www.davkoplacevalci.com

<div class="Section1">
 
Iz sklopa – modula:
<div style="border: none; border-bottom: solid windowtext 1.5pt; padding: 0cm 0cm 1.0pt 0cm;">
<p class="MsoNormal" style="margin-top: 0cm; margin-right: 0cm; margin-bottom: .0001pt; margin-left: 7.1pt; text-align: justify; border: none; mso-border-bottom-alt: solid windowtext 1.5pt; padding: 0cm; mso-padding-alt: 0cm 0cm 1.0pt 0cm;">ZAKONODAJA/Delo in prispevki/Delovna razmerja/Zaposlovanje/ …
</div>
 
 
ZAKON O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO
(neuradno prečiščeno besedilo)
/ZPDZC/
 
Uradni list RS, št.:
§   12/07-UPB1 (12.02.2007),
§   29/10-ZPDZC-B (09.04.2010; veljavnost od 10.04.2010; uporaba od 10.04.2010),
§   57/12-ZPDZC-C (27.07.2012; veljavnost od 28.07.2012; uporaba od 28.07.2012).
 
<table style="width: 450.2pt; margin-left: 5.4pt; border-collapse: collapse; mso-padding-alt: 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;" width="600" border="0" cellspacing="0" cellpadding="0">
<tbody>
<tr>
<td style="width: 10.0cm; padding: 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;" valign="top" width="378">
Datum veljavnosti neuradno prečiščenega besedila:
</td>
<td style="width: 166.7pt; padding: 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;" valign="top" width="222">
od 28.07.2012 naprej
</td>
</tr>
<tr>
<td style="width: 10.0cm; padding: 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;" valign="top" width="378">
Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila:
</td>
<td style="width: 166.7pt; padding: 0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;" valign="top" width="222">
od 28.07.2012 naprej
</td>
</tr>
</tbody>
</table>
 
 
I. SPLOŠNE DOLOČBE
 
Splošno
1. člen
(1) Ta zakon določa v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih je šteti zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata:
– Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009, str. 24),
– Direktiva 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (UL L št. 180 z dne 15. 7. 2010, str. 1).
 
Pojmi
2. člen
(1) Pravna oseba po tem zakonu je gospodarska družba, zadruga, zavod oziroma druga domača ali tuja pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost.
(2) Podjetnik po tem zakonu je domača ali tuja fizična oseba, ki na trgu skladno z veljavno zakonodajo samostojno opravlja pridobitno dejavnost.
(3) Posameznik po tem zakonu je domača ali tuja oseba, ki opravlja dejavnost oziroma delo brez registracije ali priglasitve in brez izpolnjevanja drugih z zakonom predpisanih pogojev.
(4) Nezakonito prebivanje je prebivanje državljana tretje države, ki v Republiki Sloveniji ne prebiva v skladu z določbami zakona, ki ureja vstop, prebivanje in odstranitev tujcev, ali zakona, ki ureja mednarodno zaščito.
(5) Nezakonita zaposlitev pomeni zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države.
(6) Podizvajalec je vsaka pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki mu je dodeljena izvedba vseh ali del obveznosti iz že sklenjene pogodbe.
(7) Plačilo za delo na črno zaposlene osebe pomeni plačo ali kakršne koli druge prejemke v denarju ali naravi, ki jih delavec prejme iz zaposlitve neposredno ali posredno od pravne osebe, podjetnika ali posameznika, in je enakovredno tistemu, ki bi ga uživali primerljivi delavci v zakonitem delovnem razmerju.
(8) Posebno izkoriščevalski delovni pogoji so delovni pogoji, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev.
(9) Državljan tretje države je državljan države, ki ni država članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali ni družinski član državljana države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije.
 
Delo na črno
3. člen
(1) Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih:
– če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti,
– če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
– če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
– če tuje podjetje, razen podjetja s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu, ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja,
– če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakoni.
(2) Opravljanje dela na črno iz prejšnjega odstavka je prepovedano.
 
Soudeleženec dela na črno
4. člen
(1) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki omogoči eni ali več osebam opravljanje dela na črno, za katere ve, da opravljajo delo na črno, je soudeleženec dela na črno.
(2) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki sklene pogodbo z drugo pravno osebo, podjetnikom ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno, je soudeleženec dela na črno.
 
Zaposlovanje na črno
5. člen
(1) Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti:
– z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev,
– omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba,
– nezakonito zaposli državljana tretje države.
(2) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.
(3) Če je v primeru iz prve alinee prvega odstavka tega člena na črno zaposlena brezposelna oseba, se domneva, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna oseba ali podjetnik mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku 3 dni po tem, ko inšpektor za delo ugotovi zaposlitev na črno. Če ji pogodba v tem roku ni vročena, lahko zahteva sodno varstvo.
(4) Na črno zaposlena oseba lahko kadar koli med zaposlitvijo na črno pri pristojnih nadzornih organih vloži pritožbo zoper pravno osebo, podjetnika ali posameznika zaradi zaposlitve na črno.
(5) Če pravna oseba, podjetnik ali posameznik ali na črno zaposlena oseba ne dokaže, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece.
(6) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki na črno zaposli brezposelno osebo, mora poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, če oseba v tem času ni bila prijavljena v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.
(7) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, mora državljanu tretje države plačati vse morebitne še neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, hkrati pa mora plačati vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen.
(8) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik mora v osmih delovnih dneh po tem, ko inšpektor za delo ugotovi kršitev, poravnati obveznosti iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo o tem predložiti dokazilo.
(9) Če na črno zaposlena oseba iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena ni prejela vseh plačil za opravljeno delo oziroma za povračilo vseh stroškov za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil ali je bil vrnjen, lahko poravnavo obveznosti iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
(10) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik mora pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevati, da mu predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Kopijo dokazila o zakonitem prebivanju mora hraniti ves čas zaposlitve državljana tretje države pri njem.
(11) Če je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki je na črno zaposlil osebo iz prvega odstavka tega člena, podizvajalec, so za obveznosti iz šestega oziroma sedmega odstavka tega člena solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi vmesni podizvajalci, če se jim dokaže, da so vedeli, da je pravna oseba, podjetnik ali posameznik na črno zaposloval osebe ter o tem niso obvestili pristojnih nadzornih organov.
(12) Pravna oseba, podjetnik ali posameznik iz desetega odstavka tega člena ali glavni izvajalec oziroma vsi vmesni podizvajalci iz prejšnjega odstavka so odgovorni za nezakonito zaposlitev, če:
– so vedeli, da je državljan tretje države predložil ponarejeno dokazilo o zakonitem prebivanju,
– za državljana tretje države ni bila opravljena prijava dela v skladu z 49. ali 50. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11).
 
Nedovoljena reklama
6. člen
(1) Prepovedano je naročanje in objavljanje oglasov (nedovoljena reklama) v časopisih, revijah, radiu, televiziji in drugih elektronskih medijih (oglaševalska organizacija) ali posredovanje in objavljanje reklamnih sporočil na drug način, ki je dostopen javnosti, če:
– pravna oseba, podjetnik ali posameznik ponuja oziroma reklamira delo na črno po določbah 3. člena tega zakona,
– pravna oseba, podjetnik ali posameznik objavlja potrebo po delavcu, katerega delo ni vezano na registrirano oziroma priglašeno dejavnost.
(2) Naročnik oglasa je dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identiteti: firmo in sedež firme ter ime in priimek odgovorne osebe ali ime in priimek naročnika ter njegovo stalno prebivališče.
(3) Oglaševalska organizacija ne sme objavljati oglasov, če naročnik oglasa ne posreduje podatkov iz prejšnjega odstavka.
(4) Oglaševalska organizacija je dolžna organom iz 13. člena tega zakona na njihovo zahtevo posredovati podatke o naročniku oglasa.
 
II. IZJEME, KI SE NE ŠTEJEJO ZA DELO OZIROMA ZAPOSLOVANJE NA ČRNO
 
Aktivnosti, ki niso delo oziroma zaposlovanje na črno
7. člen
(1) Ne glede na določbe 3. člena tega zakona se za delo na črno ne štejejo:
– medsebojna sosedska pomoč,
– delo v lastni režiji,
– nujno delo,
– humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih,
– osebno dopolnilno delo.
(2) Ne glede na določbe 5. člena tega zakona se za zaposlovanje na črno ne štejejo:
– kratkotrajno delo,
– malo delo,
– nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno po tem zakonu in po drugih predpisih.
 
Sosedska pomoč
8. člen
Za medsebojno sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila ter če ga ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike medsosedske pomoči, določene v zakonu.
 
Delo v lastni režiji
9. člen
Za opravljanje del v lastni režiji se šteje opravljanje vseh del na nepremičninah, razen če s posebnim zakonom ni drugače določeno, in na premičninah v osebni lasti, ter opravljanje storitev, kadar jih opravlja lastnik sam ali njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti ali partner v registrirani istospolni skupnosti, ali z osebami, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena.
 
Nujno delo
10. člen
Za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč (poplave, plazovi) ali odstranjevanju posledic naravnih nesreč (odstranjevanje ruševin, naplavin) in drugih nesreč (odprava posledic požara in podobno).
 
Humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo
11. člen
(1) Za humanitarno, karitativno in prostovoljno delo se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne ter organizirano prostovoljno delo v okviru drugih nevladnih organizacij.
(2) Za dobrodelno delo se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, šolarjem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, bolnikom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.
 
Osebno dopolnilno delo
12. člen
(1) Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače.
(2) Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po določbi 15. člena obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94).
(3) Dela iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko opravljajo pod pogojem, če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, in če so določena v pravilniku o delih, ki jih je šteti za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del.
(4) Posameznik je dolžan osebno dopolnilno delo iz prvega in drugega odstavka tega člena pred pričetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.
 
Kratkotrajno delo
12.a člen
(1) Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec, zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno.
(2) Delo iz prejšnjega odstavka se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in predpisi o varnosti ter zdravju pri delu.
(3) To delo se lahko opravlja na podlagi predhodne prijave upravni enoti, kjer se delo opravlja. Prijava vsebuje navedbo osebe, ki bo delo opravljala, kraj in čas opravljanja dela ter izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tega zakona. Upravna enota mora en izvod prijave nemudoma posredovati pristojnemu inšpektoratu za delo.
 
Malo delo
12.b člen
(1) Kot malo delo se šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50% minimalne plače po zakonu, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine.
(2) Delo iz prejšnjega odstavka se mora opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih glede dela otrok, mlajših od 15 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov, varstva žensk, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, in v skladu s predpisi o varnosti ter zdravju pri delu.
(3) Delodajalec in oseba, ki opravlja malo delo, skleneta pogodbo o mali zaposlitvi, v kateri določita:
– podatke o pogodbenih strankah,
– datum nastopa dela,
– vrsto dela s kratkim opisom in kraj opravljanja dela,
– čas trajanja dela na dan, na teden in na mesec,
– določilo o znesku plačila za opravljanje dela in o načinu izplačevanja plačila,
– druge pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec prijavi osebo, ki opravlja malo delo, v socialno zavarovanje in na njeno plačilo obračuna in plača prispevke za socialno varnost po zakonu. Pri ugotavljanju in odmeri pravic iz socialne varnosti, se zavarovanje po tem členu upošteva kot delovno razmerje s krajšim od polnega delovnega časa po zakonu.
 
III. NADZOR
 
Nadzorni organi
13. člen
(1) Kršitve določb tega zakona ugotavljajo inšpektorati in drugi organi v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni:
– tržni inšpektorat nadzoruje kršitve določb 3. in 4. člena ter prve alineje prvega odstavka in drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena tega zakona;
– inšpektorat za delo nadzoruje kršitve določb 5. člena in druge alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona;
– prometni inšpektorat nadzoruje kršitve določb 3. člena tega zakona;
– davčna inšpekcija nadzoruje kršitve določb 3. člena tega zakona.
(2) Davčna uprava Republike Slovenije vodi evidenco o doseženih letnih prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela po tretjem odstavku 12. člena tega zakona, njene pooblaščene osebe pa opravljajo posreden nadzor o kršitvah določb tega zakona. Posreden nadzor o kršitvah določb tega zakona izvajajo tudi: carinska uprava, kmetijski, gozdarski in gradbeni inšpektorat, inšpektorat za okolje in prostor, zdravstveni inšpektorat, šolska inšpekcija in policija. Ti organi so dolžni o sumih ali ugotovitvah kršitev določb tega zakona nemudoma pisno obvestiti pristojni organ iz prejšnjega odstavka.
(3) Prekrškovni organi iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pri ugotavljanju kršitev določb tega zakona pravico zahtevati od pravne osebe, podjetnika in posameznika vse listine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitve določb tega zakona.
(4) Če se opravlja delo na črno iz 3. člena tega zakona, izda prekrškovni organ iz prvega odstavka tega člena odločbo, s katero prepove opravljanje tega dela.
(5) Rok za pritožbo zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je osem dni od dneva vročitve. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Če je po tem zakonu mogoče odvzeti predmet, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, lahko prekrškovni organ iz prvega odstavka tega člena predmet začasno zaseže.
 
Državna komisija
14. člen
(1) Za določanje, koordiniranje in spremljanje aktivnosti za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno imenuje Vlada Republike Slovenije komisijo za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka koordinira delo inšpekcijskih služb iz prejšnjega člena ter enkrat letno izdela poročilo o aktivnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno. Komisija vsako leto opredeli dejavnosti, za katere ocenjuje, da se v njih državljani tretjih držav v večji meri nezakonito zaposlujejo, in pripravi načrt inšpekcijskih pregledov. Vsako koledarsko leto komisija pripravi tudi poročilo o opravljenih inšpekcijskih pregledih iz prejšnjega stavka ter o ugotovitvah teh pregledov obvesti Evropsko komisijo do konca junija naslednjega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Poročilo iz prejšnjega odstavka komisija predloži v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu in Vladi Republike Slovenije.
 
IV. KAZENSKE DOLOČBE
 
15. člen
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki opravlja dejavnost, določeno v prvi alinei 3. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje podjetnik, ki opravlja dejavnost, določeno v drugi alinei 3. člena tega zakona.
(3) Z globo od 800.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, določeno v tretji alinei 3. člena tega zakona.
(4) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tuja pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, določeno v četrti alinei 3. člena tega zakona.
(5) Z globo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost oziroma delo, določeno v peti alinei 3. člena tega zakona.
(6) Poleg globe se lahko za prekršek iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena izreče sankcija odvzem predmetov.
(7) Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
 
16. člen
(1) Z globo od 500.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki je soudeleženec dela na črno po 4. členu tega zakona.
(2) Z globo od 80.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.
 
17. člen
Z globo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki je soudeleženec dela na črno po 4. členu tega zakona.
 
18. člen
(1) Z globo od 4.100 eurov do 20.800 eurov se kaznuje pravna osebe ali podjetnik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(2) Z globo od 400 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 400 eurov do 1.800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po drugem odstavku 5. člena tega zakona.
(4) Z globo od 400 eurov do 1.800 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona.
(5) Z globo od 4.100 eurov do 12.500 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi v roku iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
(6) Z globo od 400 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(7) Z globo od 4.000 eurov do 12.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki v osmih delovnih dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in sedmega odstavka 5. člena tega zakona ali v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
(8) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, ki v osmih delovnih dneh od ugotovitve kršitve ne poravna vseh obveznosti iz šestega in sedmega odstavka 5. člena tega zakona ali v petih delovnih dneh od poteka roka za plačilo inšpektoratu za delo ne predloži dokazila, da je te obveznosti poravnal.
(9) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države ne zahteva, da mu na podlagi desetega odstavka 5. člena tega zakona predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji.
(10) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki kopije dokazila o zakonitem prebivanju državljana tretje države ne hrani ves čas zaposlitve pri njem.
(11) Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki ima nezakonito zaposlenega enega državljana tretje države. Če ima pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposlenih več državljanov tretjih držav, je globa za vsakega naslednjega nezakonito zaposlenega državljana 2.000 eurov, vendar skupna višina globe za pravno osebo ali podjetnika ne sme presegati 12.000 eurov.
(12) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ima nezakonito zaposlenega enega državljana tretje države. Če ima posameznik nezakonito zaposlenih več državljanov tretjih držav, je globa za vsakega naslednjega nezakonito zaposlenega državljana 1.000 eurov, vendar skupna višina globe za posameznika ne sme presegati 5.000 eurov.
(13) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz sedmega, devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena zakona kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
 
19. člen
(1) Z globo od 300.000 tolarjev do 3,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali podjetnik, ki je storil prekršek po 6. členu tega zakona.
(2) Z globo od 50.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
 
20. člen
Z globo od 50.000 tolarjev do 450.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek po 6. členu tega zakona.
 
21. člen
Posamezniku – tujcu se lahko za prekršek po tem zakonu poleg globe izreče sankcija izgona tujca iz države v trajanju od enega do petih let.
 
21.a člen
(1) Pravna oseba ali podjetnik, ki mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu, se za dve leti od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek po tem zakonu, izključi iz upravičenosti do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«.
(2) Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev iz prvega odstavka tega člena pri inšpektoratu za delo preveriti, ali je bila pravni osebi ali podjetniku iz prvega odstavka tega člena pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu.
(3) Pravna oseba ali podjetnik iz prvega odstavka tega člena je dolžna vrniti javna sredstva, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, izplačana v obdobju dvanajstih mesecev pred pravnomočnim izrekom globe za prekršek po tem zakonu.
(4) V pogodbi, iz katere izhaja upravičenost do javnih sredstev, vključno s sredstvi EU, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«, se določi obveznost vračila sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo, pristojno za delo, je dolžno v postopkih dodeljevanja sredstev iz tretjega odstavka tega člena pri inšpektoratu vsakih šest mesecev preveriti ali je bila pravni osebi ali podjetniku iz tretjega odstavka tega člena pravnomočno izrečena globa za prekršek po tem zakonu.
 
 
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
 
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
22. člen
(1) V roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona izda minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, pravilnik iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije imenuje komisijo iz 14. člena tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
 
23. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati:
– druga točka prvega odstavka 573. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 94/98 in 54/99),
– 28. člen zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93),
– 23. člen zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99),
– 12. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 32/97),
– 34. člen zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94, 1/95, 28/95, 58/95 in 23/99),
– tretja in trinajsta točka prvega odstavka 132. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93),
– prva alinea prvega odstavka 84. člena zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94),
– 90. in 91. člen zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99 in 90/99),
– druga alinea prvega odstavka 55. člena ter tretja in četrta alinea prvega odstavka 56. člena zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97),
– 43. člen obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94),
– 55. člen zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94, 18/95, 54/96, 48/98 in 65/99),
– prva in druga točka 117. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94, 1/99 in 41/99),
– 60. člen in prva točka prvega odstavka 61. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 in 8/96).
 
24. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku dvanajst mesecev od njegove uveljavitve, razen določb 6., 19. in 20. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona.
 
 
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-A (Uradni list RS, št. 118/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
 
12. člen
Minister, pristojen za delo, izda podrobnejša navodila in predpiše obrazce za opravljanje del iz 12.a in 12.b člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
13. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
 
Zakon o dopolnitvi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-B (Uradni list RS, št. 29/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
 
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
 
Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-C (Uradni list RS, št. 57/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
 
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
</div>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

ZAKON O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (ZPDZC - neuradno prečiščeno besedilo) (21.08.2012)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE