podlagi katerih je mogoče pridobiti
kreditne točke za usposabljanje:
„(a) dokazana sposobnost izvajanja usposabljanj;
(b) potrebna sredstva (finančna
in materialna sredstva ter kadri) za izvajanje kakovostnih
usposabljanj;
(c) dokazana sposobnost članov
upravnih organov zadevnega izvajalca in oseb, odgovornih za
organizacijo usposabljanja;
(d) sodelovanje univerzitetnih
profesorjev in/ali priznanih oseb na področju tega poklica in/ali
priznanih strokovnjakov na področjih, povezanih z opravljanjem
poklica.“
14 V
skladu s členom 9 te uredbe sprejme upravni organ OTOC odločitev o
odobritvi ali zavrnitvi prijave izvajalca usposabljanj za namene
izvajanja usposabljanj, na podlagi katerih je mogoče pridobiti
kreditne točke za usposabljanje, v roku treh mesecev od vložitve
prijave.
15 Členi
od 10 do 12 navedene uredbe urejajo postopek potrditve
usposabljanj, na podlagi katerih je mogoče pridobiti kreditne točke
za usposabljanja, ki jih izvajajo izvajalci, ki niso OTOC.
Odločitev o potrditvi usposabljanja sprejme OTOC.
16 Na
podlagi odstavka 1 člena 15 iste uredbe se pooblaščenim
računovodjem za sodelovanje pri institucionalnem in poklicnem
usposabljanju, če ga izvaja OTOC ali izvajalec, ki ga je ta
potrdila, prizna 1,5 kreditne točke na uro usposabljanja. V skladu
z odstavkom 2 tega člena 15 mora vsak pooblaščeni računovodja na
leto pridobiti 12 kreditnih točk v okviru institucionalnega
usposabljanja.
17 Člen
16 sporne uredbe določa, da morajo izvajalci usposabljanj na
podlagi člena 8 te uredbe pri OTOC ob vložitvi prijave za izvajalca
usposabljanj in ob vlogi za potrditev vsakega usposabljanja, ki ga
nameravajo izvesti, plačati pristojbino. Na podlagi člena 17
navedene uredbe znesek te pristojbine ustreza skupnim stroškom, ki
jih ima OTOC v okviru teh postopkov, niso pa določeni v sporni
uredbi.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno
odločanje
18 AdC
je leta 2006 in leta 2009 prejel dve pritožbi zoper sistem
obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij, ki ga je
vzpostavila OTOC.
19 V
tem obdobju se je več izvajalcev usposabljanj prijavilo pri OTOC,
da bi lahko izvajali poklicna usposabljanja, namenjena pooblaščenim
računovodjem, pri čemer so plačali pristojbino 200 EUR. Ti
izvajalci so v tem obdobju vložili tudi vloge za potrditev
usposabljanj, ki so jih nameravali izvesti, in pri tem plačali
pristojbino 100 EUR na predvideno usposabljanje.
20 Čeprav
je OTOC ugodila večini vlog, je iz spisa, s katerim razpolaga
Sodišče, razvidno, da je OTOC v nekaterih primerih zavrnila
potrditev usposabljanj.
21 Poleg
tega sta dva izvajalca usposabljanj izrecno zavrnila prijavo pri
OTOC, ker naj bi sporna uredba neupravičeno omejevala njuno svobodo
izvajanja usposabljanj, namenjenih pooblaščenim
računovodjem.
22 Iz
spisa, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno tudi, da OTOC v
nekaterih primerih ni sprejela odločitve, čeprav je preteklo več
kot pet mesecev od vložitve vloge za potrditev, oziroma je na ta
vlogo odgovorila v roku, ki je bil daljši od enega leta.
23 AdC
je z odločbo z dne 7. maja 2010 (v nadaljevanju: sporna odločba) po
tem, ko je opredelil upoštevni trg kot trg obveznega usposabljanja
pooblaščenih računovodij na celotnem nacionalnem ozemlju, ugotovil,
da je OTOC s sprejetjem sporne uredbe kršila člena 101 PDEU in 102
PDEU, ter ji naložil denarno kazen.
24 OTOC
je pri tribunal do comércio de Lisboa predlagala razveljavitev te
odločbe.
25 To
sodišče je najprej odločilo, da je OTOC na eni strani z nalaganjem
obveznosti vsem pooblaščenim računovodjem, da so v zadnjih dveh
letih na leto pridobili 35 kreditnih točk za usposabljanje v okviru
usposabljanja, ki ga izvaja OTOC ali ki ga je ta potrdila, pri
čemer morajo 12 kreditnih točk pridobiti v okviru usposabljanja, ki
ga izvaja izključno OTOC, in na drugi strani z odločanjem o tem,
kdo so izvajalci usposabljanj, ki jim je bilo odobreno izvajanje
usposabljanj, in katera so usposabljanja, na podlagi katerih je
mogoče pridobiti kreditne točke za usposabljanje, povzročila
izkrivljanje konkurence na trgu obveznega usposabljanja
pooblaščenih računovodij. Menilo je tudi, da bi sporna uredba lahko
povzročila ovire za trgovanje med državami članicami.
26 Tribunal
do comércio de Lisboa je zavrnilo trditev, da so bile omejitve
konkurence zaradi navedene uredbe nujne za zagotavljanje dobrega
opravljanja poklica pooblaščenega računovodje.
27 Nazadnje,
to sodišče je presodilo, da OTOC ni zlorabila svojega
prevladujočega položaja na upoštevnem trgu. Sporno odločbo je v
zvezi s tem torej razveljavilo.
28 OTOC
je pri predložitvenem sodišču predlagala razveljavitev odločbe
tribunal do comércio de Lisboa, pri čemer je zatrjevala, da je
odgovorna za naloge javne službe, ki izhaja neposredno iz zakona in
ki pomeni spodbujanje in prispevanje k usposabljanju njenih članov.
Njena dejavnost usposabljanja naj torej ne bi spadala na področje
poslovne izmenjave in naj zato ne bi spadala na področje uporabe
člena 101 PDEU. Vsekakor naj se v obravnavani zadevi, kot je to
razvidno iz točke 97 in naslednjih sodbe z dne 19. februarja 2002 v
zadevi Wouters in drugi (C‑309/99, Recueil, str. I‑1577), ta
člen ne bi uporabljal, ker naj bi bili morebitni omejevalni učinki
ravnanja OTOC utemeljeni z nujnostjo zagotavljanja dobrega
opravljanja poklica pooblaščenega računovodje. Sporna uredba naj bi
sicer prispevala k izboljšanju ponudbe in distribucije ter
pospeševanju tehničnega ali ekonomskega napredka in potrošnikom
zagotovila pravičen delež doseženih koristi v smislu člena 101(3)
PDEU. Poleg tega naj bi izvajanje sistema obveznega usposabljanja,
namenjenega pooblaščenim računovodjem, pomenilo storitev splošnega
gospodarskega pomena v smislu člena 106(2) PDEU.
29 Tribunal
da Relação de Lisboa je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in
Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba subjekt,
kakršen je [OTOC], obravnavan kot celota, za uporabo pravil
Skupnosti o konkurenci (trg usposabljanja) šteti za podjetniško
združenje? Če je tako, ali je treba člen 101(2) PDEU razlagati
tako, da se uporabi tudi za subjekt, ki kot OTOC v okviru razvoja
pravnih standardov na področju obveznega usposabljanja pooblaščenih
računovodij sprejema zavezujoča in splošno veljavna pravila zaradi
zagotavljanja verodostojnih in kakovostnih storitev
državljanom?
2. Če se subjektu, kakršen je
OTOC, zakonsko naloži dolžnost, da za svoje člane vzpostavi sistem
obveznega usposabljanja, ali je mogoče člen 101 PDEU razlagati
tako, da omogoča nasprotovanje uvedbi sistema usposabljanja, ki ga
OTOC zakonsko zahteva, in uredbi, v kateri je ta opredeljen, v
delu, v katerem je ta zakonska zahteva zgolj povzeta? Ali pa,
nasprotno, to vprašanje ne spada na področje uporabe člena 101 PDEU
in ga je treba presojati v skladu s členom 56 PDEU in
naslednjimi?
3. Ali člena 101 PDEU in 102
PDEU ob upoštevanju tega, da so se [zgoraj navedena] sodba […]
Wouters in drugi ter podobne sodbe nanašale na ureditev, ki je
vplivala na gospodarsko dejavnost članov zadevne poklicne zbornice,
nasprotujeta ureditvi na področju usposabljanja [pooblaščenih
računovodij], ki ne vpliva neposredno na njihovo gospodarsko
dejavnost?
4. Ali lahko glede na pravo
Unije na področju konkurence (na trgu usposabljanja) poklicna
zbornica za opravljanje zadevnega poklica zahteva neko
usposabljanje, ki ga izvaja le ta zbornica?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo, drugo in tretje vprašanje
Uvodne ugotovitve
30 Iz
spisa, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno, da je AdC v sporni
odločbi ugotovil, da je OTOC s sprejetjem sporne uredbe kršila
člena 101 PDEU in 102 PDEU. Vendar je tribunal do comércio de
Lisboa nato to odločbo razveljavilo v delu, v katerem je AdC z njo
ugotovil kršitev člena 102 PDEU. OTOC predložitvenemu sodišču
predlaga razveljavitev odločbe tega sodišča le v delu, v katerem je
bila potrjena ugotovitev kršitve člena 101 PDEU.
31 Tako
je očitno, da v sporu v glavni stvari razlaga členov 56 PDEU in
naslednjih ter člena 102 PDEU nikakor ni povezana s predmetom tega
spora, tako da ni upoštevna za odločitev o zadnjem. Na eni strani
namreč združljivost sporne uredbe s členom 56 PDEU in naslednjimi
ni predmet sporne odločbe, na drugi strani pa se delna
razveljavitev sporne odločbe s strani tribunal do comércio de
Lisboa v delu, v katerem je ugotovljena kršitev člena 102 PDEU,
pred predložitvenim sodiščem ne izpodbija.
32 Zato
je treba šteti, da se prvo, drugo in tretje vprašanje nanašajo le
na razlago člena 101(1) PDEU.
Postavljena vprašanja
33 Predložitveno
sodišče s prvim, drugim in tretjim vprašanjem, ki jih je treba
preučiti skupaj v obsegu, določenem v točki 32 te sodbe, v bistvu
sprašuje, ali je treba uredbo, kot je ta v postopku v glavni
stvari, ki jo je sprejela poklicna zbornica, kot je OTOC, šteti za
sklep podjetniškega združenja v smislu člena 101(1) PDEU. Izvedeti
želi predvsem, ali okoliščini, da mora OTOC na podlagi zakona
sprejeti zavezujoča in splošno veljavna pravila za vzpostavitev
sistema obveznega usposabljanja, namenjenega njenim članom, zaradi
zagotavljanja verodostojnih in kakovostnih storitev državljanom in
da ta pravila ne vplivajo neposredno na ekonomsko dejavnost
pooblaščenih računovodij, vplivata na uporabo člena 101
PDEU.
34 Da
bi se ugotovilo, ali je treba uredbo, kot je sporna uredba, šteti
za sklep podjetniškega združenja v smislu člena 101(1) PDEU, je
treba na prvem mestu preučiti, ali so pooblaščeni računovodje
podjetja v smislu konkurenčnega prava Unije.
35 V
skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru konkurenčnega prava pojem
podjetja zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost,
ne glede na njihovo pravno obliko in način financiranja (glej med
drugim zgoraj navedeno sodbo Wouters in drugi, točka 46 in
navedena sodna praksa).
36 V
zvezi s tem je iz ustaljene sodne prakse razvidno tudi, da je
gospodarska dejavnost vsaka dejavnost, v okviru katere se na
določenem trgu ponujajo izdelki ali storitve (glej zlasti zgoraj
navedeno sodbo Wouters in drugi, točka 47 in navedena sodna
praksa).
37 V
obravnavani zadevi je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče,
razvidno, da pooblaščeni računovodje proti plačilu opravljajo
računovodske storitve, in sicer med drugim v skladu s členom 6
statuta OTOC načrtujejo, organizirajo in koordinirajo računovodstva
subjektov, podpisujejo njihove bilance stanj in davčne obračune,
opravljajo računovodsko in davčno svetovanje ter svetovanje na
področju socialne varnosti in zastopajo davčne zavezance, za
sestavo računovodskih poročil katerih so odgovorni, v upravnem
davčnem postopku. Poleg tega je gotovo, da pooblaščeni računovodje
kot člani svobodnega poklica prevzamejo finančna tveganja, povezana
z opravljanjem teh dejavnosti, ker je ob neravnovesju med izdatki
in prihodki pooblaščenemu računovodji naloženo, da nosi ugotovljeni
primanjkljaj.
38 V
teh okoliščinah pooblaščeni računovodje ob upoštevanju tega, kako
je urejen njihov poklic na Portugalskem, opravljajo gospodarsko
dejavnost in so tako podjetja v smislu člena 101 PDEU, te
ugotovitve pa ne more spremeniti niti zapletena in tehnična narava
storitev, ki jih ponujajo, niti to, da je opravljanje njihovega
poklica pravno urejeno (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo
Wouters in drugi, točka 49).
39 Na
drugem mestu je treba preučiti vprašanje, ali je treba poklicno
zbornico, kot je OTOC, šteti za podjetniško združenje v smislu
člena 101(1) PDEU, kadar sprejema uredbo, kot je sporna uredba, ali
nasprotno, za javni organ.
40 V
skladu s sodno prakso Sodišča se pravila PDEU o konkurenci ne
uporabljajo za dejavnost, ki po naravi, po predpisih, ki jo
urejajo, in po svojem cilju ne spada na področje gospodarske
dejavnosti ali ki se nanaša na izvajanje pooblastil javne oblasti
(glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Wouters in drugi, točka 57
in navedena sodna praksa).
41 Torej,
prvič, za uredbo, kot je ta v postopku v glavni stvari, ni mogoče
šteti, da ne spada na področje gospodarske dejavnosti.
42 V
zvezi s tem ni sporno, da na eni strani OTOC sama ponuja
usposabljanja, namenjena pooblaščenim računovodjem, in da na drugi
strani za dostop drugih ponudnikov storitev, ki bi želeli izvajati
tako usposabljanje, veljajo pravila, določena v sporni uredbi. Taka
uredba ima zato neposredni učinek na poslovno izmenjavo na trgu
obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij.
43 Poleg
tega je obveznost pooblaščenega računovodje, da se usposablja v
skladu s pravili, ki so določena v tej uredbi, kot zatrjujeta
poljska vlada in Evropska komisija, tesno povezana z izvajanjem
poklicne dejavnosti. Neizpolnjevanje te obveznosti bi namreč lahko
na podlagi člena 57(1)(a), 59(2), 63 in 64 statuta OTOC povzročilo
disciplinske sankcije, kot so prekinitev članstva do treh let ali
izključitev iz članstva v tej poklicni zbornici.
44 Tudi
ob predpostavki, da navedena uredba ne bi neposredno vplivala na
gospodarsko dejavnost samih pooblaščenih računovodij, kar predlaga,
kot se zdi, predložitveno sodišče v tretjem vprašanju, ta
okoliščina ni taka, da bi se na podlagi nje sklep podjetniškega
združenja izvzel s področja uporabe člena 101 PDEU.
45 Tak
sklep bi namreč lahko preprečeval, omejeval ali izkrivljal
konkurenco v smislu člena 101(1) PDEU ne le na trgu, na katerem
člani poklicne zbornice opravljajo dejavnost, ampak tudi na drugem
trgu, na katerem ta poklicna zbornica sama opravlja gospodarsko
dejavnost.
46 Drugič,
kadar poklicna zbornica, kot je OTOC, sprejema uredbo, kot je
sporna uredba, ne izvaja značilnih pooblastil javne oblasti, ampak
prej nastopa kot regulativni organ za neki poklic, opravljanje
dejavnosti katerega sicer pomeni gospodarsko dejavnost.
47 Po
eni strani se namreč ne izpodbija, da vodilne organe OTOC
sestavljajo izključno njeni člani. Poleg tega nacionalni organi
nikakor ne vplivajo na imenovanje članov teh organov.
48 Ni
pomembno, da je OTOC subjekt javnega prava. Člen 101 PDEU se namreč
glede na svoje besedilo uporablja za sporazume med podjetji in
sklepe podjetniških združenj. Pravni okvir, v katerem se ti
sporazumi oziroma sklepi sprejemajo, ter pravna opredelitev tega
okvira v različnih nacionalnih pravnih redov ne vplivata na uporabo
pravil o konkurenci, zlasti člena 101 PDEU (zgoraj navedena sodba
Wouters in drugi, točka 66 in navedena sodna
praksa).
49 Po
drugi strani za regulativno pristojnost, ki jo ima OTOC, ne veljajo
pogoji ali merila, ki jih mora ta poklicna zbornica izpolnjevati,
kadar sprejema akte, kot je sporna uredba. V zvezi s tem člen
3(1)(c) in (s) statuta OTOC njeno delovanje omejuje na „spodbujanje
razvoja in poklicnega usposabljanja svojih članov in prispevanje k
temu, med drugim z organizacijo dejavnosti in programov poklicnega
usposabljanja, tečajev in konferenc“ in na „vzpostavitev,
organizacijo in izvajanje obveznih sistemov usposabljanja za svoje
člane“.
50 Te
določbe dajejo OTOC široko diskrecijsko pravico v zvezi z načeli,
pogoji in načini, s katerimi je treba uskladiti sistem obveznega
usposabljanja pooblaščenih računovodij.
51 Natančneje,
statut OTOC tej ne podeljuje izključne pravice za zagotavljanje
usposabljanj, namenjenih pooblaščenim računovodjem, in ne določa
pogojev za dostop izvajalca usposabljanja na trg obveznega
usposabljanja pooblaščenih računovodij. Pravila v zvezi s temi
vprašanji so, nasprotno, v sporni uredbi.
52 Poleg
tega je OTOC to uredbo sprejela brez posega države.
53 Dejstvo,
ki ga predložitveno sodišče navaja v okviru drugega vprašanja, da
je OTOC zakonsko zavezana vzpostaviti sistem obveznega
usposabljanja, namenjenega svojim članom, ne vpliva na zgornje
ugotovitve.
54 Ni
sporno, da kadar država članica poklicni organizaciji podeli
normativne pristojnosti, pri čemer skrbno opredeli merila v
splošnem interesu in temeljna načela, s katerimi morajo biti
poklicni predpisi usklajeni, poleg tega pa obdrži svojo pristojnost
za odločanje za najvišji stopnji, pravila, ki jih sprejme poklicna
organizacija, ohranijo državno naravo in so izvzeta s področja
uporabe pravil Pogodbe glede podjetij (glej v tem smislu zgoraj
navedeno sodbo Wouters in drugi, točka 68).
55 Vendar
se, kot je razvidno iz točk 49 do 52 te sodbe, ne zdi, da je v
zadevi v glavni stvari tako.
56 V
takih okoliščinah se pravila glede pridobitve kreditnih točk za
usposabljanje, ki jih je sprejela poklicna zbornica iz postopka v
glavni stvari, pripišejo njej sami.
57 Glede
vpliva, ki ga ima lahko na uporabo člena 101 PDEU okoliščina, ki jo
navaja tožeča stranka v postopku v glavni stvari, namreč, da OTOC
ne uresničuje pridobitnega cilja, je treba spomniti, da ta
okoliščina ni ovira za to, da se subjekt, ki izvaja dejavnosti na
trgu, obravnava kot podjetje, saj je ta ponudba storitev
konkurenčna ponudbi drugih izvajalcev, katerih cilj je dobiček
(glej v tem smislu sodbi z dne 10. januarja 2006 v zadevi Cassa di
Risparmio di Firenze in drugi, C‑222/04, ZOdl., str. I‑289, točki
122 in 123, in z dne 1. julija 2008 v zadevi MOTOE, C‑49/07, ZOdl.,
str. I‑4863, točka 27).
58 Tako
je ravno v postopku v glavni stvari. Iz spisa, s katerim razpolaga
Sodišče, je namreč razvidno, da OTOC predlaga usposabljanje,
namenjeno pooblaščenim računovodjem, pri čemer je v konkurenci z
drugimi izvajalci usposabljanj, ki uresničujejo pridobitni
cilj.
59 Ob
upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo, drugo in tretje
vprašanje odgovoriti, da:
– je uredbo, kot je
sporna uredba, ki jo je sprejela poklicna zbornica, kot je OTOC,
treba šteti za sklep podjetniškega združenja v smislu člena 101(1)
PDEU,
– zaradi okoliščine,
da je poklicna zbornica, kot je OTOC, zakonito zavezana vzpostaviti
sistem usposabljanja, namenjenega svojim članom, pravila, ki jih je
sprejela ta poklicna zbornica, niso izvzeta s področja uporabe
člena 101 PDEU, saj so pripisana izključno tej zbornici,
– okoliščina, da ta
pravila nimajo neposrednega učinka na gospodarsko dejavnost članov
zadevne poklicne zbornice, ne vpliva na uporabo člena 101 PDEU, saj
se kršitev, očitana tej poklicni zbornici, nanaša na trg, na
katerem ta sama opravlja gospodarsko dejavnost.
Četrto vprašanje
60 Predložitveno
sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali konkurenčno
pravo Unije nasprotuje temu, da poklicna zbornica v okoliščinah,
kot so v postopku v glavni stvari, določi, da se njeni člani
udeležijo usposabljanja, ki ga izvaja izključno ona.
61 Portugalska
vlada poudarja, da kršitev člena 101 PDEU, ki je ugotovljena v
sporni odločbi in je predmet spora v glavni stvari, ne pomeni
zgolj, da se članom OTOC naloži usposabljanje, ki ga izvaja samo
ta.
62 V
zvezi s tem je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, ter predvsem
iz sporne odločbe in odločbe tribunal do comércio de Lisboa
razvidno, kot sta na obravnavi pred Sodiščem potrdili OTOC in
portugalska vlada, da se OTOC očita kršitev člena 101 PDEU, ker je
sprejela sporno uredbo, na podlagi katere je bil trg obveznega
usposabljanja pooblaščenih računovodij v bistvu umetno razdeljen,
pri čemer je bila tretjina tega trga pridržana za samo OTOC, na
preostalem delu tega trga pa so bili določeni diskriminatorni
pogoji v škodo konkurentov te poklicne zbornice.
63 Na
podlagi člena 101(1) PDEU z notranjim trgom niso združljivi sklepi
podjetniških združenj, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami
članicami in katerih cilj ali posledica je preprečevanje,
omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem
trgu.
64 Preizkusiti
je torej treba, ali so ti pogoji v postopku v glavni stvari
izpolnjeni.
65 V
zvezi s tem lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso sklep, sporazum
ali ravnanje prizadene trgovino med državami članicami, le če se na
podlagi vseh objektivnih pravnih dejavnikov ali dejstev z zadostno
verjetnostjo predvidi, da bi neposredno ali posredno, dejansko ali
potencialno vplivali na blagovno menjavo med državami članicami, in
to tako, da bi lahko ovirali uresničitev enotnega trga med državami
članicami. Poleg tega je pomembno, da ta vpliv ni zanemarljiv (glej
zlasti sodbo z dne 23. novembra 2006 v zadevi
Asnef-Equifax in Administracíon del Estado, C‑238/05, ZOdl.,
str. I‑11125, točka 34 in navedena sodna
praksa).
66 Uredba,
kot je sporna uredba, se uporablja na zadevnem ozemlju države
članice in lahko vpliva na blagovno menjavo med državami članicami
v smislu člena 101 (glej po analogiji med drugim sodbo z dne 5.
decembra 2006 v združenih zadevah Cipolla in drugi, C‑94/04 in
C‑202/04, ZOdl., str. I‑11421, točka 45 in navedena sodna
praksa).
67 Pogoji
za dostop na trg obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij,
določeni s sporno uredbo, lahko z vidika ugotovitev v točkah od 73
do 92 te sodbe pomembno vplivajo na odločitev podjetij s sedežem v
državi članici, ki ni Portugalska republika, ali bodo opravljala
dejavnost v zadnjenavedeni državi članici.
68 Glede
vprašanja, ali je cilj ali posledica uredbe, kot je sporna uredba,
preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem
trgu, je treba navesti, da je, kot je razvidno iz predložitvene
odločbe, namen te uredbe zagotoviti kakovost storitev, ki jih
ponujajo pooblaščeni računovodje, z vzpostavitvijo sistema
obveznega usposabljanja.
69 Če
se zato predpostavi, da cilj navedene uredbe ni preprečevanje,
omejevanje ali izkrivljanje konkurence, je treba preučiti njene
učinke na notranjem trgu.
70 V
skladu z ustaljeno sodno prakso presoja učinkov sklepa
podjetniškega združenja glede na člen 101 PDEU pomeni, da je
treba nujno upoštevati konkretni okvir, v katerega je umeščen,
predvsem gospodarski in pravni kontekst, v katerem poslujejo
zadevna podjetja, naravo zadevnega blaga in storitev ter dejanske
pogoje delovanja in strukturo zadevnega trga (glej zgoraj navedeno
sodbo Asnef-Equifax in Administración del Estado, točka
49).
71 Člen
101(1) PDEU take presoje ne omejuje le na dejanske učinke, pač pa
je treba presoditi tudi potencialne učinke zadevnega sklepa na
konkurenco na notranjem trgu (zgoraj navedena sodba Asnef-Equifax
in Administracíon del Estado, točka 50 in navedena sodna
praksa).
72 Čeprav
mora to, ali sporna uredba ima ali bi lahko imela škodljive učinke
na konkurenco na notranjem trgu, preučiti predložitveno sodišče, pa
mu mora Sodišče za to zagotoviti razlago prava Unije, ki jo
potrebuje za rešitev spora (glej v tem smislu sodbo z dne
13. oktobra 2011 v zadevi Pierre Fabre Dermo-Cosmétique,
C‑439/09, še neobjavljena v ZOdl., točka 42).
73 S
tega vidika mora predložitveno sodišče na prvem mestu upoštevati
strukturo trga obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij,
kot je razvidna iz te uredbe.
74 Tako
je treba spomniti, da navedena uredba določa dve vrsti
usposabljanja, „institucionalno“ in „poklicno“, ki se razlikujeta
glede na predmet, izvajalce, ki jim je odobreno, da ga izvajajo, in
mogoče trajanje usposabljanja.
75 Prvič,
glede predmeta institucionalnega usposabljanja, kot je opredeljen v
členu 3(2) sporne uredbe, je treba spomniti, da sestoji iz
ozaveščanja pooblaščenih računovodij ne le glede etičnih in
deontoloških vprašanj, ampak tudi glede „zakonodajnih pobud in
sprememb“. Vendar pa ni izključeno, da je upoštevni razvoj
zakonodaje tudi predmet poklicnega usposabljanja, ki v skladu s
členom 3(3) sporne uredbe sestoji iz „lekcij in tematskih
poglabljanj, povezanih s poklicem“. Poleg tega se na podlagi člena
15(1) sporne uredbe za vsako usposabljanje, institucionalno in
poklicno, če ga izvaja OTOC ali izvajalec, ki ga je ta potrdila,
prizna 1,5 kreditne točke na uro usposabljanja.
76 Ti
dejavniki lahko pokažejo, da bi bilo mogoče ti vrsti usposabljanja
vsaj delno šteti za zamenljivi, kar mora preveriti predložitveno
sodišče.
77 Če
bi bilo tako, razlika med institucionalnim in poklicnim
usposabljanjem v sporni uredbi ob upoštevanju njunega predmeta ne
bi bila utemeljena. V zvezi s tem je treba spomniti, da kot je
razvidno iz točke 7 Obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega
trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL, posebna izdaja v
slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 155), upoštevni proizvodni
trg zajema vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik
šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na lastnosti
proizvodov, njihove cene in namen uporabe.
78 Razdelitev
trga obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij, kot je
razvidna iz sporne uredbe, pomeni, drugič, imenovanje izvajalcev,
ki jim je odobreno izvajanje vsakega od teh usposabljanj. V zvezi s
tem je iz člena 5(2) te uredbe razvidno, da lahko institucionalno
usposabljanje zagotavlja sama OTOC. Poleg tega mora biti od
povprečno 35 kreditnih točk, ki jih morajo pooblaščeni računovodje
na leto zbrati v skladu s členom 4(1)(e) uredbe o nadzoru
kakovosti, 12 kreditnih točk, kot je razvidno iz člena 15(2) sporne
uredbe, nujno pridobljenih v okviru institucionalnega
usposabljanja.
79 Iz
tega izhaja, da je na podlagi sporne uredbe OTOC pridržan
nezanemarljiv del trga obveznega usposabljanja pooblaščenih
računovodij.
80 Tretjič,
ti vrsti usposabljanja se razlikujeta glede na trajanje
usposabljanja, ki ga je mogoče izvesti v okviru vsakega od njiju.
Člen 3(2) in (3) navedene uredbe tako določa, da institucionalno
usposabljanje traja do šestnajst ur, medtem ko mora poklicno
usposabljanje trajati več kot šestnajst ur.
81 Posledica
te okoliščine bi lahko bila, kar mora preveriti predložitveno
sodišče, da bi bilo izvajalcem usposabljanj, ki niso OTOC, ki bi
želeli predlagati programe usposabljanja s krajšim trajanjem, to
preprečeno.
82 Tako
pravilo bi torej lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu
obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij, saj bi vplivalo
na običajno razmerje med ponudbo in povpraševanjem.
83 Četrtič,
medtem ko sporna uredba določa, da morajo pooblaščeni računovodje
obvezno pridobiti na leto vsaj 12 kreditnih točk v okviru
institucionalnega usposabljanja, za poklicno usposabljanje ni
določena podobna zahteva. Iz tega je razvidno, da lahko, kot
zatrjuje portugalska vlada, pooblaščeni računovodje izbirajo, ali
bodo preostalih 23 kreditnih točk pridobili v okviru poklicnega
usposabljanja ali v okviru institucionalnega usposabljanja. Ta
okoliščina bi lahko med drugim ob upoštevanju njihovega krajšega
trajanja pomenila tudi konkurenčno prednost za usposabljanja, ki
jih izvaja OTOC v okviru institucionalnega usposabljanja, kot je
bilo poudarjeno v točkah 80 in 81 te sodbe, kar pa mora preveriti
predložitveno sodišče.
84 Predložitveno
sodišče mora na drugem mestu preizkusiti pogoje za dostop
izvajalcev, ki niso OTOC, do zadevnega trga.
85 V
zvezi s tem je treba spomniti, da se morajo izvajalci usposabljanj
– razen visokošolskih ustanov in izvajalcev, ki so na podlagi
zakona pristojni za izvajanje usposabljanj – ki bi želeli
zagotavljati usposabljanja, na podlagi katerih je mogoče pridobiti
kreditne točke, predhodno prijaviti pri OTOC. Upravni organi
zadnjenavedene morajo, kot je razvidno iz člena 9 sporne uredbe,
odobriti ali zavrniti prijavo za izvajalca usposabljanj.
86 Poleg
tega morajo ti izvajalci, če želijo, da se na podlagi usposabljanj,
ki jih nameravajo izvesti, priznajo kreditne točke za
usposabljanje, na podlagi člena 12 te uredbe za vsako usposabljanje
pri OTOC vložiti vlogo za potrditev usposabljanja. Ta vloga mora
biti vložena najmanj 3 mesece pred izvedbo zadevnega usposabljanja
in vsebovati določene podatke, kot sta cena in podrobni program
zadevnega usposabljanja. Vlagatelj mora za vsako predvideno
usposabljanje plačati tudi pristojbino, ki jo pobere OTOC.
Odločitev o potrditvi ali zavrnitvi sprejme upravni organ te
poklicne zbornice.
87 Poleg
tega ni sporno, da na eni strani OTOC izvaja tudi poklicna
usposabljanja v konkurenci z drugimi izvajalci usposabljanj in da
na drugi strani poklicna usposabljanja, ki jih izvaja OTOC, niso
podvržena nobenemu postopku potrditve usposabljanj.
88 Sistem
neizkrivljene konkurence, kakršen je predviden s Pogodbo, je lahko
zagotovljen le, če so različnim gospodarskim subjektom zagotovljene
enake možnosti (zgoraj navedena sodba MOTOE,
točka 51).
89 Posledica
elementov, navedenih v točkah od 85 do 87 te sodbe, bi lahko bila,
da sporna uredba različnim gospodarskim subjektom ne zagotavlja
enakih možnosti.
90 Prvič,
pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanj, da bi
bili na eni strani prijavljeni pri OTOC in da bi jim bilo na drugi
strani potrjeno poklicno usposabljanje, so namreč v členih 8 in 12
sporne uredbe določeni nenatančno.
91 Taka
ureditev, na podlagi katere je pravni osebi, kot je OTOC, dodeljena
pristojnost, da enostransko odloča o prijavah za izvajalca
usposabljanja ali vlogah za potrditev usposabljanja, ki so bile
vložene zaradi organiziranja usposabljanja, ne da bi bila ta
pristojnost s to ureditvijo omejena, podrejena obveznostim ali
nadzirana, bi lahko privedla do tega, da bi pravna oseba s to
pristojnostjo s spodbujanjem usposabljanj, ki jih organizira sama,
izkrivljala konkurenco (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo
MOTOE, točka 52).
92 Drugič,
način, na katerega je v sporni uredbi organiziran postopek
potrditve usposabljanja, bi lahko omejil ponudbo usposabljanj, ki
jih predlagajo izvajalci, ki niso OTOC. Namreč, dejstvo, da je
treba predhodno vložiti vlogo za potrditev vsakega predvidenega
usposabljanja, in to tri mesece pred njegovim začetkom, bi lahko
bilo v škodo konkurentom OTOC, ker jih ta postopek ovira pri tem,
da bi takoj ponudili aktualna usposabljanja, na podlagi katerih bi
bilo mogoče pridobiti kreditne točke, pri čemer se od njih zahteva
tudi sistematično razkrivanje podrobnih podatkov o vseh predvidenih
usposabljanjih.
93 Vendar
pa je treba upoštevati, da za vsak sklep podjetniškega združenja,
ki bi lahko omejeval svobodo ravnanja strank, ne velja nujno
prepoved iz člena 101(1) PDEU. Za uporabo te določbe v nekem
primeru je namreč treba najprej upoštevati splošni kontekst, v
katerem se sklep zadevnega podjetniškega združenja sprejme ali
učinkuje, in natančneje, njegove cilje (glej v tem smislu zgoraj
navedeno sodbo Wouters in drugi, točka 97).
94 V
obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da se, kot
je bilo poudarjeno v točki 68 te sodbe, navedena uredba nanaša na
zagotovitev kakovosti storitev, ki jih ponujajo pooblaščeni
računovodje.
95 Ta
uredba, ki vzpostavlja sistem obveznega usposabljanja pooblaščenih
računovodij, s katerim je mogoče zagotoviti potrebno kontinuirano
izpopolnjevanje in usposabljanje, ki tako prispeva k dobremu
upravljanju na področju računovodstva podjetij in davčnem področju,
dejansko prispeva k uresničevanju tega cilja.
96 Dalje,
preizkusiti je treba, ali bi bilo mogoče omejevalne učinke, ki
izhajajo iz sporne uredbe, razumno šteti za nujne za zagotavljanje
kakovosti storitev pooblaščenih računovodij in ali navedeni učinki,
ki jih nalaga ta uredba, ne presegajo, kar je potrebno za
zagotovitev uresničevanja tega cilja (glej v tem smislu zgoraj
navedeno sodbo Wouters in drugi, točke 97, 107
in 109).
97 V
zvezi s tem je treba spomniti, da naj bi omejevalni učinki
konkurence, ki bi lahko izhajali iz navedene uredbe, kot je
razvidno iz ugotovitev, navedenih v točkah od 73 do 92 te sodbe, v
bistvu pomenili izključevanje konkurence na precejšnem delu
zadevnega trga in določitev diskriminatornih pogojev za drugo
stranko na tem trgu.
98 Izključevanja
konkurence na področju usposabljanj v trajanju do šestnajst ur
torej nikakor ni mogoče šteti za nujno, da bi se zagotovila
kakovost storitev pooblaščenih računovodij.
99 Enako
bi bil glede pogojev za dostop na trg obveznega usposabljanja
pooblaščenih računovodij cilj, ki pomeni zagotavljanje kakovosti
storitev zadnjenavedenih, lahko uresničen z uvedbo sistema
organiziranega nadzora na podlagi jasno opredeljenih, preglednih in
nediskriminatornih meril, ki bi jih bilo mogoče preveriti in ki bi
lahko izvajalcem usposabljanj zagotavljala enak dostop na zadevni
trg.
100 Zdi
se, da te omejitve presegajo, kar je potrebno za zagotovitev
kakovosti storitev pooblaščenih računovodij.
101 Tožeča
stranka v postopku v glavni stvari trdi, da je sporna uredba
vsekakor zajeta z izjemo iz člena 101(3) PDEU ali pa s členom
106(2) PDEU.
102 Glede
tega je treba opozoriti, da za uporabo izjeme iz člena 101(3) PDEU
podrejena štirim kumulativnim pogojem. Prvič, zadevni sklep mora
prispevati k izboljšanju proizvodnje ali distribucije zadevnih
proizvodov ali storitev oziroma k pospeševanju tehničnega ali
gospodarskega napredka, drugič, pravičen delež koristi, ki izhaja
iz tega, mora biti pridržan potrošnikom, tretjič, udeleženim
podjetjem ne sme nalagati omejitev, ki niso nujne, in četrtič,
udeleženim podjetjem ne sme dajati možnosti za izključitev
precejšnega dela zadevnih proizvodov ali storitev od konkurence
(glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Asnef-Equifax in
Administracíon del Estado, točka 65).
103 Prvič,
ker ima lahko OTOC na podlagi sporne uredbe možnost, da izključi
konkurenco za precejšen del storitev usposabljanja, namenjenega
pooblaščenim računovodjem, kot je bilo ugotovljeno v točki 97 te
sodbe, in drugič, ker iz razlogov, navedenih v točkah od 98 do 100
te sodbe, omejitev, določenih v tej uredbi, ni mogoče šteti za
nujne, se v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, člen
101(3) PDEU ne uporabi.
104 Glede
sklicevanja na člen 106(2) PDEU je treba spomniti, da se morajo v
skladu s to določbo podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev
splošnega gospodarskega pomena, ravnati po pravilih o konkurenci,
če uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja
posebnih nalog, ki so jim dodeljene.
105 V
zvezi s tem je treba ugotoviti, da niti iz spisa, ki ga je
posredovalo nacionalno sodišče, niti iz stališč, predloženih
Sodišču, ni razvidno, da obvezno usposabljanje pooblaščenih
računovodij pomeni storitev splošnega gospodarskega pomena, ki ima
posebne značilnosti v primerjavi z drugimi gospodarskimi
dejavnostmi, in da bi bila tudi ob predpostavki, da gre za tak
primer, uporaba pravil iz Pogodbe, še zlasti tistih s področja
konkurence, taka, da bi lahko preprečila izpolnitev te naloge (glej
po analogiji sodbo z dne 10. decembra 1991 v zadevi Merci
convenzionali porto di Genova, C‑179/90, Recueil, str. I‑5889,
točka 27).
106 Vsekakor
se lahko podjetja iz člena 106(2) PDEU sklicujejo na to določbo
Pogodbe, da bi utemeljila ukrep, ki je v nasprotju s členom 101
PDEU, le če so omejitve konkurence ali celo izključitev vsakršne
konkurence nujne za zagotovitev posebne naloge, ki jim je bila
dodeljena (glej v tem smislu sodbe z dne 25. junija 1998
v zadevi Dusseldorp in drugi, C‑203/96, Recueil, str. I‑4075,
točka 65; z dne 19. maja 1993 v zadevi Corbeau,
C‑320/91, Recueil, str. I‑2533, točka 14, in z dne
27. aprila 1994 v zadevi Commune d’Almelo in drugi,
C‑393/92, Recueil, str. I‑1477, točka 46).
107 Iz
razlogov, navedenih v točkah od 98 do 100 te sodbe, omejitve
konkurence, naložene v sporni uredbi, presegajo, kar je potrebno za
zagotovitev posebne naloge, ki je bila dodeljena OTOC, tako da se
člen 106(2) PDEU ne uporabi.
108 Ob
upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev je treba na četrto
vprašanje odgovoriti, da uredba, s katero je vzpostavljen sistem
obveznega usposabljanja pooblaščenih računovodij, da bi se
zagotovila kakovost storitev, ki jih ti opravljajo, kot je sporna
uredba, ki jo je sprejela poklicna zbornica, kakršna je OTOC,
pomeni omejitev konkurence, ki je prepovedana na podlagi člena 101
PDEU, če izključuje, kar mora preveriti predložitveno sodišče,
konkurenco na precejšnem delu upoštevnega trga v korist te poklicne
zbornice in na drugem delu tega trga določa diskriminatorne pogoje
v škodo konkurentov navedene poklicne zbornice.
Stroški
109 Ker
je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj
v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Uredbo, kot je uredba o
pridobivanju kreditnih točk (Regulamento da Formação de Créditos),
ki jo je sprejela poklicna zbornica, kot je Ordem dos Técnicos
Oficiais de Contas (zbornica pooblaščenih računovodij), je treba
šteti za sklep podjetniškega združenja v smislu člena 101(1)
PDEU.
Zaradi okoliščine, da je poklicna zbornica, kot je Ordem dos
Técnicos Oficiais de Contas, zakonsko zavezana vzpostaviti sistem
usposabljanja, namenjenega njenim članom, pravila, ki jih je
sprejela ta poklicna zbornica, niso izvzeta s področja uporabe
člena 101 PDEU, saj so pripisana izključno tej
zbornici.
Okoliščina, da ta pravila nimajo neposrednega učinka na gospodarsko
dejavnost članov zadevne poklicne zbornice, ne vpliva na uporabo
člena 101 PDEU, saj se kršitev, očitana isti poklicni zbornici,
nanaša na trg, na katerem ta sama opravlja gospodarsko
dejavnost.
2. Uredba, s katero je
vzpostavljen sistem obveznega usposabljanja pooblaščenih
računovodij, da bi se zagotovila kakovost storitev, ki jih ti
opravljajo, kot je sporna uredba, ki jo je sprejela poklicna
zbornica, kakršna je Ordem dos Técnicos Oficiais de Contas, pomeni
omejitev konkurence, ki je prepovedana na podlagi člena 101 PDEU,
če izključuje, kar mora preveriti predložitveno sodišče, konkurenco
na precejšnem delu upoštevnega trga v korist te poklicne zbornice
in na drugem delu tega trga določa diskriminatorne pogoje v škodo
konkurentov navedene poklicne zbornice.
Področje:
Ostalo