Iz
sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Ostalo/Civilno
pravo in ostalo/ZProst/ …
ZAKON O
PROSTOVOLJSTVU
/ZProst/
Uradni list
RS, št.:
§
10/11
(18.02.2011; veljavnost od 05.03.2011; uporaba od
05.03.2011),
§
16/11-popr.
Datum
veljavnosti besedila:
|
od
05.03.2011 naprej
|
Datum
uporabe besedila:
|
od
05.03.2011 naprej
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1.
člen
(namen
zakona)
Ta zakon
določa prostovoljstvo in njegov pomen, temeljna načela
prostovoljstva, pogoje opravljanja organiziranega prostovoljstva,
pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij
ter vlogo države, samoupravnih lokalnih skupnosti, prostovoljskih
in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju
prostovoljstva, pri spremljanju ter spodbujanju in razvoju
organiziranega prostovoljstva.
2.
člen
(opredelitev
in pomen prostovoljstva)
(1)
Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost
posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k
izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin
ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe.
(2)
Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj
človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno
povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in
družbe.
3.
člen
(spodbujanje
organiziranega prostovoljstva)
S
tem zakonom se vzpostavljajo pogoji za zagotavljanje
enakopravnosti, varnosti in preglednosti delovanja vseh
posameznikov in organizacij, ki so vključeni v organizirano
prostovoljstvo in določajo ukrepi za spodbujanje in razvoj
organiziranega prostovoljstva kot pomembne družbene
vrednote.
4.
člen
(subsidiarna
uporaba zakona)
Ta zakon se
ne uporablja za posamezne pravice in obveznosti prostovoljskih
organizacij in prostovoljcev, ki so s posebnim zakonom drugače
urejene.
II.
OPREDELITEV POJMOV
5.
člen
(prostovoljsko
delo)
(1)
Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni
volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih
materialnih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno
korist.
(2) Za
prostovoljsko delo se ne šteje brezplačno opravljanje
dela:
–
za katero je pogoj ali se prejme plačilo, druga premoženjska
korist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada,
–
ki je namenjeno zadovoljevanju zgolj osebnih interesov članov v
članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist,
–
za katero je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o
zaposlitvi,
–
če obveznost opravljanja temelji na pravnem poslu, ki ga ne določa
ta zakon, ali pa ga je ena oseba dolžna izvajati za drugo fizično
ali pravno osebo na temelju zakona ali drugega predpisa ali na
podlagi sodne odločbe,
–
ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih,
–
z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o
zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja
delovna razmerja ali drugim zakonom.
6.
člen
(prostovoljec
ali prostovoljka)
(1)
Posameznik, ki opravlja prostovoljsko delo, je prostovoljec ali
prostovoljka (v nadaljnjem besedilu: prostovoljec).
(2)
Prostovoljec je lahko vsakdo, razen v primerih, ki jih določa ta
zakon.
7.
člen
(organizirano
prostovoljstvo)
(1)
Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se skladno z
določbami tega zakona opravlja v okviru prostovoljskih organizacij,
kot jih opredeljuje prvi odstavek 9. člena tega zakona in ga
posameznik izvaja redno in najmanj 24 ur letno.
(2) Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka se lahko na podlagi posebnih
prostovoljskih programov, ki pomenijo dopolnitev rednega programa
javne službe, in na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega
odstavka 9. člena tega zakona, organizirano prostovoljstvo izvaja
tudi v osebah javnega prava ali osebah zasebnega prava, ki so za
opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo, in katerih
delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno. Posebni
prostovoljski programi lahko pomenijo le dopolnitev redne
dejavnosti izvajalca javne službe in ne smejo posegati vanjo in v
njene obveznosti, določene z drugim predpisom ali koncesijsko
pogodbo. Posebni prostovoljski programi se določijo z notranjim
aktom izvajalca javne službe. Pri izvajanju programa imajo
izvajalci javne službe, v obsegu prevzetih obveznosti z dogovorom,
pravice in obveznosti prostovoljskih organizacij v okviru katerih
se izvaja organizirano prostovoljstvo.
8.
člen
(prostovoljska
služba)
Prostovoljska
služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja
v obsegu najmanj 20 ur tedensko in v časovnem obdobju, ki traja
najmanj šest mesecev brez presledka.
9.
člen
(prostovoljske
organizacije)
(1)
Prostovoljske organizacije po tem zakonu so pravne osebe zasebnega
prava, vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij iz 38. člena
tega zakona, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot
nepridobitno in katerih osnovna dejavnost ni v nasprotju z
opredelitvijo prostovoljstva določenega v 2. členu tega zakona in
ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo
ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v
splošno korist.
(2) Če sta
pri izvajanju prostovoljskega dela udeleženi prostovoljska
organizacija, ki zagotavlja in usposablja prostovoljce ter
organizira prostovoljsko delo in prostovoljska organizacija ali
druga pravna oseba zasebnega prava, katere delovanje je z zakonom
opredeljeno kot nepridobitno, ali organizacija iz drugega odstavka
7. člena, v okviru katere se prostovoljsko delo izvaja, morata
skleniti pisni dogovor o izvrševanju pravic in obveznosti do
prostovoljca in uporabnikov prostovoljskega dela, kot jih določa ta
zakon, in o načinu pridobivanja podatkov o opravljenem
prostovoljskem delu ter rokih za njihovo posredovanje.
(3)
Prostovoljske organizacije ne morejo biti politične stranke,
sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in
strokovna združenja ter registrirane cerkve in druge verske
skupnosti.
(4) Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka so lahko prostovoljske organizacije
tudi strokovna združenja ter sestavni deli registriranih cerkva in
drugih verskih skupnosti, ki imajo pravno osebnost na podlagi
zakona, ki ureja versko svobodo ali zakona, ki ureja društva in
imajo, na podlagi zakona, ki ureja humanitarne organizacije, status
humanitarne organizacije ter izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka
tega člena.
III.
NAČELA
10.
člen
(prepoved
diskriminacije)
(1)
Prostovoljska organizacija osebo, ki želi opravljati prostovoljsko
delo, pri sprejemu in med izvajanjem prostovoljskega dela ne sme
postavljati v neenakopraven položaj glede na osebne okoliščine, kot
na primer spol, narodnosti, raso ali etnično poreklo, vero ali
prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo
osebno okoliščino.
(2)
Prostovoljska organizacija in prostovoljec morata v razmerju do
posameznikov, ki jim je prostovoljsko delo namenjeno, postopati po
načelu enakih možnosti za vse, ne glede na osebne okoliščine, kot
na primer spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero, ali
prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo
osebno okoliščino.
(3)
Prostovoljska organizacija usmerja prostovoljce v prostovoljsko
delo skladno s svojimi cilji in dejavnostjo, potrebami uporabnikov
prostovoljskega dela, željami prostovoljca ter naravo in
zahtevnostjo prostovoljskega dela.
(4) Različno
obravnavanje, temelječe na kateri od osebnih okoliščin iz prvega in
drugega odstavka tega člena, ne pomeni diskriminacije, če se
izvršuje zaradi zagotavljanja načela enakega
obravnavanja.
11.
člen
(načelo
varstva uporabnikov prostovoljskega dela)
(1)
Prostovoljske organizacije morajo pri izbiri, usposabljanju in
usmerjanju prostovoljcev v prostovoljsko delo z osebami s posebnimi
potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, kot so invalidi, osebe z
motnjami v razvoju, starejše in nemočne osebe, osebe mlajše od 15
let, bolniki ter osebe, ki jim je bila delno ali v celoti odvzeta
poslovna sposobnost, zagotoviti, da prostovoljci imajo ali
predhodno pridobijo posebna znanja, izkušnje in sposobnosti za
prostovoljsko delo z navedenimi skupinami ljudi in drugimi osebami,
ki se v skladu s predpisi štejejo za osebe s posebnimi potrebami
ali ranljive skupine prebivalstva.
(2)
Prostovoljskega dela iz prejšnjega odstavka ne smejo opravljati
osebe:
–
ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega
zdravljenja ali prepovedi opravljanja poklica, dejavnosti ali
dolžnosti, ki je v zvezi s področjem opravljanja prostovoljskega
dela ali
–
zoper katere je bil uveden kazenski postopek ali so bile
pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje in telo,
spolno nedotakljivost ali za premoženje.
12.
člen
(načelo
prepovedi izkoriščanja prostovoljcev)
(1)
Prepovedano je izkoriščanje ali zloraba prostovoljcev.
(2) Zloraba
ali izkoriščanje prostovoljca je vsaka uporaba prostovoljskega dela
z namenom pridobivanja ali povečanja premoženjske
koristi.
13.
člen
(načelo
varstva otrok, mladoletnih oseb in oseb, ki jim je delno ali v
celoti odvzeta poslovna sposobnost)
(1) Otroci do
dopolnjenega 15. leta lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko
delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne
ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju
šolskih obveznosti in samo pod nadzorom mentorja ali mentorice (v
nadaljnjem besedilu: mentor).
(2)
Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta
poslovna sposobnost lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo,
ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in samo
pod nadzorom mentorja.
14.
člen
(načelo
nezdružljivosti in brezplačnosti prostovoljstva)
Prostovoljskega
dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima
posameznik pri isti organizaciji sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi.
15.
člen
(načelo
nadnacionalnosti prostovoljskega dela)
(1)
Prostovoljci, ki so napoteni na opravljanje organiziranega
prostovoljskega dela v tujino, imajo vse pravice in obveznosti
določene s tem zakonom in prevzetimi mednarodnimi
obveznostmi.
(2)
Prostovoljska organizacija, ki organizira izvajanje prostovoljstva
v tujini, je prostovoljcem iz prejšnjega odstavka dolžna zagotoviti
pravice in obveznosti določene s tem zakonom.
(3) Tujci in
osebe, ki jim je bila na podlagi posebnega zakona priznana pravica
do mednarodne zaščite, lahko opravljajo prostovoljsko delo v
Republiki Sloveniji v skladu zakonom in drugimi predpisi, ki
urejajo položaj tujcev v Republiki Sloveniji, in s prevzetimi
mednarodnimi obveznostmi.
IV. POGOJI
OPRAVLJANJA ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSKEGA DELA
16.
člen
(dogovor o
organiziranem prostovoljskem delu)
(1)
Organizirano prostovoljsko delo (v nadaljnjem besedilu:
prostovoljsko delo) se opravlja na podlagi sklenjenega dogovora, s
katerim prostovoljec in prostovoljska organizacija dogovorita
medsebojne pravice in obveznosti ter morebitne druge posebnosti, ki
jih je potrebno dogovoriti za konkretno prostovoljsko
delo.
(2) K
sklenitvi dogovora iz prejšnjega odstavka lahko pristopijo tudi
druge pogodbene stranke, ki imajo zaradi varstva svojih pravic ali
obveznosti interes za konkretno obliko prostovoljskega
dela.
17.
člen
(obličnost
dogovora o prostovoljskem delu)
(1) Dogovor o
prostovoljskem delu je lahko sklenjen pisno ali ustno.
(2) Sklenitev
dogovora v pisni obliki je obvezna:
–
če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik
ali prostovoljska organizacija,
–
v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v
tujino,
–
v primerih opravljanja prostovoljske službe,
–
v primerih prostovoljskega dela oseb iz 13. člena tega
zakona.
18.
člen
(vsebina
dogovora o prostovoljskem delu)
(1) Bistvene
sestavine dogovora o prostovoljskem delu so:
–
podatki o strankah dogovora, njihovem prebivališču oziroma
sedežu,
–
določitev kraja in časa trajanja prostovoljskega dela, če gre za
prostovoljsko delo v tujini ali zunaj kraja bivanja prostovoljca pa
tudi podatki o nastanitvi ter načinu zagotavljanja drugih pogojev
za opravljanje prostovoljskega dela,
–
opis prostovoljskega dela,
–
določitev pravice do dnevnega in tedenskega počitka,
–
določitev specifičnih pravic in obveznosti prostovoljca ter
obveznost spoštovanja etičnih pravil prostovoljske
organizacije,
–
določitev usposabljanja za prostovoljsko delo in
mentorstva,
–
določitev načina zagotavljanja varnosti v času usposabljanja za
prostovoljsko delo, v času opravljanja prostovoljskega dela in v
času prihoda ter odhoda s kraja opravljanja tega dela, če se to
delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost,
življenje ali zdravje prostovoljca,
–
določitev upravičenih stroškov vezanih na opravljanje
prostovoljskega dela in načina njihove povrnitve
prostovoljcu,
–
določitev načina izvajanja medsebojnih pravic in dolžnosti
ter
–
določitev načina prenehanja in odpovedi dogovora.
(2) Bistvena
sestavina dogovora o prostovoljskem delu je tudi izjava
prostovoljca, da na njegovi strani ne obstajajo zdravstvene ali
druge okoliščine, ki bi mu onemogočale ali bistveno oteževale
izpolnjevanje obveznosti ali bi lahko ogrozile njegovo zdravje ali
življenje in zdravje oseb, s katerim med opravljanjem
prostovoljskega dela prihaja v stik in izjava, da ima urejeno
obvezno zdravstveno zavarovanje.
(3) Obvezna
sestavina dogovora s prostovoljcem, ki opravlja prostovoljsko delo
z osebami s posebnimi potrebami in drugimi ranljivimi skupinami, je
izjava prostovoljca, da pri njem niso podane okoliščine iz drugega
odstavka 11. člena tega zakona. Prostovoljska organizacija lahko od
prostovoljca zahteva tudi predložitev potrdila iz kazenske ali
druge ustrezne uradne evidence, ki to dokazuje.
(4) Če se
sklepa dogovor o prostovoljskem delu z osebo, ki ji je v celoti
odvzeta poslovna sposobnost ali z otrokom do dopolnjenega 15. leta,
sklene dogovor v njenem imenu skrbnik ali zakoniti
zastopnik.
(5) Če se
sklepa dogovor o prostovoljskem delu z mladoletno osebo ali osebo,
ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, je dogovor veljaven, ko
k njemu da soglasje zakoniti zastopnik ali skrbnik, v skladu s
predpisi, ki urejajo poslovno sposobnost navedenih oseb.
(6) Dogovor o
prostovoljskem delu lahko vsebuje tudi druge sestavine, ki so
pomembne za opravljanje prostovoljskega dela.
19.
člen
(uporaba
zakona, ki ureja obligacijska razmerja)
Za razmerja
iz dogovora o prostovoljskem delu in razmerja, ki iz dogovora
izhajajo in ki s tem zakonom niso urejena, velja zakon, ki ureja
obligacijska razmerja.
20.
člen
(omejitev
pogodbene svobode dogovora o prostovoljskem delu)
(1) Pri
sklenitvi dogovora o prostovoljskem delu morajo prostovoljske
organizacije upoštevati omejitve glede največje tedenske delovne
obremenitve ter dnevnega in tedenskega počitka, ter varstva počitka
otrok, mlajših od 15 let, kot to določa zakon, ki ureja delovna
razmerja.
(2) Omejitve
iz prejšnjega odstavka ne veljajo, če se prostovoljsko delo izvaja
v obliki sobivanja z osebami, ki jim je prostovoljsko delo
namenjeno in ima prostovoljec pravico in možnost, da soodloča o
razporejanju dela.
(3) Dogovor
sklenjen v nasprotju z določbami prejšnjih dveh odstavkov je
ničen.
21.
člen
(prenehanje
veljavnosti dogovora o prostovoljskem delu)
Dogovor o
prostovoljskem delu preneha veljati:
–
s potekom časa, za katerega je bil sklenjen,
–
sporazumno ali z odpovedjo ene od strank,
–
z dnem dokončnosti odločbe o omejitvi ali odvzemu poslovne
sposobnosti prostovoljca, če dogovorjeno prostovoljsko delo presega
obseg poslovne sposobnosti prostovoljca ali če zakoniti zastopnik
ali pristojni center za socialno delo ne poda pisnega soglasja za
nadaljevanje prostovoljskega dela,
–
z dnem nastopa okoliščin iz drugega odstavka 11. člena tega
zakona,
–
z dnem prenehanja delovanja prostovoljske organizacije, ki nima
pravnega naslednika in
–
z dnem nastopa okoliščine, ki je dogovorjena za prenehanje
veljavnosti dogovora z dogovorom o prostovoljskem delu.
22.
člen
(odpoved
dogovora o prostovoljskem delu)
(1)
Prostovoljec ali njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko
kadarkoli odpove dogovor o prostovoljskem delu, če odpoved v roku,
ki ga določa dogovor, sporoči prostovoljski organizaciji. Brez
upoštevanja dogovorjenega odpovednega roka lahko prostovoljec
dogovor odpove, če prostovoljska organizacija krši dogovorjene
obveznosti.
(2)
Prostovoljska organizacija lahko predčasno odpove dogovor, če
preneha potreba po prostovoljskem delu, če prostovoljec krši
dogovor, če ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti ali če
prostovoljska organizacija ne more več zagotavljati pogojev za
opravljanje prostovoljskega dela.
(3) Dogovor o
prostovoljskem delu preneha veljati z dnem vročitve
odpovedi.
23.
člen
(evidenca
prostovoljcev in prostovoljskega dela)
(1) Za namene
spremljanja stanja in spodbujanja prostovoljstva v organizaciji,
organizacije in izvajanja prostovoljstva ter uresničevanja pravic
in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij,
prostovoljska organizacija vodi evidenco prostovoljcev in
opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca
vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega
prostovoljskega dela.
(2) Evidenčni
list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela vsebuje
naslednje podatke:
–
naziv in sedež prostovoljske organizacije ter datumu vzpostavitve
evidenčnega lista,
–
osebno ime prostovoljca ter naslov stalnega ali začasnega
prebivališča,
–
datum rojstva,
–
datum sklenitve pisnega ali ustnega dogovora, vrsta in obseg
povračila dogovorjenih stroškov ter datum izplačila,
–
datum ali časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil,
ter podatek o kraju opravljanja prostovoljskega dela,
–
datum izdaje potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,
–
podatek o tem, v kateri organizaciji je bilo opravljeno
prostovoljsko delo,
–
podatek o vrsti opravljenega prostovoljskega dela,
–
področje prostovoljskega dela po seznamu, določenim s predpisom na
podlagi sedmega odstavka tega člena,
–
kratko navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je
prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali s
prostovoljskim delom,
–
število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju
prostovoljskega dela in
–
navedbo osebnega imena in funkcije odgovorne osebe.
(3) Podatek
iz desete alineje prejšnjega odstavka prostovoljska organizacija
vpiše, na zahtevo prostovoljca ali, če je tako dogovorjeno z
dogovorom o prostovoljskem delu.
(4)
Prostovoljska organizacija vodi evidenco v elektronski ali fizični
obliki na način, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov.
Podatki v evidenci se hranijo deset let od zadnjega vpisa v
evidenčni list prostovoljca. Listine, na podlagi katerih so bili
podatki v evidenco vpisani, se hranijo deset let od nastanka
listine.
(5)
Prostovoljska organizacija ali druga pravna oseba zasebnega prava,
katere delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, ali
organizacija iz drugega odstavka 7. člena, v okviru katere je bilo
prostovoljsko delo opravljeno na podlagi dogovora iz drugega
odstavka 9. člena tega zakona, mora prostovoljski organizaciji, s
katero je bil tak dogovor sklenjen, najmanj enkrat letno sporočiti
podatke o opravljenem prostovoljskem delu, v rokih in na način
določen z dogovorom.
(6) Vrste
prostovoljskega dela iz osme alineje drugega odstavka tega člena
so:
–
organizacijsko delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela vodenja
projektov in programov, njihova organizacija ali organizacija dela
projekta ali programa in opravljanje mentorstva
prostovoljcem;
–
vsebinsko delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela za izvajanje
katerega so potrebna posebna znanja in veščine ali pa gre za
osnovno prostovoljsko delo posameznega programa ali projekta.
Posebna znanja in veščine so znanja in veščine, ki jih prostovoljec
pridobi v vzgojno izobraževalnem sistemu ali na usposabljanju
prostovoljske organizacije;
–
drugo delo, ki je opravljanje prostovoljskega dela kot pomožnega
dela ali dela za podporo prostovoljskemu programu ali projektu ali
dela za opravljanje katerega ni potrebno posebno
usposabljanje.
(7) Seznam
področij prostovoljskega dela in podrobnejšo ureditev evidenčnega
lista iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen
za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: minister).
24.
člen
(potrdilo)
(1) Ne glede
na obliko dogovora je prostovoljska organizacija na zahtevo
prostovoljca dolžna izdati prostovoljcu potrdilo o opravljenem
prostovoljskem delu.
(2) Potrdilo
iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naziv in sedež prostovoljske
organizacije, osebno ime, rojstne podatke in naslov stalnega ali
začasnega prebivališča prostovoljca, podatke o trajanju in količini
opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela
in navedbo vrste in obsega stroškov, če so bili prostovoljcu
povrnjeni. Če prostovoljec to želi, potrdilo vsebuje tudi navedbo
morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z
usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvom ali s
prostovoljskim delom.
(3) Potrdilo
iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podpis pooblaščene
osebe prostovoljske organizacije.
(4) Sklenitev
ustnega dogovora o prostovoljskem delu se lahko dokazuje tudi s
potrdilom iz prvega odstavka tega člena.
(5)
Državljanom Republike Slovenije, ki opravljajo prostovoljsko delo v
tujini, mora izdati potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu
prostovoljska organizacija s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je
prostovoljsko delo v tujini organizirala ali
soorganizirala.
(6)
Prostovoljska organizacija izdajo potrdila evidentira v evidenčnem
listu prostovoljca.
V. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI PROSTOVOLJCEV IN PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ V OKVIRU
ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA
25.
člen
(pravice
prostovoljca)
(1)
Prostovoljec ima pravico do:
–
predhodne seznanitve z organizacijo, vsebino in pogoji
prostovoljskega dela ter s pravicami in obveznostmi, ki mu kot
prostovoljcu pripadajo po zakonu, oziroma na podlagi splošnih aktov
prostovoljske organizacije,
–
seznanitve z morebitnimi nevarnostmi opravljanja prostovoljskega
dela,
–
sklenitve pisnega dogovora o prostovoljskem delu,
–
potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,
–
seznanitve z etičnimi pravili organizacije in drugimi etičnimi
pravili, ki so pomembna za posamezne oblike prostovoljskega
dela,
–
ustreznega usposabljanja za prostovoljsko delo in drugega
usposabljanja v zvezi s prostovoljskim delom,
–
mentorja, ki mu med trajanjem prostovoljskega dela nudi strokovno
pomoč in podporo,
–
zagotovitve varnosti v času usposabljanja za prostovoljsko delo in
v času opravljanja prostovoljskega dela, če se usposabljanje ali to
delo opravlja v okoliščinah, ki bi lahko ogrozile varnost,
življenje ali zdravje prostovoljca,
–
dnevnega in tedenskega počitka v dogovorjenem obsegu,
–
aktivnega sodelovanja pri odločanju v zadevah, ki vplivajo na
prostovoljsko delo,
–
odklonitve dela, ki se mu zdi moralno nesprejemljivo ali je v
nasprotju z določili tega ali drugih zakonov,
–
povrnitve dogovorjenih stroškov, ki jih je imel v zvezi z
opravljanjem prostovoljskega dela,
–
vložitve zahteve za izpolnitev obveznosti ali prenehanja kršitve
pravic na organ upravljanja prostovoljske organizacije
in
–
varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom o varstvu osebnih
podatkov.
(2) Če je
sklenjen ustni dogovor o prostovoljskem delu mora prostovoljec
prostovoljski organizaciji podati pisno izjavo, da je bil seznanjen
s pravicami in obveznostmi iz prve, druge in pete alineje
prejšnjega odstavka.
(3)
Opravičena odsotnost prostovoljca s prostovoljskega dela ne vpliva
na pravice iz prvega odstavka tega člena.
26.
člen
(obravnava
zahteve prostovoljca)
(1)
Prostovoljec lahko zahtevo iz trinajste alineje prvega odstavka
prejšnjega člena vloži v roku 30 dni od dneva kršitve pravic ali
neizpolnitve obveznosti.
(2) Pristojni
organ prostovoljske organizacije mora odločiti o zahtevi
prostovoljca v 30 dneh od prejema zahteve, kršitev odpraviti
oziroma obveznost izpolniti.
(3)
Prostovoljec ima pravico organu iz prejšnjega odstavka tudi osebno
predstaviti okoliščine, zaradi katerih meni, da so bile kršene
njegove pravice.
(4) V
primeru, da obveznost iz drugega odstavka tega člena v danem roku
ni izpolnjena oziroma kršitev ni odpravljena lahko prostovoljec
uveljavi sodno varstvo pred pristojnim sodiščem splošne
pristojnosti.
27.
člen
(zavarovanje
za primer brezposelnosti)
(1)
Prostovoljcu s statusom brezposelne osebe zaradi opravljanja
prostovoljskega dela ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer
brezposelnosti, ki so mu bile priznane v skladu z zakonom, ki ureja
trg dela.
(2)
Prostovoljec iz prejšnjega odstavka mora o opravljanju
prostovoljskega dela v skladu s tem zakonom pisno obvestiti
pristojni Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki to
okoliščino upošteva pri izpolnjevanju obveznosti prostovoljca po
zakonu, ki ureja trg dela.
28.
člen
(obveznosti
prostovoljca)
(1)
Obveznosti prostovoljca so:
–
izpolnjevanje obveznosti prevzetih s sklenjenim dogovorom o
prostovoljskem delu,
–
usposabljanje za prostovoljsko delo ali drugo usposabljanje v zvezi
z njim, če je obveznost dogovorjena s sklenjenim dogovorom o
prostovoljskem delu,
–
skrbno opravljanje prostovoljskega dela, v skladu s strokovnimi
standardi in etičnimi pravili ter prejetimi navodili prostovoljske
organizacije, ki prostovoljsko delo organizira,
–
spoštovanje pravil delovanja prostovoljske organizacije,
–
varovanje zaupnih podatkov prostovoljske organizacije in osebnih
podatkov, s katerimi se je seznanil ob opravljanju prostovoljskega
dela ter
–
poročanje o opravljenem prostovoljskem delu.
(2) Ne glede
na določbo tretje alineje prejšnjega odstavka ima prostovoljec
pravico odkloniti navodila za delo prostovoljske organizacije, če
bi bilo opravljanje prostovoljskega dela v skladu z navodili
nevarno za življenje ali zdravje prostovoljca ali drugih oseb ali v
neskladju z veljavnimi predpisi. Prostovoljsko delo lahko odkloni
tudi, če meni, da bi bilo delo za njega moralno ali etično
nesprejemljivo ali v nasprotju s sklenjenim dogovorom o
prostovoljskem delu.
(3) Če bi
upoštevanje navodil za delo prostovoljske organizacije, ki
prostovoljsko delo organizira, lahko povzročilo škodo prostovoljcu,
uporabnikom prostovoljskega dela ali tretjim osebam, je obveznost
prostovoljca prostovoljsko organizacijo na to pisno opozoriti. V
nujnih primerih je izjemoma opozorilo lahko tudi ustno.
29.
člen
(obveznosti
prostovoljske organizacije)
(1)
Obveznosti prostovoljske organizacije so:
–
spoštovanje in zagotavljanje pravic prostovoljca iz 25. člena tega
zakona,
–
izvrševanje obveznosti do prostovoljca prevzetih s sklenjenim
dogovorom o prostovoljskem delu,
–
zagotavljanje pogojev za spoštovanje pravic
prostovoljca,
–
izdajanje pisnih potrdil o prostovoljskem delu z vsebino, kot je
določena v 24. členu tega zakona,
–
zagotavljanje materialnih pogojev in sredstev za izvajanje
prostovoljskega dela,
–
zagotavljanje povračil dogovorjenih stroškov
prostovoljcu,
–
zagotavljanje spoštovanja varstva osebnih podatkov in pravice do
zasebnosti prostovoljca,
–
zagotavljanje drugih pogojev in pravic določenih s tem zakonom
in
–
vodenje evidence prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela
iz 23. člena tega zakona.
(2)
Prostovoljska organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca za
čas opravljanja prostovoljskega dela, če se prostovoljsko delo
opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje
prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o
prostovoljskem delu.
30.
člen
(odgovornost
za nastalo škodo)
(1) Za škodo,
ki jo povzroči prostovoljec uporabniku prostovoljskega dela ali
tretji osebi pri opravljanju prostovoljskega dela ali v zvezi z
njim, odgovarja prostovoljska ali druga nepridobitna organizacija,
v interesu katere je prostovoljec na podlagi sklenjenega dogovora
iz 16. člena tega zakona delal takrat, ko je bila škoda povzročena,
razen če dokaže, da je prostovoljec v danih okoliščinah ravnal
pravilno.
(2) Če je
prostovoljec na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega odstavka 9.
člena tega zakona delal v drugi organizaciji, odgovarja za škodo iz
prejšnjega odstavka tudi ta organizacija solidarno.
(3) Če se
dokaže, da je bila škoda povzročena namerno ali zaradi hude
malomarnosti prostovoljca, ima prostovoljska organizacija, ki je
škodo poravnala v skladu s prejšnjim odstavkom, pravico do
regresnega zahtevka za poplačilo celotne izplačane
odškodnine.
(4)
Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno
od prostovoljca, če je ta škodo povzročil namenoma.
(5)
Prostovoljska organizacija lahko zavaruje svojo odgovornost za
ravnanje prostovoljcev do tretjih oseb.
31.
člen
(povračilo
stroškov)
(1)
Prostovoljska organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, ki
so nastali zaradi ali v zvezi z izvajanjem prostovoljskega dela, če
je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno.
(2) Stroški
iz prejšnjega odstavka so:
–
potni stroški, stroški prehrane in nastanitve,
–
stroški prevoza in drugi stroški povezani s potjo in bivanjem v
tujini, če gre za prostovoljsko delo v tujini,
–
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, če gre za sredstva, ki so
značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega
prostovoljskega dela in so kot taka določena v predpisih, ki
urejajo delovna razmerja, ali v posebnih predpisih in internih
aktih prostovoljske organizacije.
(3) Potne
stroške, stroške prehrane in nastanitve, stroške prevoza in druge
stroške povezane s potjo ter stroške povezane z bivanjem v tujini,
organizacija prostovoljcu povrne v skladu s predpisi, ki urejajo
povračila teh stroškov v delovno pravnih razmerjih.
(4)
Nadomestilo za upravičeno uporabo lastnih sredstev se obračuna po
dejanskih stroških, če so ti izkazani z dokazili ali v pavšalnem
znesku. Pavšalni znesek nadomestila se določi na podlagi izračuna
realnih stroškov, vendar na letni ravni ne sme presegati 20% višine
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega
koledarskega leta.
(5) Tujcu ali
tujki (v nadaljnjem besedilu: tujec), ki je bil v Republiko
Slovenijo napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega
dela, mora prostovoljska organizacija izplačati tudi nadomestilo za
osebne stroške, če je bilo s tujo prostovoljsko organizacijo, ki je
tujca v Republiko Slovenijo napotila, tako dogovorjeno in če je
slednja za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva ali če je
tako izplačilo predvideno z evropskim ali mednarodnim programom, ki
poteka na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila, ali k njej
pristopila Republika Slovenija. Višina izplačila takega nadomestila
ne sme presegati višine, ki jo za namen tedenskega ali mesečnega
izplačila določa tak dogovor ali program. Nadomestilo za osebne
stroške mu lahko organizacija izplača tedensko, mesečno ali v
enkratnem znesku.
32.
člen
(usposabljanje
prostovoljca)
(1)
Prostovoljska organizacija zagotavlja usposabljanje prostovoljca za
prostovoljsko delo.
(2)
Usposabljanje prostovoljca obsega:
–
teoretično in praktično seznanitev prostovoljca z vsebino in
načinom opravljanja prostovoljskega dela,
–
seznanitev prostovoljca s prostovoljsko organizacijo, ki
prostovoljsko delo organizira in organizacijo v okviru katere bo
prostovoljsko delo opravljal, njenim delovanjem in njenimi
splošnimi akti ter z etičnim kodeksom organizacije in
–
seznanitev prostovoljca z njegovimi pravicami in obveznostmi v
zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela.
33.
člen
(mentorstvo)
(1)
Prostovoljska organizacija zagotavlja mentorstvo, če je to potrebno
zaradi narave prostovoljskega dela, ali če prostovoljec izrazi
potrebo po mentorstvu in skrbi za usposabljanje mentorjev
prostovoljskega dela.
(2)
Mentorstvo obsega organizacijo prostovoljskega dela in podporo
prostovoljcu pri opravljanju prostovoljskega dela v skrbi za
kakovostno izvajanje prostovoljskega dela. Mentorstvo se lahko
izvaja tudi kot oblika prostovoljskega dela.
(3) Mentor je
lahko opravilno sposobna polnoletna oseba, ki po prostovoljskih ali
delovnih izkušnjah presega izkušnje oseb, ki se želijo vključiti v
prostovoljsko delo.
34.
člen
(nagrada za
izjemne dosežke)
Prostovoljska
organizacija lahko prostovoljcu podeli letno nagrado za izjemne
dosežke, če ima v splošnem aktu vnaprej določena merila, ki
opredeljujejo izjemne dosežke, ter postopek in kriterije za
izbor.
VI.
SPODBUJANJE RAZVOJA IN SPREMLJANJE ORGANIZIRANEGA
PROSTOVOLJSTVA
35.
člen
(trajnostni
razvoj)
Prostovoljstvo
se kot družbeno vrednoto vključuje v vzgojno izobraževalni sistem
na podlagi meril in kriterijev, ki jih določajo predpisi na
področju vzgoje in izobraževanja.
36.
člen
(strategija
razvoja prostovoljstva)
(1) Z namenom
spodbujanja prostovoljstva Vlada Republike Slovenije sprejme odlok,
v katerem določi strategijo razvoja prostovoljskega dela (v
nadaljnjem besedilu: strategija).
(2)
Strategija določa temeljne politike in ukrepe spodbujanja
prostovoljskega dela.
(3)
Strategija se določi za obdobje petih let.
(4)
Strategijo pripravi ministrstvo, pristojno za javno upravo (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z delovnim telesom
iz petega odstavka tega člena.
(5) Za
spremljanje izvajanja strategije ter razvoja prostovoljstva Vlada
Republike Slovenije imenuje stalno delovno telo, sestavljeno iz
predstavnikov ministrstev in predlaganih predstavnikov
prostovoljskih organizacij.
37.
člen
(spodbujanje
prostovoljstva)
(1) Na
podlagi strategije ministrstva in drugi organi državne uprave
načrtujejo in izvajajo ukrepe za spodbujanje in razvoj
prostovoljstva. Pri načrtovanju ukrepov morajo sodelovati s
prostovoljskimi organizacijami.
(2) Pri
dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih,
na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju
projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo
prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva,
namenjenih najmanj 10% razpisanih sredstev javnega
razpisa.
(3) Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka, se sredstva lahko dodelijo
subjektom, ki niso prostovoljske organizacije, če na javni razpis
ni bilo predloženo zadostno število vlog prostovoljskih organizacij
in bi zato sredstva ostala neporabljena.
(4)
Samoupravne lokalne skupnosti na način in v okviru namena kot je
določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko določijo
projekte in programe ter zagotovijo sredstva za njihovo
izvajanje.
(5) Če se za
pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega
deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega
proračuna ali proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, če zakon
ne določa drugače, prostovoljsko delo upoštevajo kot lastni
materialni vložek prostovoljskih organizacij. Višina lastnega
materialnega vložka se določi na podlagi evidentiranega dela in
ocenjene vrednosti ure prostovoljskega dela, določene s predpisom
iz sedmega odstavka 41. člena tega zakona.
(6) Pri
dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna se pri izvajanju
projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo
prostovoljsko delo, stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva
prostovoljcev priznavajo kot upravičeni stroški sofinanciranja
projektov in programov.
38.
člen
(vpisnik
prostovoljskih organizacij)
(1) Za
potrebe spremljanja prostovoljstva in uveljavljanje pravic in
obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij pristojna
organizacija za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov, na
podlagi pisne priglasitve pravne osebe zasebnega prava, katere
delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in katere
osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva
določeno v 2. členu tega zakona in ki zagotavlja in usposablja
prostovoljce za prostovoljsko delo ali se v okviru njene dejavnosti
prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist,
izvede vpis in vzpostavi elektronski vpisnik prostovoljskih
organizacij (v nadaljnjem besedilu: vpisnik). Ministrstvo seznam
prostovoljskih organizacij objavi na spletni strani
ministrstva.
(2) Vpisnik
prostovoljskih organizacij vsebuje naslednje podatke:
–
matično številko pravne osebe,
–
naziv in sedež pravne osebe,
–
statusna oblika pravne osebe,
–
osebne podatke zakonitega zastopnika,
–
dejavnost pravne osebe,
–
datum vpisa v vpisnik,
–
datum vpisa spremembe podatkov v vpisniku,
–
datum izbrisa iz vpisnika,
–
razlog izbrisa in
–
opombe.
(3) O
zavrnitvi priglasitve iz prvega odstavka tega člena in izbrisu
prostovoljske organizacije iz vpisnika prostovoljskih organizacij
iz razlogov navedenih v prvem odstavku 40. člena tega zakona,
odloča ministrstvo.
39.
člen
(priglasitev
v vpisnik)
(1) Pisna
priglasitev vsebuje naslednje podatke:
–
matično številko pravne osebe,
–
naziv in sedež pravne osebe,
–
statusna oblika pravne osebe,
–
osebne podatke zakonitega zastopnika,
–
dejavnost pravne osebe,
–
izjavo, da je njeno delovanje z zakonom opredeljeno kot
nepridobitno in da njena osnovna dejavnost ni v nasprotju z
opredelitvijo prostovoljstva določeno v 2. členu tega zakona ter,
da zagotavlja in usposablja prostovoljce za prostovoljsko delo ali
da se v okviru njene dejavnosti prostovoljsko delo izvaja v splošno
korist ali, da izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 9. člena tega
zakona,
–
da ne gre za organizacijo iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona
ter
–
datum, žig in podpis zakonitega zastopnika.
(2) Minister
predpiše obrazec za priglasitev iz prejšnjega odstavka in ga objavi
na spletni strani ministrstva.
40.
člen
(izbris in
ponovna priglasitev v vpisnik)
(1) Izbris
prostovoljske organizacije iz vpisnika se izvrši, če:
–
prostovoljska organizacija to pisno zahteva,
–
pravna oseba preneha obstajati,
–
prostovoljska organizacija ne predloži poročila o prostovoljstvu iz
prvega odstavka 41. člena tega zakona,
–
prostovoljska organizacija iz petega odstavka 23. člena tega zakona
ne sporoči podatkov o opravljenem prostovoljskem delu prostovoljski
organizaciji s katero je sklenila dogovor iz drugega odstavka 9.
člena tega zakona ali
–
ne izpolnjuje več pogojev za vpis v vpisnik.
(2) Pravnim
osebam, ki so bile izbrisane iz razloga iz prve, tretje in četrte
alineje prejšnjega odstavka, ponoven vpis v vpisnik ni dovoljen
pred potekom dveh let od dneva izbrisa.
41.
člen
(poročila o
prostovoljstvu)
(1)
Prostovoljske organizacije, ki so vpisane v vpisnik iz 38. člena
tega zakona, enkrat letno, na enotno predpisanem obrazcu,
pripravijo poročilo o prostovoljstvu, ki vsebuje naslednje podatke
za preteklo koledarsko leto:
–
o številu sklenjenih dogovorov o prostovoljskem delu,
–
o kraju izvajanja prostovoljskega dela ter o prostovoljskih
organizacijah in drugih pravnih osebah javnega ali zasebnega prava,
katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno, v
okviru katerih je bilo na podlagi sklenjenega dogovora iz drugega
odstavka 9. člena tega zakona prostovoljsko delo opravljeno
in
–
o skupnem številu opravljenih prostovoljskih ur ter številu
opravljenih prostovoljskih ur glede na vrsto prostovoljskega dela,
kot jih določa šesti odstavek 23. člena tega zakona, in starostne
skupine prostovoljcev.
(2) Podatki
iz prejšnjega odstavka, razen podatkov iz prve alineje, se
prikazujejo po področjih prostovoljskega dela, v skladu s seznamom,
določenim s predpisom iz sedmega odstavka 23. člena tega
zakona.
(3) Poročilo
o prostovoljstvu predložijo pristojni organizaciji za javno pravne
evidence in storitve, prek spletnega portala, istočasno z letnim
poročilom, ki ga te organizacije predložijo v skladu s predpisi, ki
določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih
poročil.
(4) Na
podlagi poročil o prostovoljstvu pristojna organizacija za javno
pravne evidence in storitve zbere in obdela prejete podatke. Zbirne
podatke o prostovoljskem delu v Republiki Sloveniji za preteklo
koledarsko leto skupaj s seznamom prostovoljskih organizacij, ki so
v skladu s tem zakonom poročila o prostovoljstvu predložile in
tistih, ki tega v roku določenim s tem zakonom niso storile, ter
seznamom organizacij, v katerih se je prostovoljsko delo izvajalo
na podlagi dogovora iz drugega odstavka 9. člena tega zakona,
posreduje ministrstvu.
(5)
Ministrstvo na podlagi zbira podatkov iz prejšnjega odstavka
pripravi skupno poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za
preteklo koledarsko leto in ga predloži Vladi Republike Slovenije v
seznanitev.
(6) Poročilo
iz prejšnjega odstavka vsebuje seznam prostovoljskih organizacij in
drugih pravnih oseb, v okviru katerih je bilo prostovoljsko delo
opravljeno, podatke o številu sklenjenih dogovorov o prostovoljskem
delu in opravljenem prostovoljskem delu ter ocenjeno vrednost
prispevka prostovoljstva k družbeni blaginji. Skupno poročilo o
prostovoljstvu se objavi na spletni strani ministrstva.
(7) Obrazec
iz prvega odstavka tega člena in način prikazovanja in sporočanja
podatkov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega
člena, ocenjeno vrednost opravljenega prostovoljskega dela, glede
na vrsto prostovoljskega dela iz šestega odstavka 23. člena tega
zakona, vsebino in roke za predložitev zbira podatkov iz četrtega
odstavka tega člena ter rok za predložitev skupnega poročila o
prostovoljstvu v Republiki Sloveniji, predpiše minister.
42.
člen
(državna
priznanja)
(1)
Prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam se podeljuje Nagrado
Republike Slovenije za prostovoljstvo (v nadaljnjem tekstu:
nagrada) in Priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo (v
nadaljnjem besedilu: priznanje) kot najvišji državni priznanji za
izjemne dosežke na področju prostovoljstva, njegove promocije in
razvoja.
(2) Nagrada
zaslužnemu prostovoljcu se podeli za življenjsko delo, če se je s
svojim prostovoljskim delom izjemno uveljavil in z njim trajno
prispeval k razvoju prostovoljstva in družbeni blaginji Republike
Slovenije ali za enkraten izjemen dosežek, če ima ta izjemen vpliv
na področju prostovoljstva.
(3) Nagrada
zaslužni prostovoljski organizaciji se podeli če je s svojim delom
dosegla izjemne in trajne dosežke na področju prostovoljstva na
območju Republike Slovenije v časovnem obdobju daljšem od 20
let.
(4) Priznanje
se podeli za pomembne dosežke prostovoljcev in prostovoljskih
organizacij v obdobju zadnjih dveh let.
(5) Nagrada
in priznanje se podeljujeta na podlagi naslednjih meril:
–
evidentirana leta prostovoljskega dela oziroma dela na področju
prostovoljstva,
–
število opravljenih prostovoljskih ur,
–
pomen dejansko dosežene spremembe zaradi opravljanja prostovoljstva
ali dela na področju prostovoljstva,
–
število vključenih deležnikov,
–
obseg vpliva opravljenega prostovoljskega dela prostovoljca ali
opravljenega dela na področju prostovoljstva na vključevanje drugih
posameznikov v prostovoljstvo in širitev ideje ter načel
prostovoljstva in
–
izkazan vpliv na širjenje prostovoljskega dela z vzpostavitvijo
novih programov prostovoljskega dela.
(6) Kandidate
za nagrado in priznanje lahko predlagajo posamezniki in pravne
osebe.
43.
člen
(podelitev
nagrade in priznanja)
(1) Vsako
leto se lahko zaslužnim prostovoljcem ali prostovoljskim
organizacijam podeli največ ena nagrada ter največ šest priznanj.
Podeljujejo se za vsa področja prostovoljstva.
(2) O
podelitvi odloča Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih
priznanj na področju prostovoljstva iz 44. člena tega zakona (v
nadaljnjem besedilu: odbor) z najmanj dvotretjinsko večino vseh
članov.
(3) Za namene
odločanja o podelitvah nagrad in priznanj iz prejšnjega odstavka
odbor obdeluje naslednje osebne podatke kandidatov: osebno ime,
akademski naziv, če ga ima, datum in kraj rojstva, naslov stalnega
prebivališča in podatke o opravljenem prostovoljskem delu in
doseženih rezultatih.
(4)
Prostovoljcu se lahko podeli nagrada samo enkrat.
(5)
Prostovoljcu se lahko podeli priznanje samo enkrat.
(6) Nagrada
in priznanje se izkazujeta s finančno nagrado in posebno
listino.
(7) Nagrado
in priznanje podeljuje vsako leto ob mednarodnem dnevu
prostovoljstva odbor, izroči pa Predsednik Republike
Slovenije.
(8) Nagrada
in priznanje se ne moreta podeliti posmrtno ali organizaciji, ki je
v času postopka ocenjevanja in podeljevanja iz kateregakoli razloga
prenehala obstajati ali je v postopku prenehanja.
(9) Višino
nagrade in priznanja določi na predlog odbora Vlada Republike
Slovenije tako, da je razmerje med njima 3:1.
(10)
Podrobnejšo ureditev nagrade in priznanja, podrobnejši način
predlaganja kandidatov, obliko in vsebino javnega poziva iz drugega
odstavka 45. člena tega zakona, podrobnejša merila za podelitev
nagrade in priznanja, način podelitve nagrade in priznanja, način
oblikovanja strokovnih komisij iz petega odstavka 44. člena tega
zakona in njihove naloge in področja njihovega dela ter vsebino ter
roke za objavo poročila o delu iz drugega odstavka 45. člena tega
zakona predpiše Vlada Republike Slovenije.
44.
člen
(odbor)
(1) Odbor iz
prejšnjega člena, ki ima devet članov, na predlog ministra imenuje
Vlada Republike Slovenije. Sestavljen je tako, da člani v njem
zastopajo vsa področja prostovoljskega dela.
(2) Štiri
kandidate za člane odbora predlagajo prostovoljske organizacije,
enega kandidata predlaga Urad predsednika Republike Slovenije,
enega kandidata predlaga ministrstvo, tri kandidate pa predlagajo
ministrstva tako, da se z njihovim imenovanjem zagotovi zastopanost
še manjkajočih področij prostovoljskega dela.
(3) Člani
odbora so imenovani za dobo štirih let tako, da se pri prvem
imenovanju za štiri člane odbora določi mandat dveh let, za ostale
pa štiri leta. Mandat članov odbora se lahko ponovi le
enkrat.
(4)
Predsednika odbora in njegovega namestnika izvolijo člani izmed
sebe.
(5) Za pomoč
pri izbiri kandidatov za podelitev nagrad in priznanj odbor, Vladi
Republike Slovenije predlaga imenovanje posebnih strokovnih komisij
za posamezna področja prostovoljskega dela, ki pripravijo strokovne
ocene o posameznih predlogih.
45.
člen
(delo odbora
in strokovnih komisij)
(1) Delo
odbora in komisij je častno in brezplačno.
(2) Odbor
zagotavlja javnost delovanja tako, da vsako leto objavi javni poziv
za predlaganje kandidatov za nagrado in priznanje ter objavi
sestavo imenovanih strokovnih komisij in poročilo o svojem
delu.
(3) Odbor
sprejme poslovnik, ki podrobneje določa način dela odbora in
strokovnih komisij.
(4) Poslovnik
začne veljati, ko da k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije in
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Strokovna
in administrativna dela za odbor opravlja ministrstvo. Vsakoletne
podatke o prejemnikih državnih priznanj iz prvega odstavka 42.
člena tega zakona, ki obsegajo ime in priimek, akademski naziv, če
ga ima, rojstni datum in kraj stalnega prebivališča ali naziv,
matično številko in naslov sedeža prejemnika, datum in številko
državnega priznanja in utemeljitev za njegovo podelitev, objavi na
spletnih straneh ministrstva.
46.
člen
(sredstva)
Sredstva za
delovanje odbora in strokovnih komisij ter sredstva za nagrado in
priznanje se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenija v
finančnem načrtu ministrstva.
47.
člen
(priznanja
samoupravne lokalne skupnosti)
Svet
samoupravne lokalne skupnosti lahko v okviru svoje pristojnosti s
predpisi določi in uredi nagrade in priznanja samoupravne lokalne
skupnosti za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.
VII.
PRISTOJNOST ZA IZVAJANJE IN NADZOR NAD IZVAJANEM ZAKONA
48.
člen
(pristojnost
za izvajanje)
Ministrstvo
spremlja stanje prostovoljstva v Republiki Sloveniji in sodeluje
pri pripravi, izvajanju in vrednotenju politik, predpisov in
ukrepov, ki vplivajo na delovanje prostovoljcev in prostovoljskih
organizacij in skrbi za izvrševanje tega zakona.
49.
člen
(nadzor)
(1) Nadzor
nad izvrševanjem določb tega zakona, razen določb iz drugega in
tretjega odstavka tega člena, izvajajo inšpektorji in inšpektorice
(v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) Ministrstva za javno upravo,
Inšpektorata Republike Slovenije za javno upravo.
(2) Nadzor
nad izvrševanjem določb 11. člena, 13. člena in prvega odstavka 20.
člena tega zakona, izvajajo inšpektorji Ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve, Inšpektorata Republike Slovenije za
delo.
(3) Nadzor
nad varstvom osebnih podatkov izvaja Informacijski pooblaščenec
Republike Slovenije.
(4)
Inšpektorat Republike Slovenije za javno upravo, Inšpektorat
Republike Slovenije za delo in Informacijski pooblaščenec Republike
Slovenije izvršujejo pristojnosti iz prejšnjih odstavkov kot
prekrškovni organi.
VIII.
KAZENSKE DOLOČBE
50.
člen
(1) Z globo
od 200 do 500 eurov se za prekršek kaznuje prostovoljska
organizacija, ki ne sklene dogovora o prostovoljskem delu v pisni
obliki (drugi odstavek 17. člena tega zakona) ali ne izda potrdila
o sklenitvi ustnega dogovora (prvi in peti odstavek 24. člena tega
zakona) ali ga sklene brez obveznih sestavin (drugi, tretji in
četrti odstavek 18. člena tega zakona).
(2) Z globo
od 300 do 600 eurov se kaznuje prostovoljska organizacija, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi ali osebi,
ki ji je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna
sposobnost.
(3) Z globo
od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje prostovoljska
organizacija, ki opusti dolžnost (prvi odstavek 11. člena tega
zakona) ali dopusti opravljanje prostovoljskega dela osebi, ki ji
dela s temi skupinami ljudi ni dovoljeno opravljati (drugi odstavek
11. člena tega zakona).
(4) Z globo
od 400 do 800 eurov se za prekršek kaznuje prostovoljska
organizacija, če:
–
otroku do dopolnjenega 15. leta ali mladoletni osebi ali osebi, ki
ji je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost, ne zagotovi
opravljanja prostovoljskega dela pod nadzorom mentorja ali
opravljanja prostovoljskega dela primernega njeni starosti in
psihofizičnim zmožnostim (prvi in drugi odstavek 13. člena tega
zakona);
–
z mladoletno osebo ali osebo, ki ji je bila delno ali v celoti
odvzeta poslovna sposobnost, brez soglasja zakonitega zastopnika
ali skrbnika sklene dogovor o prostovoljskem delu (četrti in peti
odstavek 18. člena tega zakona).
(5) Odgovorna
oseba prostovoljske ali druge organizacije se kaznuje:
–
z globo od 100 do 250 eurov za prekrške iz prvega in drugega
odstavka tega člena,
–
z globo od 1.000 do 2.000 eurov za prekršek iz tretjega odstavka
tega člena ter
–
z globo od 200 do 400 eurov za prekrške iz četrtega odstavka tega
člena.
IX. PREHODNE
IN KONČNA DOLOČBA
51.
člen
(1) Vlada
Republike Slovenije izda predpis iz devetega in desetega odstavka
43. člena tega zakona v roku štirih mesecev od dneva uveljavitve
tega zakona.
(2) Minister
izda predpis iz sedmega odstavka 23. člena, drugega odstavka 39.
člena in sedmega odstavka 41. člena tega zakona, v štirih mesecih
od uveljavitve tega zakona.
52.
člen
Vlada
Republike Slovenije sprejme odlok iz 36. člena tega zakona v roku
treh let od dneva uveljavitve tega zakona.
53.
člen
(1) Člane
odbora iz prvega odstavka 44. člena tega zakona Vlada Republike
Slovenije imenuje v roku štirih mesecev od dneva uveljavitve tega
zakona.
(2)
Ministrstvo skliče prvo sejo odbora v roku 30 dni od dneva
imenovanja članov.
(3) Odbor na
prvi seji izbere predsednika in njegovega namestnika ter sprejme
poslovnik o delu iz tretjega odstavka 45. člena tega
zakona.
54.
člen
Pristojna
organizacija za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov iz
prvega odstavka 38. člena in tretjega ter četrtega odstavka 41.
člena tega zakona je Agencija Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve.
55.
člen
(1) Prva
poročila o prostovoljstvu in prvo skupno poročilo o prostovoljstvu
v Republiki Sloveniji, v skladu z določbo prvega, drugega, tretjega
in petega odstavka 41. člena tega zakona prostovoljske organizacije
in ministrstvo pripravijo v rokih določenih s tem zakonom in
predpisom iz sedmega odstavka 41. člena tega zakona v koledarskem
letu, ki sledi letu uveljavitve tega zakona.
(2) Ne glede
na določbo 41. člena tega zakona se za pripravo prvega poročila
prostovoljskih organizacij o prostovoljstvu in prvega skupnega
poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji po uveljavitvi tega
zakona kot obdobje poročanja šteje obdobje od dneva uveljavitve
tega zakona do izteka koledarskega leta v katerem je zakon začel
veljati.
56.
člen
(uveljavitev
zakona)
Ta zakon
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.