Iz
sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Ostalo/Finančni
predpisi/ZUJF/ …
ZAKON ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC
/ZUJF/
Uradni list
RS, št.:
§
40/12
(30.05.2012; veljavnost od 31.05.2012; uporaba od
31.05.2012).
Datum
veljavnosti besedila:
|
od
31.05.2012 naprej
|
Datum
uporabe besedila:
|
od
31.05.2012 naprej
|
I.
DEL
SPLOŠNE
DOLOČBE
1.
člen
(vsebina
zakona)
(1) S tem
zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje
izdatkov proračunov spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1.
Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG,
91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon
o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju);
2.
Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E in 77/08
– ZDZdr; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstveni
dejavnosti);
3.
Zakona o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10 in
43/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o družbi Slovenske
železnice);
4.
Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 97/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Družbi za avtoceste v
Republiki Sloveniji);
5.
Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah
mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni
list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in
subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega
vprašanja);
6.
Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES,
47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba
US in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski zakon);
7.
Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06,
5/07 – popr., 123/08, 28/10 in 49/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon
o prevozih v cestnem prometu);
8.
Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško
infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10 in 85/11; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno
železniško infrastrukturo);
9.
Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem
prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 43/10 in 49/10 – popr.; v nadaljnjem besedilu:
Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem
prestrukturiranju regije);
10. Zakona o
množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in
87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o množičnem vrednotenju
nepremičnin);
11. Zakona o
javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
112/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javni agenciji za knjigo
Republike Slovenije);
12. Zakona o
Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 77/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike
Slovenije);
13. Zakona o
policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo,
22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1; v nadaljnjem besedilu:
Zakon o policiji);
14. Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list
RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP, 36/08,
58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr. in 20/11; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja);
15. Zakona o
visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem
šolstvu);
16. Zakona o
osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 102/07, 107/10 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
osnovni šoli);
17. Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS,
št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o osnovni šoli);
18. Zakona o
vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo,
25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/11 –
ZUPJS-A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vrtcih);
19. Zakona o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11;
v nadaljnjem besedilu: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami);
20. Zakona o
praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list
RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo in 52/10; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki
Sloveniji);
21. Zakona o
obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno
prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o obveznih
zavarovanjih v prometu);
22. Zakona o
odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 –
uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07; v nadaljnjem besedilu:
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč);
23. Zakona o
subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 33/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
subvencioniranju študentske prehrane);
24. Zakona o
štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in
62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
štipendiranju);
25. Zakona o
urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o urejanju trga dela);
26. Zakona o
vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97
– odločba US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odločba US,
61/06 – ZDru-1 in 114/06 – ZUTPG; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
vojnih invalidih);
27. Zakona o
vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 101/06 – odločba US; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o vojnih veteranih);
28. Zakona o
žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 – uradno
prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh-1, 56/04 – popr., 62/04 – popr.,
63/04 – popr., 68/05 – odločba US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG,
118/06 – odločba US in 72/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o žrtvah
vojnega nasilja);
29. Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10
in 40/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev);
30. Zakona o
verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in 46/10 – odločba US; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o verski svobodi);
31. Zakona o
alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o alternativnem reševanju sodnih
sporov);
32. Zakona o
pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno
prečiščeno besedilo in 111/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
pravniškem državnem izpitu);
33. Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11; v
nadaljnjem besedilu: Zakon o sistemu plač v javnem
sektorju);
34. Zakona o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavr-E; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o javnih uslužbencih);
35. Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo,
24/12 in 30/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
dohodnini);
36. Zakona o
davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
(Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od
dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov);
37. Zakona o
davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem
besedilu: Zakon o davku na vodna plovila);
38. Zakona o
davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 52/99, 2/04 – ZPNNVSM,
47/06 in 9/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na motorna
vozila);
39. Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
lokalni samoupravi).
(2) S tem
zakonom se določajo tudi trajni ukrepi na področju študentskega
dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in
subvencioniranja cene malice.
(3) S tem
zakonom se določajo tudi začasni ukrepi na področju sofinanciranja
investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in
družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada
Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja
transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji,
plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih
ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve
nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na
dodano vrednosti in dohodnine.
II.
DEL
SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE ZAKONOV
1.
ZAKON O ZDRAVSTVENEM
VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
2.
člen
V
Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se v
prvem odstavku 23. člena:
–
v 2. točki številka »95« nadomesti s številko »90«;
–
v 3. točki številka »85« nadomesti s številko »80«, v peti alineji
pa besedilo »ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke« z
besedilom »medicinske pripomočke«;
–
v 4. točki številka »75« nadomesti s številko »70«, v prvi alineji
pa besedilo »ortopedske, ortotične in druge pripomočke« z besedilom
»medicinske pripomočke«;
–
v tretji alineji 6. točke besedilo »očesne pripomočke« nadomesti z
besedilom »medicinske pripomočke za izboljšanje vida«.
V
četrtem odstavku se besedilo »ortopedskih, ortotičnih, očesnih,
slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov« nadomesti z
besedilom »zobnoprotetičnih in medicinskih pripomočkov«.
3.
člen
Besedilo 23.a
člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod
zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega
odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem
deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno
listo in na podlagi:
–
veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki urejajo zdravila,
ali
–
najvišje priznane vrednosti, ki jih določa Zavod najmanj vsakih
šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, določene s
predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil,
ki jih določa Zavod, ali
–
veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni skupini medsebojnih
zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini, kadar je
ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti.
Ne
glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja
iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine
medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske
skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno
listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz
zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz
skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine
zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na
zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje
zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji
zavarovane osebe.
Za
skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana
vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v
posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na
trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane
vrednosti.
Za
posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana
vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem
med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj
enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se
upoštevajo primerljivi odmerki.
Ne
glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni
terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana
vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih
lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo.
Zavod
zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne
zdravstvene namene na podlagi:
–
cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil, ali
–
najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo določi Zavod najmanj
vsakih šest mesecev.
Zavod vodi
evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki
so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih
vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil,
terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih
vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih
objavlja na svoji spletni strani.«.
4.
člen
Za
desetim odstavkom 23.c člena se doda nov enajsti odstavek, ki se
glasi:
»Terapevtske
skupine zdravil in njihove najvišje priznane vrednosti izmed
zdravil, razvrščenih na pozitivno in vmesno listo, na lastno pobudo
določi Zavod s splošnim aktom upravnega odbora Zavoda, ki se objavi
na spletni strani Zavoda. Natančnejši postopek in natančnejše
pogoje za določanje terapevtskih skupin zdravil ter njihovih
najvišjih priznanih vrednosti določi Zavod v splošnem aktu v
soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.
5.
člen
V
tretjem odstavku 25. člena se besedilo »ortopedskega, ortotičnega
in drugega pripomočka« nadomesti z besedilom »medicinskega
pripomočka«, v 61. členu, v 4. točki prvega odstavka 62.b člena in
v četrti alineji drugega odstavka 81. člena pa se besedilo
»medicinsko-tehnični pripomočki« v vseh sklonih nadomesti z
besedilom »medicinski pripomočki« v ustreznem sklonu.
6.
člen
Za
drugim odstavkom 31. člena se doda nov tretji odstavek, ki se
glasi:
»Ne glede na
prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša:
–
90 % osnove v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, razen v
primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri
delu;
–
80 % osnove v primerih iz druge alinee prejšnjega
odstavka;
–
70 % osnove v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka, razen
v primeru zadržanosti od dela zaradi nege družinskega
člana.«.
Za
dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda
nov peti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na
prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove
v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi
poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege družinskega člana, ko
nadomestilo znaša 100 % od osnove.«.
Za
dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda
nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na
določbe 85. člena tega zakona se odločba, s katero se odloči o
začasni nezmožnosti za delo, delodajalcu vroči z navadno
vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva
odpreme.«.
7.
člen
V
48. členu se v 2. točki:
–
v prvi alineji se pred besedo »zavod« doda besedilo »zavarovanci
in«;
–
za četrto alinejo se doda nova peta alineja, ki se
glasi:
»−
občine za zavarovance iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega
zakona,«.
Dosedanja peta
alineja postane šesta alineja.
V
3. točki se:
–
v peti alineji podpičje nadomesti s piko;
–
šesta alineja črta.
8.
člen
V
49. členu se v 2. točki:
–
v prvi alineji besedilo »19., 19.a in 23.« nadomesti z besedilom
»19. in 19.a«;
–
za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»−
občine za zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega
zakona,«.
Dosedanje
druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta
alineja.
9.
člen
Za
tretjim odstavkom 55. člena se doda nov četrti odstavek, ki se
glasi:
»Za
zavarovance iz 23., 24. in 25. točke prvega odstavka 15. člena tega
zakona se plačujejo prispevki po stopnji 5,96 odstotka. Za
zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se
za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje tudi prispevek po
stopnji 0,18 odstotka.«.
10.
člen
Prvi odstavek
60. člena se črta.
11.
člen
V
drugem odstavku 62. člena se 6. točka črta.
Dosedanja 7.
točka postane 6. točka.
12.
člen
62.a člen se
črta.
13.
člen
V
prvem odstavku 62.d člena se besedilo »7. točke« nadomesti z
besedilom »6. točke«.
14.
člen
V
62.h členu se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6.
točke«.
15.
člen
Prvi in drugi
odstavek 62.i člena se črtata.
Dosedanji
tretji, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji
odstavek.
16.
člen
63.a člen se
spremeni tako, da se glasi:
»63.a
člen
Zavod in
združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki so pravica iz
obveznega zavarovanja, uredijo medsebojne pravice pri preskrbi
zavarovanih oseb z medicinskimi pripomočki s sklenitvijo posebnega
dogovora. V dogovoru opredelijo podrobnejše pogoje za opravljanje
dejavnosti izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, način
obračunavanja, plačila, roke in druge parametre, pomembne za
določitev medsebojnih pravic in obveznosti.
Dogovor iz
prejšnjega odstavka se sklene za obdobje enega leta. Če se po
izteku veljavnosti dogovora ne sklene nov dogovor, lahko Zavod do
sklenitve novega dogovora prevzema obveznosti za medicinske
pripomočke, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, do višine
cenovnih standardov, ki jih določi Zavod v podzakonskem aktu iz
drugega odstavka 64. člena tega zakona.
O
spornih vprašanjih, glede katerih med Zavodom in združenji
dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni dosežen dogovor, odloča
arbitraža. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov
v arbitražo imenujeta po tri arbitre, predsednika arbitraže pa
imenujeta sporazumno. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih
pripomočkov imenujejo člane arbitraže in posredujejo sporna
vprašanja najpozneje v roku 14 dni od prejema predloga čistopisa
dogovora oziroma njegove spremembe. Če v tem roku člani arbitraže
niso imenovani, jih imenuje minister, pristojen za zdravje, v roku
15 dni od poziva Zavoda ali združenj dobaviteljev medicinskih
pripomočkov.
Dobavitelj
medicinskih pripomočkov, ki ni bil izbran na podlagi izvedenega
razpisa iz 64. člena tega zakona, lahko zahteva, da o njegovi
izbiri odloči arbitraža. Glede imenovanja arbitraže se uporablja
prejšnji odstavek, pri čemer rok za imenovanje arbitrov začne teči
z dnem, ko združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov prejmejo
poziv Zavoda.
Sporna
vprašanja pri sklepanju pogodb z dobavitelji medicinskih
pripomočkov se rešujejo v skladu s 67. členom tega zakona. Če
pogodbeni stranki ne imenujeta članov arbitraže iz tretjega
odstavka 67. člena tega zakona v roku 14 dni od predložitve spornih
vprašanj, jih v nadaljnjem roku 15 dni od poziva ene od strank
imenuje minister, pristojen na zdravje.«
17.
člen
Za
prvim odstavkom 64. člena se doda nov drugi odstavek, ki se
glasi:
»Pri ureditvi
medsebojnih pravic in obveznosti z dobavitelji medicinskih
pripomočkov se upoštevajo cenovni standardi, ki jih za posamezne
vrste medicinskih pripomočkov določi Zavod, oziroma cene, ki jih za
posamezne pripomočke dogovori Zavod. Izhodišča za cenovne standarde
in za cene določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za
zdravje.«.
18.
člen
V
drugem odstavku 79.b člena se v devetnajsti alineji besedilo
»medicinsko – tehničnih pripomočkih« nadomesti z besedilom
»medicinskih pripomočkih«.
Za
devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se
glasi:
»Zbirke
podatkov iz prvega odstavka tega člena se za namene izvajanja
vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje povežejo:
–
z Evidenčnim in analitskih informacijskim sistemom za visoko
šolstvo v Republiki Sloveniji – eVŠ in Centralno evidenco
udeležencev vzgoje in izobraževanja – CEUVIZ za pridobivanje
podatkov o statusu šolajočih,
–
s sodnim oziroma Poslovnim registrom Slovenije za pridobivanje EMŠO
oziroma davčne številke ustanoviteljev poslovnih
subjektov.«.
2.
ZAKON O ZDRAVSTVENI
DEJAVNOSTI
19.
člen
V
Zakonu o zdravstveni dejavnosti se za 53. členom dodajo novi 53.a,
53.b, 53.c in 53.č člen, ki se glasijo:
»53.a
člen
Zdravstvene
storitve, ki jih zdravstveni delavec, zaposlen v javnem
zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki
opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe,
na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava (v
nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) opravlja pri drugem javnem
zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki
opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe,
pomenijo konkurenčno dejavnost. Opravljanje te dejavnosti je
dovoljeno pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Opravljanje
konkurenčne dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji, ki jih določa ta
zakon, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja
zdravstvenega delavca s strani javnega zdravstvenega zavoda. V
takem primeru javni zdravstveni zavod od zdravstvenega delavca
zahteva povrnitev škode, ki je nastala z opravljanjem konkurenčne
dejavnosti.
Kadar
zdravstveni delavec, zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki ne
opravlja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe,
v času trajanja delovnega razmerja opravlja zdravstvene storitve
pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični
osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, se konkurenčnost presoja
v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
53.b
člen
Zdravstveni
delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu,
lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem
zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja
zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja. Za javne
zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, izda soglasje
svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem ministra,
pristojnega za zdravje, za javne zdravstvene zavode, katerih
ustanovitelj je občina ali mesto, izda soglasje svet javnega
zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem župana.
Soglasje iz
prejšnjega odstavka se izda, če:
–
s tem ne bo povzročena škoda javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma
motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zdravstvenega
zavoda,
–
javni zdravstveni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem
delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa
zdravstvenega delavca iz prejšnjega odstavka,
–
zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti
glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev,
določenih s pogodbo o zaposlitvi,
–
zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in
morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in
–
zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem javnem zdravstvenem
zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja
zdravstveno dejavnost, ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter
letni dopust.
Soglasje, ki
se lahko izda za največ 12 mesecev, vsebuje najmanj:
–
podatke o javnem zdravstvenem zavodu, ki daje soglasje,
–
osebno ime in delovno mesto zdravstvenega delavca, kateremu se
soglasje daje,
–
naziv drugega javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali
fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, v okviru katerega
bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve,
–
zdravstvene storitve, ki jih bo zdravstveni delavec
opravljal,
–
čas veljavnosti soglasja,
–
navedbo pogojev, ki veljajo za zdravstvenega delavca, iz tretje,
četrte in pete alinee prejšnjega odstavka in
–
obseg največje še dopustne dnevne in tedenske obremenjenosti
zdravstvenega delavca z delom pri drugem javnem zdravstvenem zavodu
oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno
dejavnost, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in
tedenskega počitka ter letnega dopusta.
Izdano
soglasje iz prvega odstavka tega člena se prekliče, če se
spremenijo okoliščine iz drugega odstavka tega člena oziroma če
zdravstveni delavec ne izpolnjuje pogojev iz tretje, četrte ali
pete alinee drugega odstavka tega člena.
53.c
člen
Javni
zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene
podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno
opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod
ekonomsko smotrnejše in če:
–
za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni
mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh
storitev ali njihovega manjšega obsega, ali
–
gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega
zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega
zavarovanja, ali
–
javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne
more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije.
Zdravstveni
delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo
podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem
javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični
osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
Podjemna
pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj
naslednje določbe:
–
o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni
delavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,
–
o času, v katerem bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene
storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in
tedenskega počitka ter letnega dopusta,
–
ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne
pogodbe,
–
o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,
–
o zavarovanju poklicne odgovornosti,
–
o roku za opravo zdravstvenih storitev,
–
o javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični
osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katero bo zdravstveni
delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne
pogodbe,
–
o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na
tretjo osebo,
–
o možnosti predčasnega prenehanja.
Pred
sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavod opravi
analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne
pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem
zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa.
Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja
zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister,
pristojen za zdravje.
Po
preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim
zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s
pogoji iz tega člena.
Sklepanje
podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim
zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za
opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih
programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister,
pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir
financiranja.
53.č
člen
Za
namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji in
sklenjenimi podjemnimi pogodbami vodi javni zdravstveni zavod
evidenco izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki
vsebuje naslednje podatke:
–
naziv javnega zdravstvenega zavoda, ki je izdal soglasje oziroma
sklenil podjemno pogodbo,
–
osebno ime zdravstvenega delavca, ki mu je izdano soglasje oziroma
je z njim sklenjena podjemna pogodba,
–
naziv javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične
osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katerega zdravstveni
delavec opravlja zdravstvene storitve,
–
vrsta in obseg zdravstvenih storitev,
–
dejansko število ur, ki jih je zdravstveni delavec opravil na
podlagi podjemne pogodbe in
–
obdobje, za katerega je podeljeno soglasje oziroma sklenjena
podjemna pogodba.
Direktor
javnega zdravstvenega zavoda poroča svetu javnega zdravstvenega
zavoda in ministru, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih in
o sklenjenih podjemnih pogodbah v preteklem letu, in sicer do 28.
februarja ob pripravi letnih poročil.«.
3.
ZAKON O DRUŽBI SLOVENSKE
ŽELEZNICE
20.
člen
V
Zakonu o družbi Slovenske železnice se 5.a člen spremeni tako, da
se glasi:
»5.a
člen
(1) Plačilo
terjatve družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki je nastala z
odpisom terjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31.
decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz
financiranja in sestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij
družbe v višini 134.261.600,00 eurov, bo Republika Slovenija
izvedla v enakih deležih v letih od 2014 do 2023.
(2) Datumi
zapadlosti plačil v posameznih letih in način plačila terjatve
oziroma obveznosti iz prejšnjega odstavka, se določijo z letnimi
pogodbami. Letno pogodbo skleneta Družba Slovenske železnice,
d.o.o. in Vlada Republike Slovenije po sprejemu proračuna Republike
Slovenije za leto, na katero se pogodba nanaša.«.
4.
ZAKON O DRUŽBI ZA AVTOCESTE
V REPUBLIKI SLOVENIJI
21.
člen
V
Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se v prvem
odstavku 3. člena 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. avtocesta
je avtocesta ali hitra cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja
ceste ali druga državna cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja
ceste, in ki je bila načrtovana v nacionalnem programu, ki ureja
izgradnjo avtocest;«.
22.
člen
V
šestem odstavku 8. člena se prvi stavek črta.
23.
člen
V
drugem odstavku 9. člena se za b) točko doda nova c) točka, ki se
glasi:
»c) izdajanje
smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom, ki posegajo v
območja avtocest in zemljišč, na katerih ima DARS stavbno ali
lastninsko pravico v skladu s tem zakonom. V teh primerih je DARS
ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje,
nosilec urejanja prostora.«.
24.
člen
Za
9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»9.a
člen
(posebne
določbe za izvajanje koncesije)
(1) DARS vsako
leto pripravi načrt izvajanja koncesije za gradnjo, upravljanje in
vzdrževanje avtocest ter ga predloži v soglasje ministrstvu,
pristojnemu za promet.
(2) Minister,
pristojen za promet, lahko zaradi zagotavljanja varnosti in
pretočnosti prometa po avtocestah naloži DARS izvedbo ali način
izvedbe določene naloge, ki izhaja iz koncesijskega razmerja, ter
določi rok za izvedbo.«.
25.
člen
10. člen se
spremeni tako, da se glasi:
»10.
člen
(financiranje
obveznosti za naloge iz 4. člena tega zakona)
Viri sredstev
za izvajanje nalog iz 4. člena tega zakona se zagotavljajo v
državnem proračunu iz namenske postavke, na kateri se zbirajo
sredstva iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki
se plačuje v skladu s tem zakonom.«.
26.
člen
V
tretjem odstavku 15. člena se besedilo »in je neodplačna«
črta.
5.
ZAKON O NACIONALNI
STANOVANJSKI VARČEVALNI SHEMI IN SUBVENCIJAH MLADIM DRUŽINAM ZA
PRVO REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA
27.
člen
V
Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah
mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se
naslov poglavja »2. OBSEG VARČEVANJA« in 5. do 10. člen
črtajo.
28.
člen
Prvi odstavek
11. člena se črta.
Dosedanji
drugi do četrti odstavek postanejo prvi do tretji
odstavek.
29.
člen
12. člen se
črta.
30.
člen
Tretji
odstavek 24. člena se črta.
31.
člen
Naslov
poglavja »4.a SUBVENCIJE« in 26.a do 26.i člen se
črtajo.
32.
člen
40. člen se
črta.
6.
STANOVANJSKI
ZAKON
33.
člen
V
Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako,
da se glasi:
»(3) Pri
izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane
tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda
minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v
višini 3,00 eurov za m2 stanovanjske površine.«.
34.
člen
175. člen se
spremeni tako, da se glasi:
»175.
člen
(najemnik
hišniškega stanovanja)
Prejšnjim
imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in
prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila
pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena
prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v
denacionaliziranih stanovanjih.«.
35.
člen
175.a člen se
črta.
7.
ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM
PROMETU
36.
člen
V
Zakonu o prevozih v cestnem prometu se v prvem odstavku 3. člena za
31. točko doda nova 31.a točka, ki se glasi:
»31.a »organ
JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;«.
37.
člen
Prvi in drugi
odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne
naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in
mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih
služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za
promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Ministrstvo opravlja zlasti naslednje naloge:
–
priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s
področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov potnikov v
javnem potniškem prometu;
–
vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov;
–
vodenje evidenc in registrov iz 15. člena tega zakona;
–
pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih držav;
–
nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje
gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom;
–
spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter
razvojne naloge s področja cestnih prevozov;
–
izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji
tujemu prevozniku;
–
opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in izmenjuje informacije
z drugimi državami članicami v skladu s 18. členom Uredbe Sveta
1071/2009;
–
izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje
kabotaže;
–
izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi
Skupnosti s področja cestnih prevozov;
–
izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje
kabotaže;
–
izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog
organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če ta
zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS,
Uredbo Sveta 3916/90/EGS, Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo
1072/2009/ES, razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa,
Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES;
–
izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v
mednarodnem cestnem prometu;
–
izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem
cestnem prometu;
–
izvaja druge upravne naloge po mednarodnih sporazumih s področja
prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika
Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa
drugega pristojnega organa;
–
vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov;
–
strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb prevoza
potnikov;
–
izvajanje financiranja gospodarskih javnih služb, določenih s tem
zakonom;
–
usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem
prometu;
–
usklajevanje in določanje voznih redov v javnem potniškem
prometu;
–
vodenje registra linij in voznih redov;
–
ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v javnem potniškem
prometu;
–
razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje ter
pospeševanje gospodarskih javnih služb;
–
priprava strokovnih podlag za določitev standardov minimalne
dostopnosti do javnega potniškega prometa;
–
priprava in izvedba javnih razpisov potreb po prevozih v javnem
potniškem prometu;
–
izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem koncesij oziroma
naročanja prevozov;
–
priprava koncesijskih aktov in koncesijskih pogodb oziroma
sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe;
–
vodenje centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra
javnega potniškega prometa;
–
prevzem skrbništva nad daljinarjem;
–
druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim
predpisom.«.
Tretji
odstavek se črta.
38.
člen
Prvi odstavek
15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ministrstvo
na podlagi tega zakona vodi naslednje evidence in
register:
–
evidenco izdanih licenc, licenc Skupnosti ter njihovih izdanih
izvodov;
–
evidenco voznikov, ki so usposobljeni za vožnjo motornih vozil za
prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu;
–
evidenco vozil, za katera je izdan izvod licence, s katerimi domači
prevozniki opravljajo prevoze v cestnem prometu;
–
evidenco izdanih potrdil za opravljanje mednarodnih prevozov
potnikov za lastne potrebe;
–
evidenco izdanih dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem
prometu;
–
evidenco izdanih potrdil za voznike, ki so državljani države, ki ni
članica Skupnosti, ki delajo pri domačem prevozniku;
–
evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov
potnikov v mednarodnem cestnem prometu;
–
evidenco izdanih dovolilnic za opravljanje občasnih in izmeničnih
prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu;
–
nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza, katerim
je izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika
v skladu s 16. členom Uredbe 1071/2009/ES in opravlja vnose
določene v Uredbah 1072/2009/ES in 1073/2009/ES;
–
register voznih redov v notranjem linijskem prometu;
–
register posebnih linijskih prevozov.«.
Drugi odstavek
se črta.
39.
člen
Drugi odstavek
33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Voznik
avtobusa in vozila, ki opravlja stalne izvenlinijske prevoze, ter
voznik avtotaksi vozila mora imeti v vozilu pogodbo o
zaposlitvi.«.
40.
člen
V
drugem odstavku 53. člena se beseda »direkcije« nadomesti z besedo
»ministrstva«.
41.
člen
V
drugem odstavku 54. člena se prvi stavek spremeni tako, da se
glasi: »Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z
avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza
in prevoznikom, pri čemer je naročnik prevoza pravna oseba in
fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost.«.
V
tretjem odstavku se beseda »direkcijo« nadomesti z besedo
»ministrstvo«.
V
petem odstavku se črta besedilo »in za prevoz dijakov v šolo in iz
nje«, besedilo »organ JPP« v različnih sklonih pa se nadomesti z
besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu.
42.
člen
V
tretjem odstavku 57.a člena se črta beseda »lahko«.
43.
člen
V
drugem odstavku 73. člena se beseda »direkciji« nadomesti z besedo
»ministrstvu«.
8.
ZAKON O ZAGOTAVLJANJU
SREDSTEV ZA INVESTICIJE V JAVNO ŽELEZNIŠKO
INFRASTRUKTURO
44.
člen
V
Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško
infrastrukturo se naslov zakona spremeni tako, da se
glasi:
»Zakon o
zagotavljanju sredstev za investicije v prometno
infrastrukturo«.
45.
člen
1.
člen se spremeni tako, da se glasi:
»1.
člen
S
tem zakonom se v proračunu Republike Slovenije določi način
zagotavljanja namenskih sredstev za izvedbo investicij in
vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta
2023.«.
46.
člen
3.
člen se spremeni tako, da se glasi:
»3.
člen
Viri,
zagotovljeni po tem zakonu, so namenjeni za izvedbo investicij in
vzdrževanja prometne infrastrukture, v skladu z Načrtom razvojnih
programov državnega proračuna.«.
47.
člen
V
3.a členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Prevzemanje
obveznosti v breme virov, zagotovljenih po tem zakonu, je mogoče do
višine sprejetih pravic porabe na projektih, vključenih v Načrt
razvojnih programov državnega proračuna.«.
9.
ZAKON O POSTOPNEM ZAPIRANJU
RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK IN RAZVOJNEM PRESTRUKTURIRANJU
REGIJE
48.
člen
V
Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in
razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta,
peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo:
»
– za leto 2012
|
7.000.000
eurov
|
–
za leto 2013
|
5.000.000
eurov
|
–
za leto 2014
|
5.000.000
eurov
|
–
za leto 2015
|
5.000.000
eurov.«.
|
10.
ZAKON O MNOŽIČNEM
VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
49.
člen
V
Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem odstavku 11.
člena beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na spletu«.
Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim
izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z
vpogledom podatkov pri tem organu.«
Tretji
odstavek se črta.
V
dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi
stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano
vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora.«.
11.
ZAKON O JAVNI AGENCIJI ZA
KNJIGO REPUBLIKE SLOVENIJE
50.
člen
V
Zakonu o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije se za petim
odstavkom 11. člena doda nov šesti odstavek, ki se
glasi:
»(6) Iz
sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi
pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo in
znanost, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog
agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanje
agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko,
v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo
za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega
proračuna financira stroške dela do največ treh
zaposlenih.«.
12.
ZAKON O SLOVENSKEM FILMSKEM
CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE
51.
člen
V
Zakonu o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike
Slovenije se za drugim odstavkom 20. člena doda nov tretji
odstavek, ki se glasi:
»(3) Iz
sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi
pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, se lahko
financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije
(programski stroški agencije), ne pa tudi delovanja agencije
(stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v
primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za
pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega
proračuna financira stroške dela do največ treh
zaposlenih.«.
13.
ZAKON O
POLICIJI
52.
člen
V
Zakonu o policiji se za 54. členom doda nov 54.a člen, ki se
glasi:
»54.a
člen
Slovensko
zavarovalno združenje in zavarovalnice morajo policiji za vpogled
ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in
prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih
zapisnikih policije o prometnih nesrečah, ne glede na določbe
zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, plačati nadomestilo, v
znesku, ki ga določi minister. Slovensko zavarovalno združenje in
zavarovalnice zahteve za podatke iz prejšnjega stavka ne smejo
prenesti na oškodovanca.«.
14.
ZAKON O ORGANIZACIJI IN
FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
53.
člen
V
Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se
besedilo 28. člena spremeni tako, da se glasi:
»Za namen
izvajanja naslednjih nalog:
–
priprava strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti
strokovnih svetov in ministrstva,
–
razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula,
–
razvojno raziskovalno delo na področju vzgoje in
izobraževanja,
–
razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja,
–
spremljava in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ter
upravljanja in vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov,
–
izvajanje svetovalnega dela na področju vzgoje in
izobraževanja,
–
organiziranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih
delavcev in ravnateljev,
–
izvajanje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi
potrebami,
–
pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov,
–
izvajanje zunanjih preverjanj znanja,
–
šolske in obšolske dejavnosti,
–
mobilnost mladine in zaposlenih v vzgoji in
izobraževanju,
–
organizacija šolskih tekmovanj,
–
muzejska dejavnost na področju vzgoje, izobraževanja, športa
in
–
drugih nalog s področja vzgoje in izobraževanja
se
lahko ustanovijo javni zavodi.
Akte o
ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega
odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.«.
54.
člen
29. člen se
črta.
55.
člen
V
drugem odstavku 54. člena se številka »60« nadomesti z besedo
»osmih«.
56.
člen
106. člen se
spremeni tako, da se glasi:
»106.
člen
(ravnateljski
izpit)
Program za
izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino
ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta
Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Za
ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski
študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije
za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za
ravnateljski izpit.
Javni zavod,
ki je pooblaščen za izvajanje programa iz prvega odstavka tega
člena, enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za
opravljanje ravnateljskega izpita.«.
15.
ZAKON O VISOKEM
ŠOLSTVU
57.
člen
V
Zakonu o visokem šolstvu se peti odstavek 32. člena spremeni tako,
da se glasi:
»Samostojni
visokošolski zavod spreminja obvezne sestavine študijskih programov
po enakem postopku, kot se sprejemajo, v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena. Univerza obvezne sestavine študijskih
programov spreminja sama. O spremembah obveznih sestavin študijskih
programov univerza seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega
sprejema.«.
Za
petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Spremembe
obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim
študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za
vpis.«.
Dosedanja
šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi
odstavek.
58.
člen
V
šesti alinei 51.f člena se besedilo »študijskih programov«
nadomesti z besedilom »obveznih sestavin študijskih programov
samostojnih visokošolskih zavodov«.
59.
člen
V
enajstem odstavka 51.h člena se sedma alinea spremeni tako, da se
glasi:
»–
odloča o akreditacijah študijskih programov visokošolskih zavodov
in daje soglasje k spremembam obveznih sestavin študijskih
programov samostojnih visokošolskih zavodov,«.
60.
člen
V
prvem odstavku 70. člena se druga alinea spremeni tako, da se
glasi:
»–
ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po
zaključku zadnjega semestra,«.
Sedma alinea
se spremeni tako, da se glasi:
»–
ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem
študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega
semestra,«.
Za
sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se
glasita:
»–
ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem
magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega
semestra,
–
ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s
statutom predpisanem roku.«.
Za
prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na
drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha
ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal
letnik ali spremenil študijski program ali smer.«.
Dosedanji
drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se
glasi:
»V
primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter
drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov
status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno
leto.«.
Dosedanji
tretji odstavek postane četrti odstavek.
16.
ZAKON O OSNOVNI
ŠOLI
61.
člen
V
Zakonu o osnovni šoli se tretji odstavek 17. člena spremeni tako,
da se glasi:
»Učenec izbere
dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure,
če s tem soglašajo njegovi starši.«.
62.
člen
Prvi odstavek
20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Razširjeni
program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk,
dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznega tujega
jezika.«.
63.
člen
20.a člen se
spremeni tako, da se glasi:
»20.a
člen
(neobvezni
drugi tuji jezik)
Šola za učence
od 4. do 9. razreda izvaja pouk neobveznega drugega tujega jezika v
obsegu dveh ur na teden. Učenec se v pouk neobveznega drugega
tujega jezika vključi prostovoljno. Ko se učenec vključi v pouk
neobveznega drugega tujega jezika, ga mora obiskovati do konca
pouka v tekočem šolskem letu.
Za
učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom
šola ne izvaja pouka neobveznega drugega tujega
jezika.«.
64.
člen
40. člen se
spremeni tako, da se glasi:
»40.
člen
(manjše učne
skupine)
Učitelj od 1.
do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela
diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.
V
4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali
madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem
jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem
predmetom, organizira v manjših učnih skupinah.
V
8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali
madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem
jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v
manjše učne skupine.
Če
zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v
skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih
oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na
njihove zmožnosti.«.
65.
člen
Za
drugim odstavkom 61. člena se doda nov tretji odstavek, ki se
glasi:
»Znanje
učencev pri neobveznem drugem tujem jeziku se ne
ocenjuje.«.
Dosedanja
tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti
odstavek.
66.
člen
Četrti in peti
odstavek 63. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Učence 6. in
9. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola
obvesti o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja.
Šola ob
zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri pouku
neobveznega drugega tujega jezika, interesnih in drugih dejavnostih
šole.«.
67.
člen
Besedilo 64.
člena se spremeni tako, da se glasi:
»V
6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim
preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja,
določeni z učnim načrtom (v nadaljnjem besedilu: nacionalno
preverjanje znanja).
Nacionalno
preverjanje znanja je za učence 6. in 9. razreda
obvezno.
V
6. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno
preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma
madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega
tujega jezika.
V
9. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno
preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma
madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega
predmeta, ki ga določi minister.
Tretji predmet
določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih
predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete in določi,
iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni
šoli.
Osnovna šola
starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju
znanja.
Dosežki
nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju
učencev.
Podatki in
analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo
uporabiti za razvrščanje šol.
Za
učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po
posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem
preverjanju znanja prvi tuji jezik.
Učenci
priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in
se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9.
razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje
znanja prostovoljno.
Nacionalno
preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.
Podrobnejše
določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda
minister.«.
68.
člen
Prvi odstavek
67. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na
določbe 64. člena tega zakona je v prilagojenem izobraževalnem
programu z nižjim izobrazbenim standardom nacionalno preverjanje
znanja za učence prostovoljno. V 6. in 9. razredu šola izvede
nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine
oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, v 9.
razredu pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi
minister.«.
69.
člen
Drugi odstavek
75. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci s
posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje
in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne
glede na določbo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo
izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ
11 let, vendar največ do 26. leta starosti.«.
70.
člen
Besedilo 83.
člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola
izda učencem 1. in 2. razreda spričevala z opisnimi ocenami in
učencem od 3. do 9. razreda spričevala s številčnimi
ocenami.
Učencem, ki se
izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim
izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda osnovna šola izda
spričevala z opisnimi ocenami, učencem od 4. do 9. razreda pa
spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih
predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede
ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3.
do 9. razreda pa številčno oceno.
Učencem, ki se
izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z
ocenami, kot to določa program, po katerem se
izobražujejo.«.
71.
člen
V
desetem odstavku 95. člena se šesta alinea spremeni tako, da se
glasi:
»–
zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 6. in 9. razredu,
pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska
kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda.«.
17.
ZAKON O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI
72.
člen
V
Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
list RS, št. 87/11) se 45. člen spremeni tako, da se
glasi:
»45.
člen
(postopno
uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred)
Postopno
uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se za učence
1. razreda začne izvajati 1. septembra 2013.
V
šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje
prvega tujega jezika v 1. razred v osnovnih šolah, katerim
izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje
uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja
2013.
V
šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot
obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so
vpisani v 1. razred.«.
73.
člen
Besedilo 46.
člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci 9.
razreda v šolskem letu 2013/2014 opravljajo nacionalno preverjanje
znanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06
– uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).«.
74.
člen
48. člen se
spremeni tako, da se glasi:
»48.
člen
(predpisi, ki
prenehajo veljati)
31. avgusta
2012 prenehajo veljati Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri
pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06), Pravilnik o
vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in
Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli
(Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena
Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni
šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.«.
75.
člen
Besedilo 49.
člena se spremeni tako, da se glasi:
»1. septembra
2012 se začnejo uporabljati določbe 8., 10., 11., 12., 12.a, 17.,
19.a, 26., 29., 32., petega odstavka 33. člena, 36., 40., 44., 49.,
60.f, 65., prvega, drugega in tretjega odstavka 69. člena, prvega
in drugega odstavka 75. člena, 84., 84.a, 86., 87., 89., 90., 91.
člena in druga alinea 101. člena zakona.
1.
septembra 2013 se začnejo uporabljati določbe 16., 18., 18.a, 20.,
20.a, drugega odstavka 28. člena, 38. (razen drugega stavka šestega
odstavka), 39.a, 61., 63., 64., prvega odstavka 67. člena, prvega
in drugega odstavka 35. člena, četrtega in petega odstavka 69.
člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 83. člena in šesta
alinea desetega odstavka 95. člena zakona.«.
18.
ZAKON O
VRTCIH
76.
člen
V
Zakonu o vrtcih se za 24.a členom doda nov 24.b člen, ki se
glasi:
»24.b
člen
(sofinanciranje
varuha predšolskih otrok)
Varuhu
predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za
namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil
sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu
pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil
otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec.
Sredstva
zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno
prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče
skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na
čakalni seznam javnega vrtca.
Javni vrtec, v
katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo
posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega
se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva
otrok.
Podrobnejše
pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu
se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.«.
77.
člen
Drugi odstavek
29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Iz državnega
proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega
zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki
imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok.«.
78.
člen
Četrti
odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Plačilo
staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec
hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 %
plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo
vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila
oproščeni. Sredstva v višini razlike do znižanega plačila vrtca, se
vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna.«.
Za
petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Vrtci vodijo
evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz četrtega
odstavka tega zakona v skladu s 46.a členom tega
zakona.«.
79.
člen
Šesti odstavek
34. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je v javno
veljavni program zasebnega vrtca vključen več kakor en otrok iz
družine, so starši za mlajše otroke upravičeni do sofinanciranja iz
državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če
bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju
občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.«.
80.
člen
V
Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS,
št. 25/08) se drugi in tretji odstavek 31. člena črtata.
19.
ZAKON O USMERJANJU OTROK S
POSEBNIMI POTREBAMI
81.
člen
V
Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se v 53. členu
besedilo »1. septembra 2012.« nadomesti z besedilom »1. decembra
2012.«.
20.
ZAKON O PRAZNIKIH IN DELA
PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
82.
člen
V
Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se
v prvem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se
glasi:
»–
1. januar, novo leto«.
21.
ZAKON O OBVEZNIH
ZAVAROVANJIH V PROMETU
83.
člen
V
Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu se peti odstavek 18. člena
spremeni tako, da se glasi:
»Vnaprejšnja
pavšalna odškodnina iz prejšnjega odstavka znaša 8,5 % od
obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko
zavarovanje.«.
22.
ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC
NARAVNIH NESREČ
84.
člen
V
Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se drugi odstavek 4.
člena črta.
85.
člen
V
petem odstavku 17. člena se besedilo »ali oseba zasebnega prava«
nadomesti z besedilom », ali v lasti osebe zasebnega
prava«.
86.
člen
Prvi odstavek
26. člena se spremeni tako, da glasi:
»(1) Za obnovo
gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe
zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu
odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne
nesreče največ 60 %, če gre za odpravo posledic naravne nesreče in
je objekt zavarovan.«.
V
drugem odstavku se tretja alineja črta.
23.
ZAKON O SUBVENCIONIRANJU
ŠTUDENTSKE PREHRANE
87.
člen
V
Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane se za drugim
odstavkom 7. člena dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se
glasita:
»Ne glede na
določbi prejšnjih dveh odstavkov upravičenci nimajo pravice do
subvencioniranega obroka od 15. julija do vključno 15.
avgusta.
Subvencionirani
obroki se lahko nudijo le od 8.00 ure do 20.00 ure.«.
24.
ZAKON O
ŠTIPENDIRANJU
88.
člen
V
Zakonu o štipendiranju se v 26. členu prva alineja črta.
89.
člen
27. člen se
črta.
25.
ZAKON O UREJANJU TRGA
DELA
90.
člen
V
Zakonu o urejanju trga dela se četrti odstavek 9. člena
črta.
Dosedanji peti
odstavek postane četrti odstavek.
91.
člen
Prvi odstavek
62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Denarno
nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od
osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od
osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v
višini 50 odstotkov od osnove.«.
Tretji
odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Najvišji
znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50
eurov.«.
92.
člen
V
prvem odstavku 64. člena se četrta alineja črta.
26.
ZAKON O VOJNIH
INVALIDIH
93.
člen
V
Zakonu o vojnih invalidih se v 11. členu 6. točka črta.
94.
člen
30. člen se
črta.
95.
člen
V
prvem odstavku 54. člena se za besedilom »pred zdravniško komisijo«
črta besedilo »ali zaradi zdraviliškega in klimatskega
zdravljenja«.
V
drugem odstavku se za besedilom »če mu je priznana pravica do
dodatka za pomoč in postrežbo« črta besedilo »ali mu je določen
spremljevalec za pot na zdraviliško in klimatsko
zdravljenje«.
Tretji
odstavek se črta.
96.
člen
Besedilo 86.
člena se spremeni tako, da se glasi:
»Invalidnina
in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek
za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter
oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v
mesecu za pretekli mesec.«.
97.
člen
Besedilo 95.
člena se spremeni tako, da se glasi:
»O
pravicah po tem zakonu odloča upravna enota po dokončnosti odločbe
o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju pravice do
družinske invalidnine.«.
98.
člen
101., 102. in
103. člen se črtajo.
27.
ZAKON O VOJNIH
VETERANIH
99.
člen
V
Zakonu o vojnih veteranih se v 5. členu 5. točka črta.
100.
člen
Prvi odstavek
6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pravico do
varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti
ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne
zmožnosti.«.
Četrti
odstavek se črta.
101.
člen
Prvi odstavek
15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vojnemu
veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini
razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru
obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če
izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.«.
102.
člen
16. člen se
črta.
103.
člen
28. člen se
črta.
28.
ZAKON O ŽRTVAH VOJNEGA
NASILJA
104.
člen
V
Zakonu o žrtvah vojnega nasilja se v 8. členu 2. in 3. točka
črtata.
105.
člen
11. člen se
črta.
106.
člen
12. člen se
črta.
107.
člen
Tretji
odstavek 22. člena se črta.
29.
ZAKON O UVELJAVLJANJU
PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV
108.
člen
V
Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se za 37. členom
doda nov 37.a člen, ki se glasi:
»(1) Odločba,
s katero se odloči o pravici po tem zakonu, se vroča z dostavo v
hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od
dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.
(2) Odločba iz
prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe
vlagatelju.«.
109.
člen
Za
42.b členom se doda nov 42.c člen, ki se glasi:
»42.c
člen
(1)
Upravičenec se lahko odpove pravici do javnih sredstev tudi po
vročitvi odločbe, s katero mu je bila priznana pravica. V tem
primeru center za socialno delo izda odločbo, s katero razveljavi
odločbo o priznanju pravice, s prvim dnem naslednjega meseca, v
katerem se je upravičenec odpovedal pravici ali s prvim dnem
naslednjega meseca po mesecu zadnjega plačila, če je le to bilo
izplačano po mesecu, v katerem se je upravičenec odpovedal
pravici.
(2) V primeru
odpovedi iz prejšnjega odstavka vlagatelj ne more uveljavljati iste
pravice v obdobju, za katerega mu je bila priznana pravica in ki je
bila z odločbo iz prejšnjega odstavka razveljavljena.
(3) Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vedno uveljavlja
pravico do denarne socialne pomoči oziroma otroškega dodatka, če
izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne
pomoči.«.
30.
ZAKON O VERSKI
SVOBODI
110.
člen
V
Zakonu o verski svobodi se v prvem odstavku 27. člena število »60«
nadomesti s številom »48«.
31.
ZAKON O ALTERNATIVNEM
REŠEVANJU SODNIH SPOROV
111.
člen
V
Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov se za četrtim
odstavkom 7. člena dodata nova peti in šesti odstavek, ki se
glasita:
»(5) Sodišča
in izvajalci alternativnega reševanja sporov smejo na seznam
uvrstiti tudi sodnike, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na
seznam iz 8. člena tega zakona.
(6) Sodnik, ki
je uvrščen na seznam, sme izvajati mediacijo le v sporu, v katerem
ni pristojen za nobenega od sodnih postopkov, povezanih s tem
sporom.«.
112.
člen
Za
tretjim odstavkom 13. člena se doda nov četrti odstavek, ki se
glasi:
»(4) Stroške
izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega odstavka krijejo
nevtralne tretje osebe same.«.
113.
člen
Za
prvim odstavkom 17. člena se doda nov drugi odstavek, ki se
glasi:
»(2) Sodniku,
ki izvaja alternativno reševanje sporov med delovnim časom, ne
pripadata nagrada in povračilo potnih stroškov iz prejšnjega
odstavka.«.
114.
člen
Drugi in
tretji odstavek 21. člena se črtata.
32.
ZAKON O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM
IZPITU
115.
člen
V
Zakonu o pravniškem državnem izpitu se 19.b člen spremeni tako, da
se glasi:
»19.b
člen
Stroške izpita
krije kandidat. Stroške mora plačati najpozneje v osmih dneh po
izstavitvi računa. Višino stroškov predpiše minister, pristojen za
pravosodje, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita.
V
odločbi, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu,
se določi višina stroškov izpita, ki jih mora kandidat plačati na
podlagi izstavljenega računa, in navede rok plačila. Če račun ni
plačan v roku iz prejšnjega odstavka, kandidatu ni dovoljen pristop
k izpitu, na kar se kandidata posebej pisno opozori v
odločbi.
Če
se kandidat iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali iz
upravičenih razlogov odstopi med opravljanjem izpita, se mu del
stroškov vrne. Višino vračila določi minister, pristojen za
pravosodje, upoštevajoč fazo izpita, v kateri kandidat odstopi od
izpita ali se je ne udeleži.«.
33.
ZAKON O SISTEMU PLAČ V
JAVNEM SEKTORJU
116.
člen
V
Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se prvi in drugi odstavek
49. člena črtata.
34.
ZAKON O JAVNIH
USLUŽBENCIH
117.
člen
V
Zakonu o javnih uslužbencih se osmi odstavek 83. člena spremeni
tako, da se glasi:
»(8) Uradniku,
ki mu preneha položaj po četrtem odstavku tega člena ali je
razrešen po petem odstavku tega člena, pa pred imenovanjem na
položaj ni imel statusa uradnika pri istem delodajalcu, predstojnik
lahko do izteka dobe imenovanja na položaj zagotovi delovno mesto v
istem ali drugem organu, na katerem se delo opravlja v nazivu iste
stopnje, kot se opravlja delo na položaju, ki je uradniku prenehal.
V primeru, da mu predstojnik takšnega delovnega mesta ne zagotovi,
uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje, ima pa
pravico do odpravnine v višini ene povprečne mesečne bruto plače,
kot jo je prejemal do prenehanja položaja, za vsako polno leto do
izteka dobe imenovanja na položaj. Če uradniku do izteka dobe
imenovanja na položaj manjka manj kot eno leto, ima pravico do
sorazmernega deleža odpravnine iz prejšnjega stavka.«.
35.
ZAKON O
DOHODNINI
118.
člen
V
Zakonu o dohodnini se prvi odstavek 122. člena spremeni tako, da se
glasi:
»(1) Stopnje
dohodnine za davčno leto so:
če znaša neto letna davčna osnova v
eurih
|
znaša dohodnina
v eurih
|
nad
do
|
|
7.841
|
|
|
16%
|
|
|
7.841
|
18.534
|
1.254,56
|
+
|
27%
|
nad
|
7.841
|
18.534
|
4.141,67
|
+
|
41%
|
nad
|
18.534
|
|
|
|
|
|
|
|
».
119.
člen
V
prvem odstavku 132. člena se število »20« nadomesti s številom
»25«.
36.
ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA OD
ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
120.
člen
V
Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih
instrumentov se v prvem odstavku 14. člena število »20« nadomesti s
številom »25«.
37.
ZAKON O DAVKU NA VODNA
PLOVILA
121.
člen
V
Zakonu o davku na vodna plovila se za 5. členom doda nov 5.a člen,
ki se glasi:
»5.a
člen
(dodatni davek
od plovil)
(1) Od plovil
iz 2. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona,
poleg davka od plovil, plačujejo tudi dodatni davek od
plovil.
(2) Prihodki
od dodatnega davka od plovil pripadajo proračunu Republike
Slovenije.
(3) Dodatni
davek od plovil se ugotovi na način, kot je določen s 5. členom
tega zakona, pri čemer se za določitev davčne obveznosti upoštevajo
zneski iz naslednje tabele:
Razred
dolžine
plovila
(v
metrih)
|
Splošni del
obveznosti za plovilo
(v
eurih)
|
Obveznost za
vsak meter plovila
(v
eurih)
|
Obveznosti
za vsak
kilovat moči pogona
(v
eurih)
|
nad
|
do
|
5
|
8
|
2,00
|
0,50
|
0,10
|
8
|
12
|
10,0
|
2,00
|
1,00
|
12
|
|
20,0
|
3,50
|
2,00
|
(4) Pri
ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka od plovil
se smiselno upoštevajo določbe 6. do 8. člena in 10. do 13. člena
tega zakona.«.
122.
člen
Prvi odstavek
6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Davčno
obveznost, ugotovljeno v skladu z drugim in četrtim odstavkom 5.
člena tega zakona, se glede na življenjsko dobo plovila zniža za 5
% za vsako dopolnjeno leto starosti plovila, vendar preostanek
davčne obveznosti ne sme biti nižji od 50 % davčne obveznosti za
novo plovilo.«.
Drugi in
tretji odstavek se črtata.
Dosedanji
četrti odstavek postane drugi odstavek.
123.
člen
V
prvem odstavku 9. člena se v šesti alinei vejica in besedilo »leto
vgradnje oziroma namestitve« črtata.
38.
ZAKON O DAVKU NA MOTORNA
VOZILA
124.
člen
V
Zakonu o davku na motorna vozila se za 6.a členom doda nov 6.aa
člen, ki se glasi:
»6.aa
člen
Od
motornih vozil iz 3. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena
tega zakona poleg davka na motorna vozila plačujejo tudi dodatni
davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: dodatni
davek).
Prihodki od
dodatnega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije.
Določbe tega
zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do
vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek.
Dodatni davek
se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim
odstavkom 6. člena tega zakona.
Stopnja
dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703
22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen
za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in
znaša:
Prostornina motorja
(v
cm3)
|
Stopnja
dodatnega davka
(%) od
davčne osnove
|
Od
|
Do
|
|
2.499
|
0
|
2.500
|
2.999
|
8
|
3.000
|
3.499
|
10
|
3.500
|
3.999
|
13
|
4.000
|
|
16
|
Stopnja dodatnega davka za
motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in
štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša:
Prostornina motorja
(v
cm3)
|
Stopnja
dodatnega davka
(%) od
davčne osnove
|
Od
|
Do
|
|
999
|
0
|
1.000
|
|
5
|
Pri
ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih
vprašanj postopka se smiselno upoštevajo 7. do 10. člen in 14. člen
tega zakona.
Davčni
zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno
obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi
obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem
členom.«.
125.
člen
V
drugem odstavku 8. člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda
besedilo »prostornini motorja v ccm,« ter za besedama »stopnji
davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu pa črta pika in
doda besedilo »ter o stopnji dodatnega davka in znesku obračunanega
dodatnega davka.
V
četrtem odstavku se za besedilom »moč motorja v kW,« doda besedilo
»prostornina motorja v ccm,« ter za besedama »stopnja davka« beseda
»in« nadomesti z vejico, na koncu odstavka pa črta pika in doda
besedilo »ter stopnja dodatnega davka in znesek obračunanega
dodatnega davka.«.
126.
člen
V
tretjem odstavku 8.a člena se za besedilom »moči motorja v kW,«
doda besedilo »in prostornini motorja v ccm,«.
127.
člen
V
drugem odstavku 11.a člena se v četrti alineji za besedama »in moč«
doda besedi »ter prostornina«.
39.
ZAKON O LOKALNI
SAMOUPRAVI
128.
člen
V
Zakonu o lokalni samoupravi se šesti odstavek 34.a člena spremeni
tako, da se glasi:
»Članu
občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na
seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta.
Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles
občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta,
ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek
za delovno dobo.«.
III.
DEL
TRAJNI
UKREPI
1. ŠTUDENTSKO
DELO
129.
člen
(namen zakona
in proračunski sklad)
(1) Ne glede
na določbe sedmega in devetega odstavka 6. člena Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list
RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07
– ZŠtip in 51/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) se z namenom
zagotovitve zadostnega obsega sredstev za štipendije, ki se
podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št.
59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS), s tem zakonom
ustanovi proračunski sklad ministrstva, pristojnega za delo (v
nadaljnjem besedilu: proračunski sklad ministrstva).
(2) Viri
financiranja proračunskega sklada ministrstva so:
–
dajatev iz študentskega dela,
–
drugi prihodki iz javnih sredstev in sredstev evropskih strukturnih
skladov in
–
donacije.
(3) Obresti od
upravljanja s sredstvi proračunskega sklada ministrstva so prihodek
proračunskega sklada ministrstva.
130.
člen
(višina in
delitev koncesijske dajatve)
(1) Ne glede
na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti organizacije oziroma
delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz
drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije),
obračunavajo 23 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov,
izplačanih tem osebam.
(2) Ne glede
na določbe sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena Zakona o
zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti:
a)
organizacije iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2012
namenijo:
–
63 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v
proračunski sklad ministrstva,
–
17,4 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za
delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se
priznajo stroški v višini 19,6 odstotka obračunanih sredstev iz
koncesijske dajatve;
b)
organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2013
namenijo:
–
67 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v
proračunski sklad ministrstva,
–
16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za
delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se
priznajo stroški v višini 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz
koncesijske dajatve.
(3) Če je
znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za
delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu
nižji od 80 odstotkov zneska obračunanih sredstev iz koncesijske
dajatve, katerega je Študentska organizacija Slovenije prejela v
letu 2011, se razlika do tega deleža zagotovi iz sredstev
proračunskega sklada ministrstva in se izplača Študentski
organizaciji Slovenije v šestih enakih obrokih v obdobju od meseca
marca do meseca avgusta naslednjega koledarskega leta.
131.
člen
(zbiranje in
odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad
ministrstva)
(1)
Organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakazujejo v
proračunski sklad ministrstva sredstva iz koncesijske dajatve za
sofinanciranje štipendij.
(2) Osnova za
obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena je
fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in
občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Obračun
sredstev iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka
prejšnjega člena predložijo davčnemu organu, pristojnemu za
obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost, 18. dne v
mesecu, če je ta dan dela prost, pa prvi naslednji delovni dan.
Obračunana sredstva iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega
odstavka prejšnjega člena nakažejo v proračunski sklad ministrstva
na dan predložitve obračuna.
132.
člen
(nadzor nad
zbiranjem in odvajanjem sredstev iz koncesijske
dajatve)
Zbiranje in
odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve nadzira Davčna inšpekcija
Republike Slovenije.
2. DAVEK NA
DOBIČEK ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ
133.
člen
(davek na
dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč)
S
tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi
spremembe namembnosti zemljišč.
134.
člen
(pripadnost
davka)
Prihodki od
davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo
proračunu Republike Slovenije.
135.
člen
(predmet
obdavčitve)
(1) Z davkom
na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se obdavči
kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo
za zemljišča za gradnjo stavb.
(2) Zemljišča
za gradnjo stavb za namene tega zakona so zemljišča, ki so kot
zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v
skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali
zemljišča, ki so stavbna zemljišča, za katera občina potrdi, da
ustrezajo kriterijem za določitev zemljišč za gradnjo
stavb.
(3) Pri
ugotavljanju davčne obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč od
dneva uveljavitve tega zakona dalje, ne glede na to, kdaj je bilo
zemljišče pridobljeno ali kdaj je prišlo do spremembe
namembnosti.
136.
člen
(davčni
zavezanec)
Davčni
zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč
je prodajalec zemljišča.
137.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano
za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi,
povečano za stroške pridobitve. Kot stroški pridobitve oziroma
stroški odsvojitve se štejejo stroški, ki se po zakonu, ki ureja
dohodnino, priznajo kot stroški odsvojitve oziroma stroški
pridobitve kapitala.
(2) Če je bilo
zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost
zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi
bila zanj določena na dan 1. junija 2012 s sistemom množičnega
vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo
namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji
stavek lahko davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča ob
pridobitvi z listino o pridobitvi zemljišča.
(3) Če je
vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo izkazuje listina o
odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost takega
zemljišča ob upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost
zemljišča ob odsvojitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi
bila na dan odsvojitve določena zemljišču ob upoštevanju spremembe
namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb.
138.
člen
(davčna
stopnja)
Davčne stopnje
za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča
znašajo:
–
25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb
do prodaje minilo manj kot eno leto,
–
15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb
do prodaje minilo eno do manj kot tri leta, in
–
5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do
prodaje minilo od treh let do vključno deset let.
139.
člen
(napoved in
odmera davka)
(1) Davek
odmeri davčni organ v rokih in na način, kot je določen za odmero
dohodnine od dobička iz kapitala v primeru odsvojitve
nepremičnine.
(2) Napoved za
odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora
zavezanec predložiti na obrazcu za napoved za odmero dohodnine od
dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčna
obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o prodaji. Obrazcu mora
priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v
zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum
spremembe namembnosti.
140.
člen
(uporaba
drugih predpisov)
(1) Glede
vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene
s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki
urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.
(2) Z globo od
2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če ne predloži napovedi za odmero davka v
skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.
(3) Z globo od
400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika
posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.
(4) Z globo od
200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne
predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139.
člena tega zakona.
3.
SUBVENCIONIRANJE CENE MALICE
141.
člen
(subvencioniranje
cene malice)
(1) Ne glede
na prvi odstavek 25. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih
sredstev se od 1. septembra 2012 dodatna subvencija v višini 1/6
cene malice ukinja.
(2) Ne glede
na določbe Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10) je
od 1. septembra 2012 do splošne subvencije upravičen samo tisti
učenec oziroma dijak, ki mu je priznana pravica do dodatne
subvencije v višini 1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu je
pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice
priznana.
IV.
DEL
ZAČASNI
UKREPI
1. NA
PODROČJU SOFINANCIRANJA INVESTICIJ OBČIN
142.
člen
(sofinanciranje
investicij občin)
Ne
glede na drugi odstavek 21. člena Zakona o financiranju občin
(Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 94/10 – ZIU in 36/11; v
nadaljnjem besedilu: ZFO-1) se del sredstev za sofinanciranje
investicij občin iz prvega odstavka 21. člena ZFO-1 zagotavlja v
letu 2013 in 2014 v višini 4 % skupne primerne porabe
občin.
2. NA
PODROČJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
143.
člen
(usklajevanje
pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov)
(1) Pokojnine
in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 –
ZVarDod, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/11 –
odločba US in 105/11 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1),
ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, se, ne glede na
določbe 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, do 31. decembra 2012 ne
uskladijo.
(2) Ne glede
na prejšnji odstavek se pokojnine, za katerih izplačilo zagotavlja
Republika Slovenija sredstva iz državnega proračuna, v skladu z
232. členom ZPIZ-1, ki na dan pred uveljavitvijo tega zakona
oziroma ob uveljavitvi pravice presegajo znesek 622,00 eurov, s
prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona oziroma
pravice uskladijo tako, da se zmanjšajo za:
–
celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ
do 100 eurov, če znaša pokojnina do 777,50 eurov, pri čemer pa
pokojnina ne more znašati manj kot 622,00 eurov;
–
celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ
do 150 eurov, če znaša pokojnina do 933,00 eurov;
–
celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ
do 200 eurov, če znaša pokojnina do 1.088,50 eurov;
–
celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ
do 250 eurov, če znaša pokojnina do 1.244,00 eurov;
–
celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ
do 300 eurov, če znaša pokojnina do 1.450,00 eurov
–
celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ
do 350 eurov, če znaša pokojnina nad 1.450,00 eurov.
(3) Če
pokojnina, usklajena po prejšnjem odstavku, presega znesek 1.450,00
eurov, se dodatno uskladi tako, da se zmanjša za celoten znesek, ki
je obveznost državnega proračuna, vendar ne pod znesek 1.450,00
eurov.
(4) Če se po
uveljavitvi tega zakona spremeni delež sredstev, ki jih za
izplačilo pokojnine iz drugega odstavka tega člena zagotavlja
Republika Slovenija iz državnega proračuna, se pokojnina od prvega
dne naslednjega meseca po nastali spremembi preračuna in uskladi na
način, določen v drugem odstavku tega člena, če so zanj še
izpolnjeni pogoji, sicer pa izplačuje v pripadajoči
višini.
(5) Določbe
drugega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za
pokojnine, za katere zagotavlja Republika Slovenija del oziroma
celoten del sredstev iz državnega proračuna v skladu z 232. členom
ZPIZ-1, in sicer za:
–
pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije,
policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno
varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter
pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški
agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991
opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;
–
pokojnine žrtev dachavskih procesov;
–
pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi
azbesta;
–
dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 189.
člena ZPIZ-1;
–
dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih
v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu ZPIZ-1 niso bili
plačani prispevki;
–
dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij
pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. in 201. člena
ZPIZ-1;
–
dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54.,
55. oziroma 56. člena ZPIZ-1.
(6) V obdobju
od uveljavitve tega zakona do vključno leta, ki sledi letu, v
katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto
proizvoda, se letni dodatek iz 136.b člena ZPIZ-1 izplačuje v
naslednjih zneskih:
–
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 eurov,
se letni dodatek izplača v višini 367,95 eurov;
–
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 eurov
do 518 eurov, se letni dodatek izplača v višini 223,56
eurov;
–
uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 eurov
do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166
eurov;
–
uživalcem nadomestil iz tretje alinee prvega odstavka 136.b člena
ZPIZ-1, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622 eurov, se letni
dodatek izplača v višini 166 eurov;
–
uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz
druge in tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, katerih
pokojnina oziroma nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka
presega 622,00 eurov se letni dodatek ne izplača.
3. NA
PODROČJU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV
144.
člen
(izjeme)
(1) Ne glede
na 2. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic
iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v
nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se kot premoženje po ZUPJS ne štejejo
osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 8.060,00
eurov za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo,
prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.
(2) Ne glede
na drugi odstavek 22. člena ZUPJS otroški dodatek glede na
uvrstitev v dohodkovni razred znaša mesečno:
Dohodkovni razred
|
Povprečni mesečni dohodek na osebo v
% od neto povprečne plače
|
Znesek otroškega dodatka za otroka
do konca osnovne šole ali do 18. leta (v eurih)
|
Znesek otroškega dodatka za otroka v
srednji šoli, vendar najdalj do 18. leta (v eurih)
|
1. otrok
|
2. otrok
|
3. in naslednji otrok
|
1. otrok
|
2. otrok
|
3. in naslednji otrok
|
1
|
do 18 %
|
114,31
|
125,73
|
137,18
|
168,31
|
179,73
|
243,55
|
2
|
nad 18 % do 30 %
|
97,73
|
108,04
|
118,28
|
142,73
|
153,04
|
206,88
|
3
|
nad 30 % do 36 %
|
74,48
|
83,25
|
91,98
|
110,48
|
119,25
|
162,89
|
4
|
nad 36 % do 42 %
|
58,75
|
67,03
|
75,47
|
85,75
|
94,03
|
128,58
|
5
|
nad 42 % do 53 %
|
43,24
|
50,45
|
57,63
|
61,24
|
68,45
|
92,94
|
6
|
nad 53 % do 64 %
|
27,40
|
34,29
|
41,14
|
39,10
|
45,99
|
64,05
|
(3) Ne glede
na tretji odstavek 62. člena ZUPJS se ne glede na določbo prvega
odstavka 23. člena ZUPJS do začetka šolskega ali študijskega leta
2014/15 do državne štipendije upravičeni državljani Republike
Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po
zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni
dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge
ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem
obdobju.
4. NA
PODROČJU STARŠEVSKEGA VARSTVA IN DRUŽINSKIH
PREJEMKOV
145.
člen
(najvišje
izplačilo nadomestila)
Ne
glede na prvi odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in
družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 in 62/10 – ZUPJS; v
nadaljnjem besedilu: ZSDP) od uveljavitve tega zakona izplačilo
starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more
biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki
Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih
plačah.
146.
člen
(višina
starševskega nadomestila)
Ne
glede na prvi odstavek 44. člena ZSDP od uveljavitve tega zakona
starševsko nadomestilo, razen porodniškega nadomestila, za polno
odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Starševsko nadomestilo znaša
100 % osnove, kadar osnova ne presega 763,06 eurov.
147.
člen
(višina
starševskega dodatka)
Ne
glede na 58. člen ZSDP znaša od uveljavitve tega zakona starševski
dodatek 55 % neto minimalne plače.
148.
člen
(pravica do
pomoči ob rojstvu otroka)
Ne
glede na 64. člen ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do
pomoči ob rojstvu otroka vsak otrok, katerega mati ali oče imata
stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni
dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z
določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do
otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz
centralne zbirke podatkov iz 49. člena ZUPJS obdelujejo osebne
podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem
členu.
149.
člen
(pravica do
dodatka za veliko družino)
Ne
glede na prvi odstavek 77. člena ZSDP ima od uveljavitve tega
zakona pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če
imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne
presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se
uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe
tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz
49. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri
odločanju o pravici po tem členu.
5. NA
PODROČJU JAVNEGA JAMSTVENEGA IN PREŽIVNINSKEGA SKLADA REPUBLIKE
SLOVENIJE
150.
člen
(usklajevanje
nadomestil preživnin)
Ne
glede na peti odstavek 21.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in
preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06
– uradno prečiščeno besedilo) se nadomestila preživnin ne
uskladijo.
151.
člen
(veljavnost
določb 3., 4. in 5. poglavja)
Določbe od
144. člena do 150. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki
sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka
družbenega bruto proizvoda.
6. NA
PODROČJU SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKOV
152.
člen
(izjeme glede
višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(1) Ne glede
na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih
(Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu:
ZSVarPre), osnovni znesek minimalnega dohodka od uveljavitve tega
zakona do 31. decembra 2014 znaša 260 eurov.
(2) Ne glede
na drugi odstavek 23. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona
do 31. decembra 2014 občasni, neperiodični dohodki, ki jih je
upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka 20. člena
ZSVarPre, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve
vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780
eurov.
(3) Ne glede
na 5. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre se od uveljavitve
tega zakona do 31. decembra 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne
upoštevajo osebni avtomobili ali enosledna vozila v vrednosti do
višine 8.060 eurov.
(4) Ne glede
na 5., 10., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka 26. člena
ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 višine
minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do
osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega
zneska minimalnega dohodka.
(5) Ne glede
na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona
do 31. decembra 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi
ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo
po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 eurov.
(6) Ne glede
na četrti odstavek 32. člena ZSVarPre, 8.a člen in drugi odstavek
9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 –
ZUTPG, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A; v nadaljnjem
besedilu: ZDVDTP), se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra
2014 višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v
višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev,
ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve
drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki
Sloveniji od 1. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za
nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in
pomoč.
(7) Ne glede
na 1. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina
minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena
ZSVarPre, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8.
člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014
poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(8) Ne glede
na 2. točko drugega odstavka 50. člena ZSVarPre se višina
minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom 50. člena
ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 v
razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena
ZSVarPre, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega
dohodka.
(9) Ne glede
na prvi odstavek in 1. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre
se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31.
decembra 2014 določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega
dohodka.
(10) Ne glede
na 2. točko četrtega odstavka 51. člena ZSVarPre se višina
varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014
določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega
dohodka.
7. NA
PODROČJU USKLAJEVANJA TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V
REPUBLIKI SLOVENIJI
153.
člen
Transferji
posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona
o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip,
10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10 in
94/10 – ZIU) se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 ne
usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve
alineje 5. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in
gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
8. NA
PODROČJU PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV
ZAPOSLENIH TER ZA OMEJEVANJE STROŠKOV V JAVNEM
SEKTORJU
154.
člen
(veljavnost
8. poglavja)
(1) To
poglavje velja za javne uslužbence in funkcionarje v državnih
organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah,
javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter
drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega
proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem
besedilu: javni sektor).
(2)
Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije
s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje
funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v
Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu
lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot
funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne
ali sodne oblasti. Javni uslužbenci so zaposleni, razen
funkcionarjev, ki sklenejo delovno razmerje v javnem
sektorju.
8.1
Plače javnih uslužbencev in
funkcionarjev
155.
člen
(odprava
nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev)
Ne
glede na določbe kolektivne pogodbe za javni sektor se višja
osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave tretje
in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, začne
izplačevati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je
uveljavljen ta zakon.
156.
člen
(odprava
nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev)
Odprava zadnje
tretjine oziroma četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah
funkcionarjev se ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju in prvega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih
(Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12) izvede s prvim dnem
v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta
zakon.
157.
člen
(obračun in
izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev)
Sodniki
ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, sodniki,
državni tožilci in državni pravobranilci so upravičeni do obračuna
in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16.
členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09) s prvim dnem v mesecu,
ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.
158.
člen
(nadomestilo
plače po prenehanju funkcije)
Ne
glede na določbe zakonov, ki določajo višino nadomestila plače
funkcionarju po prenehanju funkcije, se kot osnova za določitev
višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije
upošteva plača funkcionarja, določena v skladu s tem
zakonom.
159.
člen
(uskladitev
osnovnih plač)
Ne
glede na določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o dodatnih
interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11; v
nadaljnjem besedili: Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto
2012) in ne glede na določbo 5. člena Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov in določb
kolektivnih pogodb, ter ne glede na razliko med dejansko in
napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin, kar ugotovi Vlada
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se vrednost plačnih
razredov iz plačne lestvice do 1. januarja 2014 ne
uskladi.
160.
člen
(redna
delovna uspešnost)
Ne
glede na določbe 22. in 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2013 ne pripada
del plače za redno delovno uspešnost.
161.
člen
(delovna
uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1) Ne glede
na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova
povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št.
53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v
drugih državnih organih, lahko v letu 2013 višina dela plače
javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju
rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta,
načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika
proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se
javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne
uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in
sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh
naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim
uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem
sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06,
77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09,
91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11
in 26/12), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega
obsega dela v letu 2013 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4.
člena uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za
izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri
opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2013 uporabniki
proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov,
določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju.
162.
člen
(napredovanje
javnih uslužbencev in funkcionarjev)
Ne
glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in
na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe
drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in
funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2013, v
letu 2013 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v
višji naziv.
163.
člen
(napredovanje
v višji plačni razred in višji naziv)
(1) Ne glede
na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na
njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in
splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2012
napredujejo v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v
skladu z višjim plačnim razredom s 1. junijem 2013.
(2) Javni
uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v
naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s
pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s
pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. junijem
2013.
(3) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena in ne glede na določbe
prejšnjega člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2012 in
2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s
pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva
ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na
katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa
pogodbo o zaposlitvi.
8.2
Povračila stroškov v zvezi
z delom in nekateri drugi prejemki
164.
člen
(uporaba
določb zakona glede povračil stroškov in nekaterih drugih
prejemkov)
(1) Določbe od
164. člena do 181. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve
kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo sklenjene po
sprejetju tega zakona, s katerimi se uredijo povračila stroškov v
zvezi z delom in nekateri drugi prejemki.
(2) Javni
uslužbenci, za katere povračila stroškov in nekaterih drugih
prejemkov ne ureja kolektivna pogodba in funkcionarji (v nadaljnjem
besedilu tega podpoglavja: zaposleni), povračila stroškov in druge
prejemke prejemajo v skladu s tem zakonom.
(3) Povračila
stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo zaposlenim pod
pogoji in v višini, določeni v tem zakonu, s prvim dnem v mesecu,
ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, razen prejemka
iz 176. člena tega zakona. V času uporabe tega zakona se za
zaposlene v javnem sektorju določbe kolektivnih pogodb, predpisov
ter splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke
drugače, ne uporabljajo.
165.
člen
(določitev
višin prejemkov in povračila stroškov)
(1) V pogodbi
o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se zaposlenemu ne glede na
določbe splošnih aktov in kolektivnih pogodb ne sme določiti
povračila stroškov v zvezi z delom in prejemkov iz delovnega
razmerja v drugačni višini, kot jo določa ta zakon.
(2) Če
delodajalec ugotovi, da so bili zaposlenemu v nasprotju s prejšnjim
odstavkom določeni in izplačani oziroma izplačani višji zneski
povračila stroškov iz delovnega razmerja oziroma višji prejemki iz
delovnega razmerja, kot bi mu pripadali, je zaposleni dolžan vrniti
preveč izplačane zneske. Delodajalec in zaposleni se dogovorita o
načinu vrnitve preveč izplačanih zneskov. V primeru, da med
delodajalcem in zaposlenim v enem mesecu od pisnega poziva
delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani
znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(3) Če je
določilo o višini prejemka in povračilu stroškov v pogodbi o
zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s prvim odstavkom
tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, kot sestavni del te
pogodbe, odločbe ali sklepa.
166.
člen
(regres za
prehrano)
(1) Regres za
prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.
(2) Višina
regresa za prehrano med delom znaša 3,52 eurov.
(3) Izplačilo
regresa iz prejšnjega odstavka pripada zaposlenemu za dan
prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem
ur.
(4) Ne glede
na prejšnji odstavek je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki
dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši
delovni čas na podlagi zakona.
(5) Če je
delovni čas razporejen neenakomerno, se število regresov za
prehrano določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti
deli z osem.
(6) Če
zaposleni v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu
za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa
pripada znesek iz drugega odstavka tega člena.
(7) Zaposleni
ni upravičen do regresa za prehrano v skladu s tem členom, če mu
delodajalec zagotovi brezplačno prehrano med delom. Če je cena
zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je
zaposleni upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega
odstavka tega člena.
(8) Ne glede
na prejšnji odstavek je zaposleni upravičen do zneska iz drugega
odstavka tega člena, če za zaposlenega zagotovljena prehrana iz
zdravstvenih, dietnih, verskih ali drugih razlogov ni ustrezna.
Zaposleni je o tem dolžan predložiti ustrezna dokazila.
(9) Če je
zaposleni na službenem potovanju in ni upravičen do dnevnice v
skladu s tem zakonom, mu pripada še en znesek regresa za prehrano v
primeru, da službeno potovanje traja več kot osem ur.
167.
člen
(nadomestilo
za ločeno življenje)
(1)
Nadomestilo za ločeno življenje se zaposlenemu, ki je razporejen na
delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje
družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno
nadomestilo stroškov stanovanja. Ožja družina so zakonec,
zunajzakonski partner, otroci in posvojenci, ki jih je zaposleni po
zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja, ter
partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske
skupnosti, če je zaposleni pred razporeditvijo z njimi skupaj
prebival.
(2) Višina
nadomestila za ločeno življenje znaša 140,54 eurov
mesečno.
168.
člen
(povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na
razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja
znaša več kot dva kilometra.
(2)
Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v
višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni
nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna
kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega
bencina – 95 oktanov.
(3) Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka mesečna višina povračila stroškov
prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina
minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil
zaposleni premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi
oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem
kraju.
(4) Če mora
zaposleni zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali
zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo
večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode
povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila
stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega
odstavka.
(5) Če je
organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma, če
delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela,
zaposlenemu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne
pripada.
(6) Če
zaposleni opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi
kraji povrnejo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če
zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se
mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega
motornega bencina – 95 oktanov.
(7) Povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela se podrobneje uredi s
kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev, za javne
uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela
ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z
uredbo.
169.
člen
(določitev
višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na
kraj)
(1) Kraj, iz
katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, je kraj bivališča
oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z
dela, če je ta bližji delovnemu mestu.
(2) Če ima
zaposleni v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov
prevoza obračuna od kraja službenega stanovanja. Če zaposleni
zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način
obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo
stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma
kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta
bližji kraju opravljanja dela.
(3) Če je bil
zaposleni premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali je po
odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v
drugem kraju, ki je od njegovega dotedanjega delovnega mesta
oziroma bivališča, iz katerega prihaja na delo, oddaljen več kot 70
kilometrov, se zaposlenemu povrnejo stroški v skladu z drugim
odstavkom prejšnjega člena.
170.
člen
(izjava za
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Zaposleni
poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Izjava vključuje naslednje podatke:
1.
bivališče,
2.
kraj, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo,
3.
razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),
4.
razdalja od kraja, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo do
delovnega mesta (v kilometrih).
(2) Vsako
spremembo podatkov iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora
zaposleni v osmih dneh sporočiti pristojni službi
delodajalca.
(3) Resničnost
podatkov iz izjave nadzira delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, oziroma zakonom, ki ureja javne uslužbence.
Zaposleni mora na zahtevo delodajalca predložiti dokumente, ki
dokazujejo dejstva, navedena v izjavi.
(4) Podajanje
neresničnih podatkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena
je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja po zakonu, ki ureja
delovna razmerja.
171.
člen
(stroški in
obračun stroškov na službenem potovanju)
(1)
Zaposlenemu se povrnejo stroški, nastali na službenem potovanju, na
katerega je zaposleni napoten z nalogom za službeno potovanje (v
nadaljnjem besedilu: potni nalog). Za službeno potovanje šteje
potovanje, na katerega je napoten zaposleni, da opravi določeno
nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi
opravlja delo.
(2) Kot
stroški na službenem potovanju v državi se štejejo:
–
stroški javnega prevoza,
–
dnevnica kot povračilo stroškov prehrane,
–
kilometrina, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba
lastnega avtomobila,
–
parkirnina,
–
stroški prenočevanja in
–
drugi stroški, vezani na opravljanje nalog na službenem potovanju
in z izkazanim računom.
(3) Zaposleni
ima pred pričetkom službenega potovanja v tujino pravico do
akontacije stroškov za službeno potovanje.
(4) Višine
dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni
državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo
stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na
službenem potovanju v tujino, uredi vlada z uredbo.
172.
člen
(dnevnica za
službeno potovanje v državi)
(1) Dnevnica
za službeno potovanje v Republiki Sloveniji je povračilo stroškov
prehrane zaposlenemu za tri obroke dnevno na službenem
potovanju.
(2) Do
dnevnice iz prejšnjega odstavka v višini 16 eurov je zaposleni
upravičen, če službeno potovanje traja več kot 12 ur.
(3) Zaposleni,
ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni
druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator, nima pravice
do dnevnice. Če ima zaposleni na službenem potovanju zagotovljene
brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20
odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40
odstotkov vrednosti dnevnice.
(4) Dnevnica
in regres za prehrano se izključujeta.
173.
člen
(kilometrina
za uporabo lastnega avtomobila v državi)
(1) Uporaba
lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma, če drugače ni
možno opraviti službene poti oziroma rednega dela, mogoča samo na
podlagi dogovora med delodajalcem in zaposlenim.
(2) Če je
zaposlenemu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila,
se mu povrnejo stroški za občasno uporabo avtomobila v obliki
kilometrine na podlagi potnega naloga. Kilometrina za uporabo
lastnega avtomobila v službene namene znaša 18 odstotkov cene
neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi
kilometer. Kilometrina za stalno uporabo lastnega avtomobila za
opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi znaša 30 odstotkov cene
neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi
kilometer.
174.
člen
(stroški
prenočevanja)
Stroški
prenočevanja na službenem potovanju v Republiki Sloveniji se
zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za prenočevanje, ki ga
predhodno odobri delodajalec, upoštevaje načelo dobrega
gospodarjenja z javnimi sredstvi.
175.
člen
(terenski
dodatek)
(1) Zaposleni
je upravičen do terenskega dodatka, kadar je napoten na delo izven
kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja, kjer v skladu s
pogodbo o zaposlitvi opravlja delo, in sta tam zaposlenemu
zagotovljena brezplačna prehrana in prenočišče.
(2) Višina
terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno
potovanje v državi.
(3) Terenski
dodatek in dnevnica se izključujeta.
176.
člen
(regres za
letni dopust za leti 2012 in 2013)
(1) Zaposlenim
se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega
odstavka 5. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto
2012, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št.
57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09,
31/10, 83/10, 89/10, 59/11 in 6/12; v nadaljnjem besedilu:
Kolektivne pogodbe za javni sektor) in kolektivnih pogodb
dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust
upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom
regresa.
(2)
Zaposlenim, ki so v letu 2012 v mesecu pred izplačilom regresa za
letni dopust, uvrščeni:
–
do vključno 13. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692
eurov,
–
od 14. do vključno 19. plačnega razreda se izplača regres v znesku
657,40 eurov,
–
od 20. do vključno 26. plačnega razreda se izplača regres v znesku
493,05 eurov,
–
od 27. do vključno 33. plačnega razreda se izplača regres v znesku
328,70 eurov,
–
od 34. do vključno 39. plačnega razreda se izplača regres v znesku
164,35 eurov in
–
od 40. do vključno 65. plačnega razreda se izplača regres v znesku
100 eurov.
(3)
Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za
letni dopust uvrščeni v 40. in nižje plačne razrede, se ne glede na
določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za
javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto
2013 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni
razred v mesecu pred izplačilom regresa.
(4)
Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa,
uvrščeni:
–
do vključno 13. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692
eurov,
–
od 14. do vključno 30. plačnega razreda se izplača regres v znesku
484,40 eurov in
–
od 31. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku
346 eurov.
(5)
Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za
letni dopust uvrščeni v 41. ali višji plačni razred, se ne glede na
določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za
javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto
2013 ne izplača regres za letni dopust.
(6) Regres za
letni dopust se zaposlenim izplača pri plači za mesec maj
2013.
(7) Plačni
razred za določitev višine regresa zaposlenim iz tega člena je
plačni razred, v katerega je uvrščen zaposleni na zadnji dan v
mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če zaposleni na ta dan še ni
pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega
je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni
razred, v skladu s katerim je zaposleni prejel plačo za mesec pred
mesecem izplačila regresa. Za zaposlene, ki jim do uveljavitve tega
zakona niso bila odpravljena oziroma izplačana nesorazmerja v
osnovnih plačah, je plačni razred za določitev višine regresa
najbližji plačni razred, ki ustreza osnovni plači, ki jo je javni
uslužbenec prejel za mesec pred mesecem izplačila
regresa.
177.
člen
(jubilejna
nagrada)
(1)
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:
–
za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,
–
za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,
–
za 30 let delovne dobe 577,51 eurov.
(2) Jubilejna
nagrada se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem
mesecu po izpolnitvi pogojev.
(3) Delovna
doba po tem členu je delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri
delodajalcih v javnem sektorju.
178.
člen
(solidarnostna
pomoč)
(1)
Delodajalec je dolžan izplačati zaposlenemu solidarnostno pomoč v
primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem
zakonom.
(2) Do
izplačila solidarnostne pomoči je upravičen zaposleni v primeru, ko
njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz tretjega
odstavka tega člena, ne presega oziroma ne bi presegala višine
minimalne plače.
(3)
Zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč v višini 577,51 eurov v
naslednjih primerih:
–
ob smrti ožjega družinskega člana (ožji družinski člani so zakonec,
zunajzakonski partner, partner v času trajanja registrirane
istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci, ki jih je
zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko
preživljal),
–
ob ugotovitvi invalidnosti II. in III. kategorije, ugotovljene na
podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju,
–
zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več, ne glede na to, ali
je zaposleni zaradi bolezni, ki v koledarskem letu traja šest
mesecev ali več, odsoten z dela ali pa dela po štiri ure
dnevno,
–
naravne nesreče, kot jih določajo predpisi o zaščiti in reševanju,
ali požara, ki huje prizadeneta premoženje zaposlenega.
(4) V primeru
iz četrte alineje prejšnjega odstavka je zaposleni do izplačila
solidarnostne pomoči upravičen ne glede na določbo drugega odstavka
tega člena.
(5) Izplačilo
solidarnostne pomoči na podlagi primerov iz tretjega odstavka tega
člena se med seboj ne izključuje.
(6) Zaposleni
je dolžan ob izpolnitvi pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči
predložiti ustrezna dokazila.
(7) V primeru
smrti zaposlenega se solidarnostna pomoč izplača njegovi
družini.
(8)
Solidarnostna pomoč ne pripada zaposlenemu, ki je odsoten zaradi
poškodbe pri delu.
(9) Zaposleni
lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni
po nastanku primera iz tretjega odstavka tega člena.
179.
člen
(odpravnina
ob upokojitvi)
(1) Odpravnina
ob odhodu v pokoj znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v
Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji
mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(2) Zaposleni
je v primeru, ko je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe,
upravičen do razlike do višine odpravnine, če so bila sredstva za
dokup nižja od odpravnine.
(3) Ne glede
na določbo prvega odstavka tega člena zaposlenemu v javnem sektorju
ob odhodu v pokoj pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač
zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma
tri zadnje plače zaposlenega, če je to zanj ugodneje, če se upokoji
v dveh mesecih po izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev
pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi
predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne
pokojnine.
(4) V primeru,
da zaposleni po upokojitvi ponovno sklene delovno razmerje pri
delodajalcu v javnem sektorju, mu ob ponovni upokojitvi odpravnina
ne pripada.
180.
člen
(nagrada za
obvezno opravljanje prakse)
(1) Mesečna
nagrada za obvezno opravljanje prakse za celotno mesečno obveznost
se določi:
–
za dijake v višini 47 eurov,
–
za študente v višini 97,26 eurov.
(2) Nagrada se
izplača v sorazmernem deležu glede na število dni
prisotnosti.
(3) Študentom
in dijakom na praksi pripadata povračilo stroškov prevoza in regres
za prehrano v višini in pod pogoji, ki veljajo za
zaposlene.
181.
člen
(usklajevanje
višin zneskov)
Zneski iz
166., 167., 172., 177., 178. in 180. člena tega zakona se
usklajujejo na enak način in v enaki višini, kot se usklajuje
vrednost plačnih razredov, pri čemer se prva uskladitev višin teh
zneskov izvede ob prvi uskladitvi osnovnih plač po uveljavitvi tega
zakona.
8.3
Omejitev zaposlovanja,
omejitve sklepanja pogodb in druge omejitve v javnem
sektorju
182.
člen
(uporaba
določb zakona glede omejitev zaposlovanja, omejitve sklepanja
pogodb in druge omejitve v javnem sektorju)
Določbe od
183. člena do 188. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki
sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto
domačega proizvoda.
183.
člen
(omejitve
zaposlovanja)
(1) Ne glede
na veljavne standarde in normative za posamezne dejavnosti javnega
sektorja in ne glede na sprejete kadrovske načrte, programe dela,
poslovne in finančne načrte posameznega proračunskega uporabnika,
kot jih določajo predpisi za posamezne dejavnosti javnega sektorja,
je zaposlovanje dovoljeno le pod pogoji, ki jih določa ta
zakon.
(2)
Zaposlovanje je dovoljeno na podlagi soglasja, ki ga mora uporabnik
proračuna pridobiti pred začetkom postopka zaposlitve. Soglasje za
zaposlitev se izda na podlagi zahteve:
–
če je zaposlitev za nedoločen čas, s katero se nadomesti javnega
uslužbenca, ki mu je prenehalo delovno razmerje, nujno potrebna za
izvajanje nalog posameznega uporabnika proračuna, ali
–
če je zaposlitev nujno potrebna za izvajanje nalog posameznega
uporabnika proračuna in gre za zaposlitev za določen čas,
ali
–
če gre za zaposlitev, ki je posledica povečanega obsega programa
ali izvajanja novega programa ali ustanovitve novega proračunskega
uporabnika, ali
–
če uporabnik proračuna izkaže, da bo kljub zaposlitvi nominalno
zmanjšal stroške dela v tekočem letu v primerjavi s stroški dela
preteklega leta, ali
–
če gre za zaposlitev, ki je financirana iz prihodkov tržne
dejavnosti, ali
–
če gre za izvajanje posameznega projekta za čas trajanja projekta,
če so za njegovo izvedbo zagotovljena tudi sredstva za plače
zaposlenih.
(3) Zahteva za
izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obrazložitev
razlogov za zaposlitev, oceno doseganja zmanjševanja zaposlenih z
obrazložitvijo, oceno potrebnih sredstev za plače v primerjavi z
zagotovljenimi sredstvi v finančnem načrtu za ta namen z
obrazložitvijo, navedbo virov za financiranje zaposlitve in druge
podatke, potrebne za odločitev o izdaji soglasja.
(4) Ne glede
na drugi odstavek tega člena lahko uporabnik proračuna brez
pridobitve soglasja zaposli javnega uslužbenca:
–
če gre za prevzem javnih uslužbencev, ki je posledica prenosa nalog
na podlagi sprememb zakona oziroma reorganizacije,
–
če gre za nadomestne zaposlitve za določen čas zaradi dalj časa
začasno odsotnih javnih uslužbencev, ko odsotni javni uslužbenec
prejme nadomestilo plače iz sredstev, ki jih ne zagotavlja
uporabnik proračuna, ali
–
če gre za zaposlitev za določen čas zaradi predčasnega prenehanja
delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas.
184.
člen
(omejitev
sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb ter omejitev zaradi
opravljanja dela dijaka ali študenta)
(1) Uporabniki
proračuna ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na
podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je
avtorska in podjemna pogodba sklenjena za:
–
izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov
znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih
enotah,
–
izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje
javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
–
izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena
dodatna finančna sredstva,
–
izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz
sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev,
–
pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne
zaščite in postopkih policije s tujimi državljani,
–
izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže,
–
izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva,
pristojnega za zunanje zadeve,
–
izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči.
(2) Uporabniki
proračuna lahko na podlagi soglasja iz 186. člena tega zakona
sklepajo tudi druge avtorske in podjemne pogodbe in prevzemajo
obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja dela dijaka ali
študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za
posredovanje dela.
185.
člen
(omejitev
sklepanja pogodb o izobraževanju)
Uporabniki
proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o
izobraževanju za pridobitev izobrazbe, razen če obveznost, da
delodajalec sklene pogodbo o izobraževanju, ne izhaja iz posebnega
predpisa ali kolektivne pogodbe.
186.
člen
(soglasja)
(1) Soglasje
iz drugega odstavka 183. člena tega zakona in soglasje iz drugega
odstavka 184. člena tega zakona izda:
–
za organe državne uprave, vlada, na predlog ministra;
–
za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih
ustanovitelj in financer je država, vlada, na predlog pristojnega
ministra;
–
za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih
ustanovitelj in financer je lokalna skupnost, župan;
–
za posredne uporabnike proračuna, ki niso javni zavodi in katerih
ustanovitelj je lokalna skupnost, financer pa država, vlada, na
predlog pristojnega ministra;
–
za sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, za državna tožilstva,
generalni državni tožilec, za državno pravobranilstvo, generalni
državni pravobranilec;
–
za javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Programski svet javnega
zavoda Radiotelevizija Slovenija;
–
za Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijsko gozdarske zavode,
vlada, na predlog pristojnega ministra;
–
za javne visokošolske in raziskovalne zavode, upravni odbor javnega
zavoda;
–
za javne zavode, katerih ustanovitelj je država ali lokalna
skupnost, financer pa država, svet javnega zavoda s predhodnim
soglasjem pristojnega ministra,
–
za javne zavode, katerih ustanovitelj je država, financer pa Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svet javnega zavoda s
predhodnim soglasjem pristojnega ministra,
–
za javne zavode, katerih ustanovitelj je lokalna skupnost, financer
pa lokalna skupnost ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
svet javnega zavoda s predhodnim soglasjem župana.
(2) V drugih
državnih organih, neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna,
ki niso našteti v prejšnjem odstavku, in v upravah lokalnih
skupnosti, o zaposlitvah iz razlogov, navedenih v drugem odstavku
183. člena tega zakona, o sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb
in o prevzemanju obveznosti za plačilo stroškov zaradi opravljanja
dela dijaka ali študenta na podlagi ustrezne napotnice pooblaščene
organizacije za posredovanje dela iz drugega odstavka 184. člena
tega zakona, odloča predstojnik.
187.
člen
(omejitev
števila dni letnega dopusta)
(1) Ne glede
na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in
kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim
uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in
javnim uslužbencem od 1. januarja 2013 dalje pripada iz naslova
delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca,
socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35
dni letnega dopusta.
(2) Ne glede
na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem lahko določi največ 15
dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje
kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih
predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.
188.
člen
(prenehanje
pogodbe o zaposlitvi)
(1) Pogodba o
zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za
pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega
odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma
četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom
ZPIZ-1.
(2) Pogodba o
zaposlitvi javnemu uslužbencu iz prejšnjega odstavka preneha
veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi
delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev iz
prejšnjega odstavka. Javni uslužbenec ima pravico do odpravnine v
višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač
zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi
ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za
zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od
izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena dogovorita za
nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju
delovnega razmerja se določi tudi trajanje delovnega razmerja,
javnemu uslužbencu pa po prenehanju delovnega razmerja pripada
pravica do odpravnine v višini treh povprečnih mesečnih plač
zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma
treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj
ugodneje.
(4)
Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz
prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
9. NA
PODROČJU OBDAVČITVE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA VEČJE
VREDNOSTI
189.
člen
(davek na
nepremično premoženje večje vrednosti)
S
tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na nepremično
premoženje večje vrednosti (v nadaljnjem besedilu: davek na
nepremično premoženje). Davek na nepremično premoženje se odmerja
do vključno leta 2014.
190.
člen
(pripadnost
davka)
Prihodki od
davka na nepremično premoženje pripadajo proračunu Republike
Slovenije.
191.
člen
(predmet
obdavčitve)
(1) Z davkom
na nepremično premoženje se obdavčijo nepremičnine na območju
Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za
katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki
pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša
najmanj 1.000.000 eurov.
(2) Za
nepremičnine po prejšnjem odstavku se štejejo vse nepremičnine,
razen nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter za javni
namen.
(3)
Nepremičnine za industrijsko in poslovno rabo ter javni namen so
stavbe in deli stavb, ki so v registru nepremičnin evidentirani z
naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102,
1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006,
1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102,
1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201,
1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002,
1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005,
1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003,
1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001,
1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010,
1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004,
1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002,
1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002,
1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003,
1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010,
1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021,
1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017,
1274020 in 1274022, parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s
temi šiframi dejanske rabe in je njihova vrednost izračunana z
modelom vrednotenja za pozidana zemljišča v skladu s predpisi
množičnega vrednotenja nepremičnin, in parcele, ki so v registru
nepremičnin evidentirane po namenski rabi kot kmetijska, gozdna in
vodna zemljišča ali so javno dobro.
192.
člen
(davčni
zavezanec)
(1) Davčni
zavezanec za davek na nepremično premoženje je fizična ali pravna
oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek,
evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik
nepremičnin.
(2) V primeru
solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec
vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim
deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni
ali jih ni mogoče določiti, se za potrebe tega zakona šteje, da so
enaki. V primeru skupne lastnine se za potrebe tega zakona šteje,
da so deleži skupnih lastnikov na skupni lastnini enaki.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike
Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen
upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na
dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v
registru nepremičnin.
193.
člen
(davčna
osnova)
Davčna osnova
je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega
lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju
nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na
dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek.
194.
člen
(davčna
stopnja)
Davčna stopnja
se odmerja od davčne osnove v višini:
–
0,5 %, kadar znaša davčna osnova od 1.000.000 eurov do vključno
2.000.000 eurov,
–
1,0 %, kadar znaša davčna osnova nad 2.000.000 eurov.
195.
člen
(odmera in
posebnosti glede plačila davka)
(1) Davčni
organ odmeri davek na nepremično premoženje za tekoče leto na
podlagi podatkov o nepremičninah, o lastnikih oziroma upravljavcih
nepremičnin in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so na
dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v
registru nepremičnin, ter po davčni stopnji iz prejšnjega
člena.
(2) Davčni
organ odmeri davek z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče
leto.
(3) Organ,
pristojen za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje
nepremičnin, pošlje podatke o nepremičninah, ki so predmet
obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih
oziroma upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat
letno in sicer najkasneje do 1. marca leta, za katero se davek
odmerja.
(4) Glede
plačila v obrokih se smiselno uporabljata drugi stavek prvega
odstavka in drugi odstavek 387. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in
32/12).
196.
člen
(uporaba
drugih predpisov)
Glede vprašanj
postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem
poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo
davčni postopek oziroma davčno službo.
10. NA
PODROČJU ŠTIPENDIRANJA
197.
člen
(podelitev
nagrade za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe)
Ne
glede na določbo tretjega odstavka 33. člena Zakona o štipendiranju
(Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS)
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v
letih 2012, 2013 in 2014 ne objavi javnega razpisa za podelitev
nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe.
11. NA
PODROČJU DAVKA NA DODANO VREDNOST
198.
člen
(povečanje
splošne stopnje DDV)
(1) Ne glede
na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11 in
78/11) se v primeru, če primanjkljaj državnega proračuna za leto
2013 oziroma 2014 preseže 3 % bruto domačega proizvoda (v
nadaljnjem besedilu: presežni primanjkljaj), splošna stopnja davka
na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) v naslednjem letu
poveča tako, da se zagotovijo dodatni prihodki državnega proračuna,
s katerimi se krije presežni primanjkljaj predhodnega leta, vendar
ne več kot za 3 odstotne točke.
(2) Presežni
primanjkljaj državnega proračuna za namene povečanja splošne
stopnje DDV po tem zakonu ugotovi ministrstvo, pristojno za
finance, na podlagi podatkov o realizaciji državnega proračuna po
zaključnem računu za predhodno proračunsko leto na dan 28.
februarja koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja
DDV.
(3) Povečanje
splošne stopnje DDV iz prvega odstavka tega člena se zaokroži na
0,5 odstotne točke in velja od 1. aprila do 31. decembra
koledarskega leta, v katerem se povečuje splošna stopnja
DDV.
(4) Splošno
stopnjo DDV v skladu s tem zakonom in prehodno ureditev za njeno
uveljavitev določi vlada in ju objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije najkasneje do 15. marca koledarskega leta, v katerem se
povečuje splošna stopnja DDV.
12. NA
PODROČJU DOHODNINE
199.
člen
(1) V lestvici
za odmero dohodnine iz prvega odstavka 122. člena zakona, ki ureja
dohodnino, se za leto 2013 in 2014 določi dodatna stopnja dohodnine
v višini 50 %, če znaša neto letna davčna osnova nad 69.313
eurov.
(2) Prva
uskladitev zneska neto davčne osnove iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena Zakona o
dohodnini za leto 2013.
V.
DEL
PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONOV, TRAJNIH UKREPOV IN
ZAČASNIH UKREPOV
1.
Zakon o zdravstvenem
varstvu in zdravstvenem zavarovanju
200.
člen
Ne
glede na določbe Sklepa o določitvi odstotkov vrednosti
zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 73/95, 2/96 – popr., 51/09,
102/09, 20/10, 101/10 in 98/11), se z obveznim zdravstvenim
zavarovanjem zagotavlja zavarovanim osebam plačilo naslednjih
zdravstvenih storitev v naslednjih vrednostih:
–
za zdravstvene storitve iz 2. točke prvega odstavka 23. člena
zakona 90 odstotkov vrednosti,
–
za zdravstvene storitve iz 3. točke prvega odstavka 23. člena
zakona 80 odstotkov vrednosti,
–
za zdravstvene storitve iz 4. točke prvega odstavka 23. člena
zakona 70 odstotkov vrednosti.
201.
člen
Splošni akt iz
enajstega odstavka 23.c člena zakona Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije izda v treh mesecih od dneva uveljavitve tega
zakona.
202.
člen
Do
uveljavitve novega dogovora iz 63.a člena zakona velja Dogovor o
preskrbi z medicinskimi in tehničnimi pripomočki za obdobje
2009–2011 z dne 14. julija 2009 s sklenjenimi aneksi (v nadaljnjem
besedilu: Dogovor), kolikor ni v nasprotju s tem
zakonom.
Izhodišča za
cenovne standarde in za cene iz drugega odstavka 64. člena zakona
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije določi v šestih mesecih
od dneva uveljavitve tega zakona v soglasju z ministrom, pristojnim
za zdravje.
Ne
glede na določbe Dogovora in na njegovi podlagi sklenjenih pogodb z
dobavitelji medicinskih pripomočkov ter drugih splošnih aktov do
uveljavitve cenovnih standardov in cen na podlagi izhodišč iz
prejšnjega odstavka veljajo cenovni standardi in cene, veljavni na
dan uveljavitve tega zakona, razen v naslednjih primerih, ko
se:
1.
pri medicinskih pripomočkih pri zdravljenju sladkorne bolezni
cenovni standardi znižajo za 15 odstotkov, razen pri diagnostičnih
trakovih za aparat za določanje glukoze v krvi, pri katerih se
cenovni standard zniža za 20 odstotkov, in aparatu za določanje
glukoze v krvi, pri katerem cenovni standard znaša 10
eurov;
2.
pri medicinskih pripomočkih pri težavah z odvajanjem seča pri
predlogah, plenicah in posteljnih predlogah za nego na domu cenovni
standardi znižajo za 7 odstotkov;
3.
pri medicinskih pripomočkih pri umetno izpeljanem črevesju in
urostomi cenovni standardi znižajo za 7 odstotkov;
4.
pri medicinskih pripomočkih, ki so predmet izposoje, dnevne
izposojnine znižajo za 30 odstotkov.
203.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o odpisu,
obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za
obvezno zdravstveno zavarovanje (Uradni list RS, št. 129/06), ki pa
se uporablja za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so se na
njegovi podlagi ali na podlagi prvega odstavka 60. člena zakona
začeli pred uveljavitvijo tega zakona.
2.
Zakon o zdravstveni
dejavnosti
204.
člen
Minister,
pristojen za zdravje, izda predpis iz četrtega odstavka 53.c člena
zakona v dveh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
Do
uveljavitve predpisa iz prejšnjega odstavka se uporablja Uredba o
merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega
prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne
zdravstvene službe (Uradni list RS, št. 36/09).
Pogodbe,
sklenjene na podlagi 65. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni
list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP,
58/08 in 107/10 – ZPPKZ) in Uredbe o merilih za sklepanje podjemnih
pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje
zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (Uradni list
RS, št. 36/09), ostanejo v veljavi do izteka veljavnosti teh
pogodb.
205.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe drugega,
tretjega, četrtega in petega odstavka 65. člena Zakona o zdravniški
službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo,
15/08 – ZPacP, 58/08 in 107/10 – ZPPKZ) in Uredba o merilih za
sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za
opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe
(Uradni list RS, št. 36/09).
3.
Zakon o Družbi za avtoceste
v Republiki Sloveniji
206.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona Družba za avtoceste v Republiki
Sloveniji, d.d. (v nadaljnjem besedilu: DARS) opravlja naloge iz 4.
in 5. člena Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Slovenije
(Uradni list RS, št. 97/10) na odsekih avtocest, za katere so se
postopki prostorskega umeščanja pričeli pred uveljavitvijo tega
zakona in na odsekih iz Resolucije o nacionalnem programu izgradnje
avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04 in 109/10
– ZCes-1).
Do
uskladitve koncesijske pogodbe za gradnjo, upravljanje in
vzdrževanje avtocest s tem zakonom, izvaja DARS vse naloge gradnje,
upravljanja in vzdrževanja avtocest v skladu s Pogodbo o izvajanju
naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem
avtocest ter finančnim inženiringom in drugih povezanih nalog po
Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji z dne
29. aprila 2004 ter Koncesijsko pogodbo za upravljanje avtocest v
Republiki Sloveniji z dne 29. aprila 2004, kolikor niso v nasprotju
s tem zakonom. Koncesijsko pogodbo je treba uskladiti s tem zakonom
najpozneje do 31. decembra 2012, sicer koncesijsko razmerje med
Republiko Slovenijo in DARS preneha.
Nadomestilo za
ustanovitev stavbne pravice, ustanovljene na podlagi 15. člena
Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,
št. 97/10), zapade v plačilo 30. dan po uveljavitvi tega zakona v
enkratnem znesku, razen če se Republika Slovenija in DARS do roka
zapadlosti s pogodbo dogovorita o obročnem odplačevanju
nadomestila, pri čemer obdobje odplačevanja ne sme presegati
obdobja, za katerega je stavbna pravica ustanovljena. Višina
nadomestila se določi v višini, izračunani ob upoštevanju določb
predpisov, ki urejajo stvarno premoženje države.
4.
Zakon o nacionalni
stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za
prvo reševanje stanovanjskega vprašanja
207.
člen
Država
zagotavlja možnost varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni
shemi z realizacijo pogodb o varčevanju v nacionalni stanovanjski
varčevalni shemi, sklenjenih do uveljavitve tega zakona.
208.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o višini
subvencije, ki pripada mladi družini na družinskega člana za prvo
reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št.
47/11).
5.
Stanovanjski
zakon
209.
člen
(1)
Podzakonski predpis iz tretjega odstavka 121.b člena zakona izda
minister v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Z dnem
uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o podrobnejših
pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam
za najem tržnih stanovanj (Uradni list RS, št. 66/07), določba 8.
člena tega pravilnika, ki se nanaša na najvišje priznane tržne
najemnine pa se uporablja do uveljavitve predpisa iz tretjega
odstavka 121.b člena zakona.
210.
člen
Postopki,
začeti na podlagi 175.a člena Stanovanjskega zakona (Uradni list
RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08,
62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba US in 87/11), se končajo v skladu z
dosedanjimi predpisi.
6.
Zakon o postopnem zapiranju
Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju
regije
211.
člen
Za
pridobitev sredstev iz 48. člena tega zakona Javno podjetje Rudnik
Trbovlje-Hrastnik v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona
pripravi spremenjen srednjeročni program tretje faze zapiranja
rudnika.
7.
Zakon o javni agenciji za
knjigo Republike Slovenije
212.
člen
(izdaja
podzakonskih predpisov)
Podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o javni agenciji za knjigo
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07), se uskladijo s
tem zakonom v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.
8.
Zakon o Slovenskem filmskem
centru, javni agenciji Republike Slovenije
213.
člen
(izdaja
podzakonskih predpisov)
Podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o Slovenskem filmskem centru,
javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10), se
uskladijo s tem zakonom v 60 dneh od uveljavitve tega
zakona.
9.
Zakon o
policiji
214.
člen
(izdaja
podzakonskega predpisa)
Predpis iz
novega 54.a člena zakona izda minister v enem mesecu od uveljavitve
tega zakona.
10.
Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja
215.
člen
Vlada
Republike Slovenije mora akte o ustanovitvi javnih zavodov iz
drugega odstavka 28. člena zakona sprejeti do 1. januarja
2013.
Do
uveljavitve aktov o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka izvajajo
naloge, določene v 28. členu zakona, javni zavodi, ustanovljeni na
podlagi 28., 29. in 106. člena Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09 –
popr. in 65/09 – popr. in 20/11).
11.
Zakon o visokem
šolstvu
216.
člen
Šesti odstavek
32. člena zakona se začne uporabljati za razpis za vpis v študijsko
leto 2013/2014.
217.
člen
Postopki
Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem
šolstvu glede vlog univerz v postopkih izdaje soglasja k spremembam
obveznih sestavin študijskih programov, ki so bili začeti pred
uveljavitvijo tega zakona, se štejejo za ustavljene.
218.
člen
Nacionalna
agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu uskladi
Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov
in študijskih programov z določili tega zakona najkasneje v 30 dneh
po njegovi uveljavitvi.
219.
člen
Določbe 70.
člena zakona se začnejo uporabljati s študijskim letom
2012/2013.
Za
študente, vpisane v študijske programe prve ali druge stopnje v
študijskem letu 2012/2013, ki so do zaključka študijskega leta
2011/2012 že uveljavili pravice iz druge alinee prvega odstavka 66.
člena zakona, se drugi odstavek 70. člena zakona ne
uporablja.
Do
začetka uporabe določbe iz prvega odstavka tega člena se uporablja
70. člen Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo).
220.
člen
Visokošolski
zavodi uskladijo statute z določbami tega zakona najkasneje v 90
dneh po njegovi uveljavitvi.
12.
Zakon o osnovni
šoli
221.
člen
S
1. septembrom 2012 se začnejo uporabljati določbe tretjega odstavka
17. člena, 40. in drugega odstavka 75. člena zakona.
S
1. septembrom 2013 se začnejo uporabljati določbe prvega odstavka
20. člena, 20.a člena, tretjega odstavka 61. člena, četrtega in
petega odstavka 63. člena, 64. člena, prvega odstavka 67. člena,
83. člena in šesta alinea desetega odstavka 95. člena
zakona.
V
šolskem letu 2012/2013 evidenca iz desetega odstavka 95. člena
zakona namesto zaključnih ocen iz šeste alinee desetega odstavka
95. člena zakona vsebuje zaključne ocene učenca pri posameznih
predmetih v 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter
državljanska in domovinska vzgoja ter etika pa zaključni oceni iz
8. razreda.
Do
začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se
uporabljajo določbe Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št.
81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).
13.
Zakon o
vrtcih
222.
člen
Staršem, ki
jim je za leto 2012 izdana odločba o znižanem plačilu vrtca v
skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, pravica do
brezplačnega vrtca za drugega in nadaljnjega otroka preneha prvega
dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon
uveljavljen.
Pristojni
center za socialno delo staršem iz prejšnjega odstavka izda po
uradni dolžnosti novo odločbo o znižanem plačilu vrtca.
223.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 3. člen Zakona o
interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 –
ZDIU12).
224.
člen
Določbe
drugega odstavka 29. člena, četrtega in šestega odstavka 32. člena
ter šestega odstavka 34. člena zakona se začnejo uporabljati prvega
dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon
uveljavljen.
Do
začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo
določbe Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 610 – ZUPJS,
94/10 – ZIU in 40/11 – ZUPJS-A).
14.
Zakon o obveznih
zavarovanjih v prometu
225.
člen
Peti odstavek
18. člena zakona se začne uporabljati prvega dne v mesecu, ki sledi
mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.
15.
Zakon o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih
226.
člen
Postopki za
uveljavljanje pravice do starševskega nadomestila, pomoči ob
rojstvu otroka in dodatka za veliko družino, ki so jih upravičenci
začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
16.
Zakon o urejanju trga
dela
227.
člen
Postopki za
priznanje pravice do denarnega nadomestila in postopki za priznanje
nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali
poškodbe, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, se dokončajo
po dosedanjih predpisih.
228.
člen
(1) Ne glede
na določbo prve alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za
socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96,
87/97, 3/98, 7/98 – odločba US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00, 97/01 –
ZSDP, 97/01 in 62/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o
prispevkih za socialno varnost) zavarovanci iz 9. točke prvega
odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS in 87/11)
plačujejo prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe
izven dela v višini 5,96 odstotkov.
(2) Ne glede
na določbo druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za
socialno varnost Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje plača
prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela
za zavarovance iz prejšnjega odstavka v višini 5,96
odstotkov.
(3) Ne glede
na prejšnja odstavka se za brezposelne osebe, ki so do uveljavitve
tega zakona prejemniki nadomestila med začasno zadržanostjo z dela
na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, ali so do
uveljavitve tega zakona že vložile zahtevek za uveljavitev te
pravice, o katerem še ni bilo dokončno odločeno, določbi prve in
druge alineje 1.a točke 11. člena Zakona o prispevkih za socialno
varnost uporabljata do izteka pravice do denarnega nadomestila za
primer brezposelnosti oziroma do njenega predčasnega
prenehanja.
229.
člen
Določbe prvega
in tretjega odstavka 62. člena zakona veljajo do uveljavitve
naslednjih sprememb zakona, ki ureja delovna razmerja.
17.
Zakon o vojnih
invalidih
230.
člen
Prehod na nov
način izplačevanja denarnih prejemkov po 86. členu zakona izvedejo
upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil do konca leta
2012.
Ne
glede na določbo 86. člena zakona mesečni prejemki za leto 2012 v
prehodnem obdobju iz prejšnjega odstavka dospejo v
izplačilo:
–
za julij 2012
|
6.
julija 2012;
|
–
za avgust 2012
|
13. avgusta
2012;
|
–
za september 2012
|
19. septembra
2012;
|
–
za oktober 2012
|
25. oktobra
2012;
|
–
za november 2012
|
3.
decembra 2012;
|
–
za december 2012
|
3.
januarja 2013.
|
Postopki,
začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
18.
Zakon o vojnih
veteranih
231.
člen
Upravičencem,
ki so na dan uveljavitve tega zakona upravičeni do pravice do
plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti
storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu,
se ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013.
Upravne enote
odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci
do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne
vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja,
od 1. januarja 2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te
pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna
enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona,
če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1.
januarja 2013 ne pripada.
Postopki,
začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka se postopki odločanja o pravici do
plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti
storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ki so se
začeli po dosedanjih predpisih, dokončajo po tem zakonu.
19.
Zakon o žrtvah vojnega
nasilja
232.
člen
Postopki,
začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
20.
Zakon o verski
svobodi
233.
člen
Pristojni
organ po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi določi
višino pomoči v skladu s prvim odstavkom 27. člena
zakona.
21.
Zakon o pravniškem državnem
izpitu
234.
člen
Osebe, ki so
se k izpitu prijavile pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo
izpit po dosedanjih predpisih.
22.
Zakon o sistemu plač v
javnem sektorju
235.
člen
Javnim
uslužbencem in funkcionarjem, ki na dan uveljavitve tega zakona
prejemajo razliko do zneska plače, določenega po predpisih in
kolektivnih pogodbah na podlagi prvega odstavka 49. člena Zakona o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno
prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11), se ta
razlika izplačuje do zadnjega dne meseca, v katerem je uveljavljen
ta zakon.
236.
člen
Plačna
lestvica iz Priloge 1 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se
spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov s prvim dnem v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, znižajo
za 8 odstotkov. Plačna lestvica iz prejšnjega stavka je priloga
tega zakona.
23.
Zakon o
dohodnini
237.
člen
(1) Prva
uskladitev zneskov neto davčnih osnov iz prvega odstavka 122. člena
zakona se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 122. člena
zakona za leto 2013.
(2) 122. člen
zakona se uporablja od 1. januarja 2013 dalje.
238.
člen
Spremenjeni
prvi odstavek 132. člena zakona se uporablja za dohodek iz
kapitala, prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje.
24.
Zakon o davku od dobička od
odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
239.
člen
Prvi odstavek
14. člena zakona se uporablja za dobiček od odsvojitve izvedenih
finančnih instrumentov, dosežen od 1. januarja 2013
dalje.
25.
Zakon o davku na vodna
plovila
240.
člen
(začetek
uporabe)
Dodatni davek
od plovil iz 5.a člena zakona se prvič odmeri za leto
2013.
26.
Zakon o davku na motorna
vozila
241.
člen
Dodatni davek
na motorna vozila iz 6.aa člena zakona se prvič odmeri prvega dne
drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon
uveljavljen.
27.
Študentsko
delo
242.
člen
(sklenjene
koncesijske pogodbe)
(1)
Koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti, se uskladijo s tem zakonom
najpozneje v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
(2)
Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna
dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in
zavarovanju za primer brezposelnosti, začnejo sredstva iz
koncesijske dajatve po tem zakonu obračunavati prvega dne v mesecu,
ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen.
243.
člen
(prenos
sredstev v proračunski sklad ministrstva)
Sredstva iz
koncesijske dajatve po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za
primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 63/07 – popr. in 59/07 – ZŠtip
in 51/10 – odločba US, 80/10 – ZUTD), ki se do uveljavitve tega
zakona realizirajo pri Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj
kadrov in štipendije in ne bodo porabljena, se z dnem uveljavitve
tega zakona v celoti prenesejo v proračunski sklad ministrstva in
se namenijo za sofinanciranje štipendij.
28.
Davek na nepremično
premoženje večje vrednosti
244.
člen
(1) Davek na
nepremično premoženje se za leto 2012 odmeri za obdobje od prvega
dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen,
do konca leta.
(2) Ne glede
na 191. člen tega zakona so v letu 2012 predmet obdavčitve z davkom
na nepremično premoženje nepremičnine na območju Republike
Slovenije, kot so po stanju na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu,
v katerem je ta zakon uveljavljen, določene v registru
nepremičnin.
(3) Ne glede
na 192. člen tega zakona je v letu 2012 davčni zavezanec oseba, ki
je na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon
uveljavljen, v registru nepremičnin evidentirana kot lastnik
oziroma kot upravljavec nepremičnin.
(4) Ne glede
na 193. člen tega zakona je v letu 2012 za določitev davčne osnove
merodajna posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki je prvega dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen,
pripisana nepremičnini v registru nepremičnin.
(5) Za leto
2012 se davčna obveznost, določena v skladu s 194. členom tega
zakona zmanjša za 50 %.
(6) Ne glede
na drugi in tretji odstavek 195. člena tega zakona davčni organ v
letu 2012 izda odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje v
roku treh mesecev po uveljavitvi zakona, organ pristojen za
evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin pa pošlje podatke
iz tretjega odstavka 195. člena tega zakona po stanju na prvi dan v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen,
davčnemu organu v roku dveh mesecev od uveljavitve
zakona.
29.
Začasni ukrepi na področju
uveljavljanja pravic iz javnih sredstev
245.
člen
Postopki za
uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, ki so jih upravičenci
začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih
predpisih.
30.
Začasni ukrepi na področju
plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih
ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
246.
člen
(1) Javnim
uslužbencem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje
za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega
odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma
četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom
ZPIZ-1, pogodba o zaposlitvi preneha veljati.
(2) Pogodba o
zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha veljati na podlagi dokončnega
sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh
mesecev od uveljavitve tega zakona. Javni uslužbenec, ki mu pogodba
o zaposlitvi preneha veljati, ima pravico do odpravnine v višini
dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega,
če je to zanj ugodneje.
(3) Ne glede
na prejšnji odstavek javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi ne
preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za
zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od
uveljavitve tega zakona dogovorita za nadaljevanje delovnega
razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se določi
tudi trajanje delovnega razmerja, javnemu uslužbencu pa po
prenehanju delovnega razmerja pripada pravica do odpravnine v
višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač
zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(4) Javnemu
uslužbencu iz prvega odstavka tega člena, ki se upokoji v dveh
mesecih po uveljavitvi tega zakona, ob odhodu v pokoj pripada
odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v
Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih
mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
247.
člen
(1) Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 4., 6. in 7. člen Zakona
o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012.
(2) Z dnem
uveljavitve tega zakona za javni sektor preneha veljati Zakon o
višini povračil stroškov in drugih prejemkov (Uradni list RS, št.
87/97, 9/98 in 48/01).
(3)
Funkcionarjem, ki jim je prenehala funkcija in na dan uveljavitve
tega zakona prejemajo nadomestilo plače, se od dneva uveljavitve
tega zakona nadomestilo določi v skladu s tem zakonom.
248.
člen
Zaposlenim, ki
so v letu 2012 do uveljavitve tega zakona prejeli regres za letni
dopust v drugačni višini, kot jo določa ta zakon, se ob naslednjih
izplačilih regresa višina regresa zniža za znesek razlike med
izplačanim regresom in regresom, določenim s tem
zakonom.
249.
člen
Vlada izda
uredbo iz četrtega odstavka 171. člena tega zakona najkasneje v
enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
250.
člen
Gospodarsko
rast v skladu s šestim odstavkom 143. člena, 151. členom in 182.
členom tega zakona ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.
Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka
bruto domačega proizvoda, vlada objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem
gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega
proizvoda.
VI.
DEL
KONČNA
DOLOČBA
251.
člen
(začetek
veljavnosti)
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.