Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Ostalo/Prekrški in upravni spor/ZP-KZ/ …
ZAKON O PREKRŠKIH
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZP-1/
Uradni list RS, št.:
§
29/11-ZP-1-UPB8 (18.04.2011),
§
21/13-ZP-1H (13.03.2013; veljavnost od 13.06.2013; uporaba od
13.06.2013),
§
111/13-ZP-1I
(27.12.2013; veljavnost od 01.01.2014; uporaba od
01.01.2014).
Datum veljavnosti NUPB: od 01.01.2014
naprej
Datum uporabe NUPB:
od 01.01.2014 naprej
PRVI DEL
MATERIALNOPRAVNE DOLOČBE
Prvo poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
Predpisovanje prekrškov in sankcij
1. člen
(1) Ta zakon določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in
sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za
izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške
ter organe in sodišča za odločanje o prekrških.
(2) Predpisi, s katerimi se v Republiki Sloveniji določajo
prekrški, se lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom.
(3) Določbe prvega dela tega zakona (materialnopravne določbe)
veljajo za vse prekrške po predpisih iz prejšnjega odstavka.
Meje sankcioniranja prekrškov
2. člen
(1) Nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje
ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti
določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako
dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek.
(2) Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo
materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa
prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca
milejši.
Predpisi o prekrških
3. člen
(1) Prekrški se lahko določijo:
– z zakonom;
– z uredbo Vlade Republike Slovenije;
– z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko določijo prekrški
in sankcije zanje samo za kršitve določb uredbe in za kršitve
določb pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji
uporabljajo neposredno.
(3) Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo določiti
prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo
za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih
pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionira.
Sankcije za prekršek
4. člen
(1) Za storjeni prekršek se ob pogojih iz tega zakona izreče
predpisana sankcija ali opozorilo.
(2) Sankcije za prekrške so:
– globa;
– opomin;
– kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti
vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega
dovoljenja;
– prepoved vožnje motornega vozila;
– izgon tujca iz države;
– odvzem predmetov;
– izguba ali omejitev pravice do sredstev
iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti;
– izločitev iz postopkov javnega naročanja;
– vzgojni ukrepi.
(3) Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija, opomin se
izreče namesto globe, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved
vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem
predmetov, izguba ali omejitev pravice do
sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov
samoupravnih lokalnih skupnosti in izločitev iz postopka
javnega naročanja pa se predpišejo in izrečejo kot stranske
sankcije.
(4) Kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega
vozila, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna
Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih
skupnosti in izločitev iz postopkov javnega naročanja se
izrečejo ob pogojih, določenih s tem zakonom, če so z zakonom za
posamezni prekršek predpisane.
(5) Izgon tujca iz države in odvzem predmetov se izrečeta ob
pogojih, določenih s tem zakonom, ali če tako določa zakon.
(6) Poleg globe ali opomina se sme izreči ena ali več stranskih
sankcij.
(7) Ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, se lahko namesto
uvedbe postopka o prekršku oziroma izdaje odločbe o prekršku
storilcu prekrška izreče opozorilo.
(8) Ob pogojih, določenih s tem zakonom, se odvzame premoženjska
korist, pridobljena s prekrškom.
(9) Mladoletnim storilcem prekrškov se izrekajo vzgojni ukrepi in
druge sankcije, določene s tem zakonom.
Veljavnost predpisov
5. člen
(1) Predpisi o prekrških iz prve in druge alineje prvega odstavka
3. člena tega zakona veljajo na območju Republike Slovenije;
predpisi o prekrških iz tretje alineje prvega odstavka 3. člena
tega zakona pa na območju samoupravne lokalne skupnosti, ki jih je
izdala.
(2) Predpisi o prekrških, ki veljajo na območju Republike
Slovenije, se uporabijo tudi proti vsakomur, kdor stori prekršek na
ladji, ki je vpisana v pristanišču na območju Republike Slovenije,
ali na zrakoplovu, ki je vpisan v register oziroma evidenco
zrakoplovov v Republiki Sloveniji, medtem ko se nahajata izven
njenega območja.
Drugo poglavje
PREKRŠEK IN ODGOVORNOST ZANJ
Prekršek
6. člen
Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka
samoupravne‚ lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot
prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek.
Prekršek neznatnega pomena
6.a člen
Za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v
okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala
oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna.
Domneva nedolžnosti
7. člen
Kdor je obdolžen prekrška, velja za nedolžnega, dokler njegova
odgovornost ni ugotovljena s pravnomočno odločbo.
Uporaba določb kazenskega zakonika
8. člen
Kolikor ni v tem zakonu določeno drugače, se v postopku o prekršku
smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika glede silobrana,
skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti,
dejanske in pravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in
pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja.
Odgovornost za prekršek
9. člen
(1) Za prekršek je odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz
malomarnosti ali z naklepom.
(2) Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo,
če je prekršek storil z naklepom.
Poskus
10. člen
Storilec ni odgovoren za poskus prekrška.
Pomagač in napeljevalec
11. člen
Če gre za napeljevanje ali pomoč v posebno olajševalnih
okoliščinah, se sme napeljevalcu in pomagaču sankcija
odpustiti.
Prekršek in kaznivo dejanje
11.a člen
(1) Zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomočno
spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška,
ali je bila zaradi takega dejanja kazenska ovadba zoper njega
zavržena na podlagi postopka poravnavanja ali odloženega pregona,
se ne vodi postopek o prekršku in se mu tudi ne izrekajo sankcije
za prekrške.
(2) Če je bil kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi
znake prekrška, pravnomočno ustavljen, ali je bila izdana
pravnomočna oprostilna sodba, ali je bil obtožni akt pravnomočno
zavrnjen ali zavržen, ali je bila kazenska ovadba zavržena, se
postopek za prekršek zoper storilca vodi le, če ga razlogi za
navedeno odločitev ne izključujejo.
(3) Če je bila zoper storilca vložena kazenska ovadba zaradi
kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ali zaradi takega
dejanja zoper njega teče kazenski postopek, se postopek o prekršku
ne more začeti, če se je začel, pa se prekine in se ne sme
nadaljevati, dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem
pravnomočno končan. V tem času zastaranje pregona zaradi prekrška
ne teče in se nadaljuje po pravnomočnosti odločitve iz prejšnjega
odstavka.
(4) Državni tožilec mora o svoji odločitvi iz prejšnjih odstavkov
tega člena, ki vpliva na vodenje postopka o prekršku, če je bil
začet kazenski postopek, pa tudi o pravnomočni odločitvi sodišča,
brez odlašanja obvestiti za obravnavanje prekrška pristojni
prekrškovni organ oziroma sodišče.
Imuniteta
12. člen
(1) Zoper tujce, ki v Republiki Sloveniji uživajo imuniteto po
mednarodnem pravu, se postopek o prekršku vodi le za kršitve, ki
niso obsežene s to imuniteto, izreče pa se jim lahko samo globa
oziroma opomin.
(2) Če nastane dvom, ali gre za osebo oziroma za kršitev, ki je
obsežena z imuniteto, se prekrškovni organ obrne za pojasnilo na
ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(3) O prekršku, ki ga stori tujec, ki uživa imuniteto po
mednarodnem pravu, prekrškovni organ obvesti ministrstvo, pristojno
za zunanje zadeve, v primeru iz prvega odstavka tega člena pa
priloži tudi odločbo o prekršku.
Odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika,
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorne osebe
teh subjektov
13. člen
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki
samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov
so odgovorne za prekršek v skladu s tem zakonom, če je v predpisu o
prekršku tako določeno.
Izključitev odgovornosti
13.a člen
Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne odgovarjajo
za prekršek, zakon pa lahko določi, da odgovarja za prekršek
odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni
skupnosti.
Odgovornost pravne osebe
14. člen
(1) Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju
njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun
ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
(2) Če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni
odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen
vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila
dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.
(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena pravna oseba
ni odgovorna za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek
storjen:
– z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali
– z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja
delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali
pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno
izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika in posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost
14.a člen
(1) Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, sta za prekršek, ki ga storilec stori pri
opravljanju njune dejavnosti, odgovorna pod pogoji iz 14. člena
tega zakona.
(2) Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, sta za prekršek, ki ga pri opravljanju svoje
dejavnosti storita sama, odgovorna pod pogoji iz 9. člena tega
zakona.
Odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja
14.b člen
(1) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, so v primeru stečaja odgovorni za
prekršek ne glede na to, ali je bil prekršek storjen pred začetkom
stečajnega postopka ali med njim, vendar se jim ne izreče globa,
temveč le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi.
(2) Če pravna oseba pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku
preneha obstajati, se jo spozna za odgovorno za prekršek, sankcije
za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo subjektu,
ki je njen pravni naslednik, če je vodstveni ali nadzorni organ ali
nosilec tega subjekta vedel za storjeni prekršek. Če tega ni vedel,
se pravnemu nasledniku lahko izreče le odvzem predmetov in odvzem
premoženjske koristi.
(3) Če samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, pred izdajo odločbe oziroma sodbe o
prekršku preneha obstajati v tej statusni obliki, se ga spozna za
odgovornega za prekršek, sankcije za prekršek in odvzem
premoženjske koristi pa se izrečejo fizični osebi, ki je bila
nosilec statusne oblike, ki je prenehala.
Pojem odgovorne osebe
15. člen
(1) Odgovorna oseba je tista oseba, ki je pooblaščena opravljati
delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe,
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne
skupnosti.
(2) Odgovorna oseba je tudi tista oseba, ki je pri subjektu iz
prejšnjega odstavka pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s
katerim se lahko prepreči prekršek.
(3) Šteje se, da je za izvajanje dolžnega nadzorstva pooblaščen
vodstveni organ, za dolžno nadzorstvo nad vodstvenim organom pa
nadzorni organ, razen če dokaže, da je bila odgovornost za
izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenesena na drugo
osebo ali organ.
(4) Če ima v primeru iz prejšnjega odstavka vodstveni ali nadzorni
organ več članov, je za izvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren
vsak član posebej, razen če dokaže, da je bila ta odgovornost s
pravnim aktom naložena le posameznim članom ali ožji skupini
članov.
Odgovornost odgovorne osebe
15.a člen
(1) Odgovorna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim
dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika,
ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil
državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.
(2) Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ne preneha, če ji je
prenehala zaposlitev ali ni več druge pravne podlage za delo v
pravni osebi ali zanjo, za samostojnega podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za državni organ ali
samoupravno lokalno skupnost, kakor tudi ne, če je subjekt, pri
katerem je delovala odgovorna oseba, prenehal obstajati ali
opravljati dejavnost ali če ni več pogojev za ugotavljanje njegove
odgovornosti za prekršek.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena odgovorna
oseba ni odgovorna za prekršek, če je ravnala po odredbi nadrejene
odgovorne osebe ali vodstvenega ali nadzornega organa pravne osebe,
državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti ali po odredbi
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, in je storila vse, kar je bila po zakonu,
drugem predpisu ali po notranjem aktu tega subjekta dolžna storiti,
da bi preprečila prekršek.
Način storitve prekrška
16. člen
(1) Prekršek je lahko storjen s storitvijo ali z opustitvijo.
(2) Prekršek je storjen z opustitvijo, če je storilec opustil
dejanje, ki bi ga moral storiti.
Tretje poglavje
SANKCIJE ZA PREKRŠEK
Globa
17. člen
(1) Globa se lahko predpiše v razponu ali v določenem znesku.
(2) Z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije se lahko
predpiše globa v razponu:
– za posameznika od 40 do 5.000 eurov;
– za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, od 200 do 150.000 eurov;
– za pravno osebo od 200 do 250.000 eurov, če se pravna oseba po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, pa od 400 do 500.000 eurov;
– za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega
podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost in za odgovorno osebo v državnem organu ali v samoupravni
lokalni skupnosti od 40 do 10.000 eurov.
(3) Globa, ki se predpisuje v določenem znesku, je lahko predpisana
za posameznika v določenem znesku od 40 do 2.000 eurov, za
odgovorno osebo v določenem znesku od 40 do 5.000 eurov, za
samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno
opravlja dejavnost, v določenem znesku od 200 do 75.000 eurov, za
pravno osebo v določenem znesku od 200 do 125.000 eurov, če se
pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za
srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa v določenem znesku od 400
do 250.000 eurov.
(4) Za prekrške s področja davkov, trošarin in carin ter javnega
naročanja se lahko z zakonom predpiše globa v večkratniku ali v
odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba
plačati, ali od vrednosti predmeta oziroma naročila, v zvezi s
katerim je bil storjen prekršek. Globa, določena v skladu s tem
odstavkom, ki se izreče v postopku zaradi prekrška, ne sme biti
višja od najvišjega zneska, določenega z drugim, tretjim oziroma
šestim odstavkom tega člena.
(5) Za prekrške s področja varstva konkurence ter s področja trga z električno energijo ali
zemeljskim plinom se lahko za pravno osebo, samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost, z zakonom predpiše globa v višini do deset odstotkov
njihovega letnega prometa ali njihovega letnega prometa s podjetji
v skupini v predhodnem poslovnem letu. Za določitev globe v skladu
s tem odstavkom se ne uporabljajo določbe drugega, tretjega in
šestega odstavka tega člena.
(6) Z zakonom se sme predpisati za najhujše kršitve s področja
varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, s področja
varstva kulturne dediščine, s področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, s področja varnosti in zdravja pri delu, dela in
zaposlovanja na črno ter delovnih razmerij, s področja socialnega
varstva, s področja davkov, trošarin, carin, financ, javnega
naročanja, varstva konkurence, državnih blagovnih rezerv in
omejevalnih ukrepov za posamezne prekrške, katerih narava je
posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene
protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa
oziroma njegovega namena koristoljubnosti, trikrat višjo globo od
tiste, ki je predvidena v drugem in tretjem odstavku tega
člena.
(7) Z zakonom se lahko za posameznika, za
prekrške s področja dela in zaposlovanja na črno, predpiše dvakrat
višja globa od tiste, ki je predvidena v drugem odstavku tega
člena.
(7)(8) Z odlokom samoupravne
lokalne skupnosti se lahko predpiše samo globa v določenem
znesku:
– za posameznika od 40 do 1.250 eurov;
– za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki
samostojno opravlja dejavnost, od 100 do 30.000 eurov;
– za pravno osebo od 100 do 75.000 eurov, če se pravna oseba po
zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko
gospodarsko družbo, pa od 250 do 125.000 eurov;
– za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega
podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost in za odgovorno osebo v samoupravni lokalni skupnosti od
40 do 2.500 eurov.
(8)(9) Globe, plačane za
prekrške, so prihodek države oziroma samoupravne lokalne skupnosti,
če so plačane za prekrške, ki jih je pravnomočno izrekel
prekrškovni organ te samoupravne lokalne skupnosti, ki je za
odločanje o prekrških pooblaščen z zakonom, s katerim so določeni
ti prekrški. Globe, plačane za prekrške, ki so predpisani z odloki
samoupravnih lokalnih skupnosti, in pravnomočno izrečene z
odločbami prekrškovnih organov samoupravne lokalne skupnosti, so
prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, katere predpis je bil
kršen.
Rok plačila globe in stroškov postopka
18. člen
(1) Če se izreče globa, se v odločbi oziroma sodbi o prekršku
določi tudi rok, v katerem mora biti plačana. Ta rok ne sme biti
krajši od osmih dni in ne daljši kot tri mesece.
(2) Če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe iz
prejšnjega člena, lahko storilec najpozneje do poteka roka za
plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih. V tem primeru
se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne
sme biti daljši kot eno leto. Zoper sklep o obročnem odplačevanju
ni pritožbe.
(3) Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka za plačilo
globe, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki.
Storilca je treba opozoriti na posledice zamude.
(4) Določila o roku za plačilo globe in o načinih prisilne
izterjave veljajo tudi za stroške postopka. Če je dovoljeno plačilo
globe v obrokih, se na predlog storilca lahko dovoli, da na enak
način in v enakem roku plača tudi stroške postopka.
Uklonilni zapor
19. člen
(1) Storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem
roku, se prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. O
uklonilnem zaporu odloči sodišče.
(2) Uklonilni zapor se ne sme določiti, če je bil za prekršek izdan
plačilni nalog, če neplačana globa ne presega 120
300 eurov ali če je bila globa
izrečena mladoletnemu storilcu prekrška. Uklonilni zapor se ne sme
določiti pred pravnomočnostjo sodbe oziroma odločbe o prekršku.
(3) Uklonilni zapor traja, dokler globa ni v celoti plačana, vendar
najdlje 30 dni.
(4) Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila
globe.
(5) Storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti
za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo
globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali
korist samoupravne lokalne skupnosti.
(6) Obseg in vsebina nalog se določita na podlagi seznama, ki ga
vodi sodišče, v trajanju najmanj 40 in največ 400 ur. Rok, v
katerem morajo biti naloge opravljene, ne sme biti krajši od enega
in ne daljši od treh mesecev.
(7) Če storilec opravi določene naloge v celoti, se uklonilni zapor
ne izvrši in globa ne izterja.
Prisilna izterjava globe
20. člen
(1) Če uklonilni zapor ni bil določen ali izvršen ali če storilec
tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja
prisilno.
(2) V postopku prisilne izterjave se uporabljajo določbe petega,
šestega in sedmega odstavka prejšnjega člena. Predlog za
nadomestitev prisilne izterjave globe lahko storilec, ki mu
uklonilni zapor ni bil določen, vloži najpozneje v osmih dneh po
poteku roka za plačilo globe. Če je bil uklonilni zapor izvršen, se
rok za vložitev predloga za nadomestitev prisilne izterjave globe
šteje od dneva izvršitve uklonilnega zapora.
(3) Če pravna oseba ne plača globe v določenem roku, se globa
izterja prisilno.
(4) Storilcu, ki ne plača globe ali stroškov postopka, se ne izda
potrdila iz uradne evidence s tistega področja, na katerem je bil
storjen prekršek. Zakon lahko določi, da se storilcu, ki ne plača
globe ali stroškov postopka, ne izda ali ne podaljša dovoljenje v
upravnem postopku s tistega področja, na katerem je bil storjen
prekršek. Tega ukrepa ni mogoče določiti za potrdila in druge
listine o dejstvih, o katerih se vodijo uradne evidence na področju
osebnih stanj.
Opomin
21. člen
(1) Opomin sme prekrškovni organ in sodišče izreči za prekršek,
storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno
lahkega.
(2) Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila
izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena
škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku
izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil
povzročeno škodo.
Kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti
vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega
dovoljenja
22. člen
(1) Kazenske točke v cestnem prometu se predpišejo v višini od ene
do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper varnost cestnega
prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude
posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica.
(2) Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo vozniku, ki ima
veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno
odvzeto vozniško dovoljenje.
(3) Če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk
v cestnem prometu, mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere
je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je
dosegel predpisano število kazenskih točk. Izrek sankcije
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če
pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero
so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih
je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve
sankcije.
(4) Z zakonom je lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov
izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pri večjem ali
manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu.
(5) Z zakonom se lahko določi, da se posameznim vrstam voznikov
izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za posamezne
kategorije motornih vozil, za katere so imeli vozniško dovoljenje v
času storitve prekrška, s katerim je bilo doseženo predpisano
število kazenskih točk in pri katerem se izreče prenehanje
veljavnosti posamezne kategorije vozniškega dovoljenja.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se imetniku vozniškega dovoljenja
izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse
kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško
dovoljenje, če je storil prekršek, za katerega je predpisanih 18
kazenskih točk in mu je bila za ta prekršek pravnomočno izrečena
stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
(7) (prenehal veljati)
(8) Vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče
namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike
Slovenije za dobo enega leta. Za izrek prepovedi uporabe vozniškega
dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se smiselno uporabljajo
določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega
člena.
(9) Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se lahko
odloži pod pogoji in po postopku, določenimi s tem zakonom in
zakonom, ki ureja pogoje opravljanja zdravstvenih pregledov ter
dodatnih usposabljanj voznikov (v nadaljnjem besedilu: zakon o
voznikih).
(10) Obvestilo o možnosti, pogojih in postopku izbrisa kazenskih
točk na podlagi opravljenih zdravstvenih pregledov in udeležbe v
programih dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po določbah
zakona o voznikih, je sestavni del pravnega pouka v vsaki odločbi,
s katero se izrečejo kazenske točke v cestnem prometu.
Prepoved vožnje motornega vozila
23. člen
(1) Za prekršek zoper varnost cestnega prometa, s katerim je
povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem
nastane škodljiva posledica, se sme predpisati sankcija prepovedi
vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije.
(2) Sodišče izreče sankcijo iz prejšnjega odstavka v trajanju od
enega meseca do enega leta. Storilcu prekrška, ki je storil
prekršek po tem, ko je že bil pravnomočno spoznan za odgovornega za
prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj
treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija
prepovedi vožnje motornega vozila (v nadaljnjem besedilu: hujši
prekršek) in pod pogojem iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona
(v nadaljnjem besedilu: povratnik), se prepoved izreče v trajanju
od treh mesecev do dveh let. Čas, ko je bila storilcu vzeta
prostost, se ne všteva v čas trajanja te sankcije.
(3) Če je sankcija iz prvega odstavka tega člena izrečena osebi, ki
ima tuje dovoljenje za vožnjo motornega vozila, obsega ta sankcija
prepoved vožnje motornega vozila določene vrste na ozemlju
Republike Slovenije.
(4) Sodišče sme storilcu, ki ni povratnik, sankcijo iz prvega
odstavka tega člena odpustiti, če posledice dejanja, prejšnje
življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po
storjenem prekršku in druge posebne olajševalne okoliščine to
utemeljujejo.
(5) Če je storilcu izrečena stranska sankcija kazenskih točk v
cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ne more izreči oziroma
izvršiti tudi stranska sankcija prepovedi vožnje motornega
vozila.
Izgon tujca iz države
24. člen
(1) Sodišče sme izreči tujcu sankcijo izgona iz Republike
Slovenije, če je bila z dejanjem povzročena nevarnost za nastanek
hude posledice oziroma je z dejanjem nastala škodljiva
posledica.
(2) Izgon se izreče v trajanju od šest mesecev do petih let.
(3) Trajanje sankcije iz prejšnjega odstavka se šteje od dneva
izvršitve sodbe o prekršku. Čas, ko je bila storilcu v postopku
odvzeta prostost, se ne všteje v čas trajanja te sankcije.
Odvzem predmetov
25. člen
(1) Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali
pa so nastali s prekrškom, se smejo odvzeti, če so storilčeva last,
ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška.
(2) Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi, če niso
storilčeva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je
storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje
življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave,
gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih
primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica
drugih, terjati odškodnino od storilca.
(3) Z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti obvezen odvzem
predmetov.
(4) S posebnim zakonom se lahko določi način izvršitve odvzema
predmetov.
(5) V sodbi oziroma odločbi o prekršku se odloči, v skladu s
posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se
izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa
prodajo.
(6) Odvzeti predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za prekršek,
se lahko vrne lastniku po predhodnem delnem uničenju, s čimer se
prepreči njegova ponovna uporaba za storitev prekrška.
Izločitev iz postopka javnega naročanja
25.a člen
(1) Sodišče sme izreči sankcijo izločitve iz postopka javnega
naročanja, če je storilec storil prekršek na področju javnega
naročanja in je ta sankcija določena v zakonu, ki ureja področje
javnega naročanja.
(2) Izločitev iz postopka javnega naročanja se izreče v trajanju,
ki ga določa zakon iz prejšnjega odstavka.
Izguba ali omejitev pravice do sredstev
iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti
25.b člen
(1) Za prekrške s področja političnih
strank ter volilne in referendumske kampanje sme sodišče storilcu
prekrška, ki je upravičenec do sredstev iz proračuna Republike
Slovenije oziroma proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,
izreči sankcijo izgube ali omejitve pravice do sredstev iz
proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih
skupnosti.
(2) Omejitev pravice do sredstev iz
proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih
skupnosti se lahko predpiše v deležu sredstev, do katerih je
storilec prekrška upravičen.
(3) Izguba ali omejitev pravice do sredstev
iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti se izreče v višini in trajanju, ki ju določa
zakon, vendar največ do dveh let.
(4) Izguba ali omejitev pravice do sredstev
iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti nastopi v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je
postala pravnomočna odločba o prekršku, s katero je izguba ali
omejitev izrečena. Izgubijo ali omejijo se lahko le sredstva, ki ob
nastopu izgube ali omejitve še niso izplačana.
Splošna pravila za odmero sankcije
26. člen
(1) Storilcu prekrška se odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s
predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in
storilčevo malomarnost ali naklep.
(2) Pri tem se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali
naj bo sankcija manjša ali večja (olajševalne in obteževalne
okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve odgovornosti za
prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja
ali kršitve zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil
prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne
razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, zlasti, ali je
poravnal škodo.
(3) Pri odmeri globe se upošteva tudi storilčevo premoženjsko
stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo
premoženje in njegove družinske obveznosti, pri prekrških s
področja davkov in carin pa tudi sorazmerje višine globe z višino
prikrajšane dajatve.
(4) Sankcije, izrečene za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti
za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je postala odločba
oziroma sodba o prekršku pravnomočna do storitve novega prekrška
pretekla več kot tri leta.
(5) Pri odmeri globe pravni osebi in samostojnemu podjetniku
posamezniku se upošteva gospodarsko moč in prej izrečene
sankcije.
(6) Sodišče sme storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je
predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane
posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše
sankcije. Pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena
tega zakona.
(7) V primerih, ko je z zakonom tako določeno, se lahko storilcu
prekrška odpusti globo in druge sankcije.
Stek
27. člen
(1) Če je storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več
prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba, postopek
pa teče pred istim organom oziroma sodiščem, se določi najprej
sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna
sankcija vse tako določene sankcije.
(2) Če so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste
vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku,
vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere
posamezne vrste sankcije po tem zakonu.
Četrto poglavje
ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S PREKRŠKOM
Odvzem premoženjske koristi
28. člen
(1) Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s
prekrškom ali zaradi njega.
(2) Korist iz prejšnjega odstavka se odvzame z odločbo oziroma
sodbo, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega oziroma je
bil postopek ustavljen, ker je v zakonu določeno, da se storilcu ne
izreče sankcija za storjeni prekršek, oziroma mu je bil izrečen
vzgojni ukrep.
(3) Odvzem premoženjske koristi obsega odvzem denarja, predmetov in
vsake druge premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s
prekrškom ali zaradi njega. Če to ni mogoče, se storilcu naloži, da
mora plačati denarni znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski
koristi. V opravičenih primerih se sme dovoliti, da se denarni
znesek, ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi, lahko plača
tudi v obrokih, pri čemer pa rok plačila ne sme biti daljši od
enega leta.
(4) Premoženjska korist se odvzame po vrednosti v času storitve
prekrška. Če je z zakonom, s katerim je določen prekršek, to
predpisano, se lahko namesto premoženjske koristi odvzame razlika v
ceni.
(5) Glede odvzema premoženjske koristi, ki so jo druge osebe
pridobile s prekrškom, se uporabljajo določbe kazenskega
zakonika.
Peto poglavje
VZGOJNI UKREPI IN SANKCIJE ZA MLADOLETNIKE
Uporaba posebnih določb za mladoletnike
29. člen
V postopku proti mladoletnim storilcem prekrškov se uporabljajo
določbe tega in dvanajstega poglavja, druge določbe tega zakona pa
le, če v tem poglavju ni drugače določeno.
Izključitev odgovornosti otrok
30. člen
(1) Proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14
let (otrok), se ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči
sankcije za prekrške.
(2) O dejanju, ki ima vse znake prekrška in ga stori otrok,
prekrškovni organ obvesti osebo, ki je dolžna skrbeti zanj, in
kadar je to potrebno glede na naravo in težo dejanja, tudi
pristojni organ socialnega varstva.
Izrekanje sankcij mladoletnikom
31. člen
(1) Mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že star 14
let, ni pa še dopolnil 16 let (mlajši mladoletnik), se smejo izreči
le vzgojni ukrepi.
(2) Mladoletniku, ki je bil v času storitve prekrška že star 16
let, ni pa še dopolnil 18 let (starejši mladoletnik), se smejo
izreči le vzgojni ukrepi, izjemoma pa se mu sme izreči globa.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena, se
mladoletniku lahko ob vzgojnem ukrepu ali globi izrečeta tudi
stranski sankciji odvzema predmetov in kazenskih točk v cestnem
prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja ter
prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.
(4) Globa in stranske sankcije se v primeru iz 41. člena tega
zakona izrečejo v mejah oziroma v višini, predpisani za tisti
prekršek v steku, za katerega je predpisana najvišja zgornja meja
globe oziroma najvišja globa, predpisana v določenem znesku.
Namen vzgojnih ukrepov za mladoletnike
32. člen
Namen vzgojnih ukrepov je, da se z nasveti in opozorili, z varstvom
in pomočjo mladoletnim storilcem prekrškov, in z razvijanjem
njihove osebne odgovornosti zagotovita njihova vzgoja in pravilen
razvoj; namen drugih sankcij za mladoletnike pa tudi vplivati na
mladoletne storilce prekrškov, da ne bi ponavljali prekrškov, kot
tudi na druge mladoletnike, da ne bi delali prekrškov.
Vrste vzgojnih ukrepov
33. člen
(1) Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečejo naslednji
vzgojni ukrepi:
– ukor;
– navodila in prepovedi;
– nadzorstvo.
(2) Mladoletnemu storilcu se sme izreči samo eden od ukrepov iz
prejšnjega odstavka.
Izbira vzgojnega ukrepa
34. člen
Pri izbiri vzgojnega ukrepa je treba upoštevati mladoletnikovo
starost, njegovo duševno razvitost, psihične lastnosti, njegova
nagnjena, nagibe, iz katerih je storil prekršek, dotedanjo vzgojo,
okolje in razmere, v katerih je živel, težo prekrška, ali mu je bil
že prej izrečen vzgojni ukrep ali globa in vse druge okoliščine, ki
vplivajo na to, da bo najbolj dosežen namen vzgojnega ukrepa.
Ukor
35. člen
(1) Ukor se izreče mladoletniku, kateremu ni potrebno izreči
drugega vzgojnega ukrepa, zlasti pa, če je storil prekršek zaradi
nepremišljenosti ali lahkomiselnosti.
(2) Ob izreku ukora se mladoletniku prikaže škodljivost njegovega
ravnanja in se ga opozori, da v bodoče ne sme delati prekrškov.
Navodila in prepovedi
36. člen
(1) Sodišče izreče mladoletniku eno ali več navodil ali prepovedi,
če je treba s primernimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo
vedenje.
(2) Sodišče lahko izreče mladoletniku naslednja navodila in
prepovedi:
1. redno obiskovati šolo;
2. opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne
lokalne skupnosti;
3. opraviti preizkus znanja prometnih predpisov;
4. prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je
mogoče to sankcijo izreči polnoletnim;
5. obvezno obiskovanje vzgojne, poklicne, psihološke ali druge
posvetovalnice.
(3) Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodišče praviloma
upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje.
(4) Navodila in prepovedi smejo trajati najdlje šest mesecev.
(5) Sodišče lahko navodila in prepovedi med izvrševanjem spremeni
ali odpravi, če bo s tem bolje dosežen namen vzgojnih ukrepov.
(6) V okviru navodila iz 2. točke drugega odstavka tega člena sme
sodišče določiti mladoletniku opravljanje del do največ
štiridesetih ur v obdobju treh mesecev, in sicer tako, da ni moteno
mladoletnikovo šolanje ali njegova zaposlitev.
(7) Navodila iz 1., 2. in 5. točke drugega odstavka tega člena
pripravijo in njihovo izvajanje vodijo pooblaščeni organi
socialnega varstva, pri njihovem izvrševanju pa sodeluje sodnik
tako, da najmanj enkrat mesečno pri pooblaščenem organu socialnega
skrbstva preveri izvajanje navodil ter na podlagi mesečnih poročil
o izvrševanju izrečenega vzgojnega ukrepa odloči, ali se izvajanje
vzgojnega ukrepa ustavi ali spremeni.
(8) Spoštovanje navodil in prepovedi iz 3. točke in prepovedi iz 4.
točke drugega odstavka tega člena nadzoruje policija. Če policija
ugotovi, da mladoletnik prepovedi ne izpolnjuje, o tem obvesti
sodišče.
(9) Pri izvrševanju navodil iz drugega odstavka tega člena se ne
sme prizadeti mladoletnikovo osebno dostojanstvo.
(10) Če mladoletnik navodil ali prepovedi ne izpolnjuje, jih lahko
sodišče nadomesti z izrekom vzgojnega ukrepa nadzorstva. Sodišče na
to mladoletnika opozori, ko izreče navodila ali prepoved.
Nadzorstvo
37. člen
(1) Če mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo in je
potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen
razvoj, mu sodišče izreče nadzorstvo staršev, posvojiteljev,
rejnika ali skrbnika, ali organa socialnega varstva.
(2) Nadzorstvo staršev se izreče, če imajo starši, posvojitelji,
rejnik ali skrbnik možnost izvrševati tako nadzorstvo.
(3) Če starši, posvojitelji, rejnik ali skrbnik nimajo take
možnosti, se mladoletniku izreče nadzorstvo organa socialnega
varstva.
(4) Nadzorstvo po določbi drugega ali tretjega odstavka tega člena
sme trajati najdlje eno leto; po šestih mesecih izvrševanja tega
ukrepa pa lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog
pooblaščenega organa socialnega varstva ustavi njegovo izvrševanje,
če ugotovi, da je namen takega ukrepa že dosežen.
(5) Med izvrševanjem tega ukrepa ostane mladoletnik pri svojih
starših, posvojiteljih, rejniku ali skrbniku.
Ustavitev izvrševanja vzgojnih ukrepov
38. člen
Če je preteklo od pravnomočnosti odločbe, s katero so bila izrečena
navodila ali prepovedi ali ukrep nadzorstva, več kakor šest
mesecev, pa se ukrep ni začel izvrševati, odloči sodišče, ali naj
se izrečeni ukrep izvrši.
Globa
39. člen
(1) Starejšemu mladoletniku se izjemoma lahko izreče globa tedaj,
če je v času storitve prekrška glede na svojo duševno razvitost
mogel razumeti pomen prekrška, če so podani drugi pogoji za
odgovornost za prekršek po določbah tega zakona, in če jo je po
svojih premoženjskih razmerah zmožen plačati.
(2) Starejšemu mladoletniku sme sodišče izreči globo le zaradi
hujših posledic prekrška ali večje stopnje odgovornosti za
prekršek, če ne bi bilo upravičeno uporabiti vzgojni ukrep.
(3) Če starejši mladoletnik ne plača izrečene globe, se mu ne
izreče uklonilni zapor.
Izrekanje vzgojnih ukrepov polnoletnim storilcem za prekrške, ki
so jih storili kot mladoletniki
40. člen
(1) Vzgojni ukrep, razen ukrep nadzorstva, se lahko izreče tudi
polnoletnemu za prekršek, ki ga je storil kot mladoletnik, če bi
bilo to glede na naravo prekrška, glede na njegove osebne lastnosti
in druge okoliščine smotrno.
(2) Ob pogojih iz prejšnjega člena se sme izreči tudi globa in
stranske sankcije.
(3) Če mladoletnik med postopkom postane polnoleten, se postopek o
prekršku ustavi, če ne bi bilo smotrno izreči vzgojnega ukrepa in
niso izpolnjeni pogoji za izrek sankcij iz prejšnjega odstavka.
Izrek sankcije za prekrške v steku
41. člen
Če je storil mladoletnik več prekrškov v steku, presodi sodišče
enotno vse prekrške in enotno izreče sankcijo.
Šesto poglavje
ZASTARANJE
Zastaranje pregona
42. člen
(1) Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od
dneva, ko je bil prekršek storjen. Če je prekršek storjen na
področju varstva konkurence, postopek o prekršku ni dopusten, če
preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen. Postopka o
prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s
kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno začeti, če od dneva
storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek
storjen. Postopka o prekršku zoper
varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi
sredstvi in storilec s kršitvijo ni bil seznanjen, ni dopustno
začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30
dni.
(2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku
ne sme začeti ali nadaljevati.
(3) Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za
postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju
začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v
nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa,
kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
(4) Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče
zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.
Daljši rok za zastaranje
43. člen
Z zakonom, ki določa prekršek, se lahko predpiše za prekrške iz
šestega odstavka 17. člena tega zakona tudi daljši rok za
zastaranje postopka o prekršku, kakor je predpisan s tem zakonom,
vendar ne daljši od treh let.
Zastaranje izvršitve sankcije
44. člen
(1) Izrečene sankcije za prekršek se ne smejo začeti izvrševati, če
pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila
sankcija izrečena, postala pravnomočna.
(2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankcije ne morejo
izvrševati.
(3) Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za
postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev
sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar
pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od
dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala
pravnomočna.
(4) Globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska
in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v
rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več
izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki
ureja davčno izvršbo, drugih sankcij pa ne po poteku štirih let od
začetka njihovega izvrševanja.
DRUGI DEL
POSTOPEK O PREKRŠKIH
Sedmo poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
Organi za odločanje o prekrških
45. člen
(1) O prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča.
(2) Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in
nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem
zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi
samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi
pooblaščeni za odločanje o prekrških.
(3) Sodišča so sodišča za prekrške prve in druge stopnje.
(4) Vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo sodišču
in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč
in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa
brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev
dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.
(5) Za mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekrških se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno
sodelovanje v kazenskih zadevah.
Odločba
46. člen
(1) O storitvi prekrška, o sankciji in o drugih vprašanjih postopka
o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo,
zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta
zakon.
(2) Pomote v pisavi ali v številkah ali druge očitne pomote v
odločbi lahko s sklepom popravi vsak čas po uradni dolžnosti ali na
predlog udeležencev postopka prekrškovni organ ali sodišče, ki je
odločbo izdalo.
(3) Popravke, ki so bili napravljeni potem, ko je bila odločba
udeležencem že poslana, je treba sporočiti udeležencem v pisni
obliki.
Stroški postopka
47. člen
Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo v postopku o prekršku ali
zaradi njega in izdatki, ki za potrebe postopka nastanejo pred
njegovo uvedbo ali po njegovi zaključitvi.
Opredelitve pojmov
48. člen
Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
– »Kršitelj«, ki označuje kršiteljico in kršitelja, je tisti, zoper
katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim
organom;
– »Obdolženec«, ki označuje obdolženko in obdolženca, je tisti,
proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog;
– »Storilec«, ki označuje storilko in storilca, je splošni izraz za
kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za
prekršek;
– »Oškodovanec«, ki označuje oškodovanko in oškodovanca, je tisti,
čigar premoženjska ali osebna pravica je bila s prekrškom prekršena
ali ogrožena.
Uporaba določb o postopku za posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost
48.a člen
Za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se glede postopka
o prekršku uporabljajo določbe tega zakona o samostojnem podjetniku
posamezniku.
Sedmo a) poglavje
POSEBNE DOLOČBE ZA PREKRŠKE, STORJENEZ MOTORNIMI VOZILI,
REGISTRIRANIMI V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Uporaba posebnih določb
48.b člen
(1) S tem poglavjem se prenaša v pravni red Republike Slovenije
Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25.
oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih
prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L št. 288 z
dne 5. 11. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2011/82/EU) v delu, ki ureja postopek s pisnim obvestilom o
prekršku.
(2) Določbe tega poglavja se uporabljajo v postopku o prekršku
zoper varnost cestnega prometa, če gre za kršitve iz 2. v zvezi s
3. členom Direktive 2011/82/EU (prekoračitev najvišje dovoljene
hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč,
vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom drog, psihoaktivnih
zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, vožnja brez zaščitne čelade,
nedovoljena uporaba prepovedanega prometnega pasu in nedovoljena
uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med
vožnjo), kot so natančneje opredeljene v zakonu, ki ureja pravila
cestnega prometa, in pod naslednjimi pogoji:
– če je bil prekršek storjen z motornim vozilom, ki je registrirano
v drugi državi članici Evropske unije, za katero je Direktiva
2011/82/EU zavezujoča,
– če na kraju storitve prekrška ni bilo mogoče ugotoviti storilca
prekrška, pridobiti njegovo izjavo o prekršku oziroma storilcu
izdati in vročiti odločbo o prekršku in
– če storilec prekrška nima stalnega ali začasnega prebivališča na
ozemlju Republike Slovenije.
(3) V zadevah iz prejšnjega odstavka se čezmejna izmenjava podatkov
iz evidence registriranih vozil, ki je potrebna za preiskovanje
kršitve varnosti cestnega prometa, opravlja preko nacionalne
kontaktne točke, ki jo določa zakon, ki ureja dostop do zbirk
podatkov o motornih vozilih.
(4) Glede vprašanj, ki niso posebej urejena v tem poglavju, se v
postopkih iz tega člena uporabljajo druge določbe tega zakona.
Obvestilo o prekršku
48.c člen
(1) Postopek o prekršku se v zadevah iz prejšnjega člena začne
tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma
imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni
storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju
Republike Slovenije (v nadaljevanju tega poglavja: oseba), pošlje
pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z
vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena
skupaj z njim.
(2) Pisno obvestilo mora poleg podatkov, ki so navedeni v prilogi
iz prejšnjega odstavka, vsebovati še naslednje sestavine:
– v rubriki o denarni kazni znesek za prekršek predpisane globe, če
je globa določena v razponu in se izvede hitri postopek najnižjo,
če se izvede redni sodni postopek, pa tudi najvišjo za prekršek
predpisano mero globe;
– navedbo računa, na katerega se lahko plača globa;
– navedbo za prekršek predpisane stranske sankcije kazenskih točk v
cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in
prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja oziroma stranske sankcije
prepovedi vožnje motornega vozila in pojasnilo o pravnih posledicah
izreka teh sankcij;
– pouk o pravici do dostopa do osebnih podatkov, pravici do
popravka in izbrisa osebnih podatkov, o najdaljšem zakonitem
obdobju hrambe podatkov in o pravici do popravka netočnih osebnih
podatkov in takojšnjega črtanja nezakonito zabeleženih
podatkov.
(3) Obrazec za odgovor mora poleg podatkov, ki so navedeni v
prilogi iz prvega odstavka tega člena, vsebovati še naslednje
sestavine:
– glede na vrsto postopka, ki je določen za prekršek, zaradi
katerega se postopek vodi, osnovne podatke o poteku hitrega
postopka, pogojih za izdajo odločbe oziroma plačilnega naloga ali o
poteku rednega sodnega postopka o prekršku, z opisom načina
uveljavitve pravice do izjave v hitrem postopku oziroma zagovora v
rednem sodnem postopku ter pravice do vložitve pravnega sredstva
zoper odločbo oziroma sodbo o prekršku;
– pouk, da oseba lahko odgovor na obvestilo pošlje v svojem
jeziku.
(4) Obrazec za odgovor v hitrem postopku mora obsegati tudi:
– pravne pouke iz drugega odstavka 55. člena tega zakona in
pojasnilo, da bo pristojni organ v primeru, če bo nadaljeval
postopek, odgovor osebe štel za njeno pisno izjavo o prekršku;
– če gre za prekršek, za katerega se lahko izda plačilni nalog,
tudi pouk o pravici do polovičnega plačila izrečene globe, s
pojasnilom, da bo pristojni organ, če bo tako plačilo opravljeno
pred iztekom roka za odgovor, obvestilo štel za plačilni nalog,
plačilo globe za priznanje prekrška, za odpoved pravici do vročitve
plačilnega naloga in pravici do zahteve za sodno varstvo glede
odgovornosti za prekršek, izrečene globe in kazenskih točk v
cestnem prometu.
(5) Obrazec za odgovor v postopku zaradi prekrška, za katerega se
izvede redni sodni postopek o prekršku, mora obsegati tudi:
– pravne pouke iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka
114. člena tega zakona;
– pouk, da bo sodišče v primeru, če bo zoper osebo vložen
obdolžilni predlog, odgovor osebe štelo za pisni zagovor osebe v
rednem sodnem postopku oziroma ugovor osebe v skrajšanem
postopku.
(6) Če iz zbranih obvestil in podatkov izhaja, da oseba ne razume
slovenskega jezika, in z mednarodno pogodbo ni določeno drugače,
mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o
registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od
uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s
katerim je bil storjen prekršek. Stroški prevajanja bremenijo
proračun ne glede na izid postopka.
Odgovor na obvestilo
48.č člen
(1) Oseba lahko odgovori na obvestilo o prekršku v 60 dneh od dneva
vročitve obvestila o prekršku na naslov organa, ki je poslal
obvestilo.
(2) Po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka iz prejšnjega
odstavka organ, ki je pristojen za prekršek, za katerega se izvede
hitri postopek, odloči o prekršku po določbah prejšnjega člena in
po drugih določbah tega zakona.
(4) Po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka iz prvega
odstavka tega člena organ, ki je ugotovil prekršek, za katerega se
izvede redni sodni postopek, odloči o vložitvi obdolžilnega
predloga, pristojno sodišče pa odloči o prekršku po določbah
prejšnjega člena in po drugih določbah tega zakona.
Osmo poglavje
POSTOPEK ZA PREKRŠKE PREKRŠKOVNEGA ORGANA (HITRI
POSTOPEK)
Pristojnost in pooblastilo za postopek
49. člen
(1) Za določitev pristojnosti prekrškovnih organov in spore o
pristojnosti med prekrškovnimi organi se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z
zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega
organa.
(3) Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka mora imeti za
vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga najmanj peto raven
izobrazbe, za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj šesto raven
izobrazbe v skladu s predpisi, ki urejajo uvedbo in uporabo
klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Imeti
mora tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje
pooblastil po tem zakonu in poznavanje predpisov, katerih
izvrševanje nadzoruje. Ministrstvo,
pristojno za javno upravo, za namene spremljanja in izvajanja
preizkusov znanja vodi evidenco, ki vsebuje zaporedno številko,
številko zbirke dokumentov o kandidatu, osebno ime kandidata, datum
in kraj njegovega rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče
kandidata in elektronski naslov za obveščanje, raven in vrsto
kandidatove izobrazbe, datum opravljanja preizkusa znanja in uspeh
pri tem preizkusu. Vlada Republike Slovenije predpiše vrsto
izobrazbe in program strokovnega usposabljanja in preverjanja
znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku. Za
poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje, se uradni
osebi prizna opravljen preizkus znanja, določen v teh
predpisih.
Začetek postopka o prekršku
50. člen
(1) Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi
prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen
kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca,
državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil
ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).
(2) Predlog vsebuje podatke o kršitelju (osebno ime, enotno matično
številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če je fizična oseba
tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma
začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno
osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke,
ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma
dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška.
(3) Predlog se vloži pri pristojnem prekrškovnem organu. Če je
predlog vložen pri drugem organu, ga ta takoj odstopi pristojnemu
prekrškovnemu organu in o tem obvesti predlagatelja.
Odločitev prekrškovnega organa
51. člen
(1) Prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po
uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga iz prejšnjega člena
zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku.
(2) Če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za
izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo
o prekršku (hitri postopek).
(3) Če hitri postopek ni dovoljen, mora prekrškovni organ vložiti
pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni sodni
postopek).
(4) Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku
oziroma vložil obdolžilnega predloga:
– če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni
prekršek;
– če ni dokazano, da je prekršek storil kršitelj;
– če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki
izključujejo pregon;
– če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka
stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da
postopek ne bi bil smotrn.
(5) Odločitev iz prejšnjega odstavka in razlogi se zaznamujejo v
spisu. O odločitvi, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil
obdolžilnega predloga in o razlogih mora prekrškovni organ v 30
dneh od odločitve pisno obvestiti predlagatelja.
Hitri postopek
52. člen
(1) O prekrških se odloča po hitrem postopku, razen v primerih, ko
ta zakon določa drugače.
(2) Hitri postopek ni dovoljen:
– če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve
oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem
zakonu;
– če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega
vozila;
– če je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopka javnega
naročanja;
– proti mladoletnim storilcem prekrškov;
– za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s
področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo;
(Opomba: Delno prenehanje veljavnosti, glej drugi odstavek 89.
člena ZIntPK)
– za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je
predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi
katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja;
– za prekrške s področja političnih strank
ter volilne in referendumske kampanje, za nadzor katerih je
pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije.
(3) V hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem
je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja
predpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače.
Opozorilo
53. člen
(1) Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto
izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek
neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede
na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
(2) Pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka kršitelju
hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek.
(3) Prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril,
vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov.
54. člen
(črtan)
Postopek pred prekrškovnim organom
55. člen
(1) Prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in
enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so
potrebni za odločitev o prekršku.
(2) Prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška
in še pred izdajo odločbe o prekršku (56. člen) kršitelja obvesti o
prekršku in pouči:
– da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa
tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo
izjavil ali odgovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali
svoje bližnje,
– da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih
sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.
(3) Pouk iz prejšnjega odstavka in izjavo kršitelja prekrškovni
organ vnese v zapisnik ali uradni zaznamek. Vsebina zapisnika
oziroma uradnega zaznamka se kršitelju prebere in se mu vroči
prepis, kar kršitelj potrdi s svojim podpisom. Če kršitelj vročitve
noče potrditi s podpisom, se to zaznamuje na zapisniku oziroma
uradnem zaznamku.
(4) Če se kršitelj ni mogel osebno izjaviti o prekršku ali mu ni
bilo mogoče dati obvestila in pouka po določbah drugega odstavka
tega člena, mora prekrškovni organ pred izdajo odločbe o prekršku
kršitelja pisno obvestiti o prekršku in ga poučiti o pravicah iz
drugega odstavka tega člena ter da se lahko pisno izjavi o dejstvih
oziroma okoliščinah prekrška v petih dneh od vročitve
obvestila.
(5) Odločba o prekršku se ne more opirati na izjavo kršitelja, če
ta ni bil poučen o pravicah iz drugega odstavka tega člena ali če
dani pouk ni vpisan v zapisnik ali v uradni zaznamek oziroma v
pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka.
55.a člen
(1) Če prekrškovni organ hkrati obravnava prekrške, za katere je
predpisana različna vrsta odločbe, lahko z odločbo o prekršku (56.
člen) odloči tudi o prekrških, za katere se sicer izda plačilni
nalog.
(2) Prekrškovni organ, ki zoper istega kršitelja hkrati obravnava
prekrške, storjene v medsebojni zvezi, o katerih se odloča po
hitrem postopku, in prekrške, o katerih se odloča v rednem sodnem
postopku, lahko pri pristojnem sodišču za posamezne ali za vse
prekrške vloži enoten obdolžilni predlog.
(3) Prekrškovni organ mora v obdolžilnem predlogu obrazložiti
pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena. Če iz obdolžilnega
predloga izhaja, da za posamezne prekrške niso podani pogoji za
izvedbo enotnega postopka, sodišče v tem delu obdolžilni predlog
zavrže in vrne zadevo v obravnavanje pristojnemu prekrškovnemu
organu.
(4) Na podlagi obdolžilnega predloga iz tretjega odstavka tega
člena se izvede enoten postopek in odloči z eno samo sodbo po
pravilih, ki veljajo za redni sodni postopek. Sodišče, ki obravnava
obdolžilni predlog ostane pristojno za vse prekrške, ne glede na
potek in izid enotnega postopka.
(5) Za prekrške iz tretjega odstavka tega člena, o katerih se sicer
odloča po hitrem postopku, se storilcu globa izreče po določbah, ki
veljajo za hitri postopek (tretji odstavek 52. člena) in ima
storilec pravico do polovičnega plačila izrečene globe ob smiselni
uporabi pogojev, ki jih ta zakon določa za hitri postopek (57.c
člen). Pouk o pravici do polovičnega plačila globe je del pouka o
pravici do pritožbe.
(6) V primerih iz prejšnjih odstavkov se ne izda poseben sklep o
združitvi postopka.
Pisna odločba
56. člen
(1) Pisna odločba o prekršku se izda v naslednjih primerih:
– če predpis, ki določa prekršek, poleg globe predpisuje obvezen
odvzem predmetov;
– če je treba odvzeti premoženjsko korist;
– če prekrškovni organ namesto globe izreče opomin;
– če prekrškovni organ izreče globo, ki je višja od najnižje
predpisane mere globe (tretji odstavek 52. člena);
– če je za prekrške s področja davkov, trošarin in carin ter
javnega naročanja predpisana globa v večkratniku ali v odstotku od
davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od
vrednosti predmeta oziroma naročila, v zvezi s katerim je bil
storjen prekršek;
– za prekrške s področja varstva konkurence, deviznega poslovanja
in bančništva;
– v primeru kršitev iz šestega odstavka 17. člena tega zakona;
– v drugih primerih, ko niso podani pogoji za izdajo plačilnega
naloga.
(2) Pisna odločba o prekršku mora imeti uvod, izrek, obrazložitev,
pravni pouk ter številko, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in
uradni pečat prekrškovnega organa, ki jo je izdal.
(3) Uvod odločbe o prekršku obsega naziv prekrškovnega organa, ki
jo je izdal, osebno ime uradne osebe, ki je izdala odločbo o
prekršku, osebno ime kršitelja in morebitnega zagovornika, firmo
oziroma naziv in sedež pravne osebe ter označbo prekrška, ki je
predmet postopka.
(4) Izrek odločbe o prekršku mora obsegati: osebne podatke
kršitelja (osebno ime, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene
rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno
prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo
pa naziv in sedež ter matično številko, če so bile izrečene
kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo
vozniškega dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega
dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma
izdaje), če teh podatkov ni, pa podatke o kršitelju, ki so bili
navedeni oziroma ugotovljeni v postopku, kratek opis dejanja, s
katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve,
ter odločilne okoliščine), izrek, da je kršitelj odgovoren za
prekršek, ki ga je storil, pravno opredelitev prekrška z navedbo
predpisa, ki določa prekršek, s številčno označbo njegovega člena,
znesek globe in stroškov postopka ter rok in številke
računov za njihovo plačilo, morebitne izrečene stranske
sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi in opozorila o
pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, o
uklonilnem zaporu, če globa ne bo pravočasno plačana, oziroma da se
bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, ter o
možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo
določenih nalog.
(5) V obrazložitvi odločbe o prekršku je treba kratko navesti
izjavo kršitelja o dejanju ter dejstva in dokaze, na katere je
prekrškovni organ oprl odločitev.
(6) Pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in
načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se
pravno sredstvo vloži.
(7) Pisna odločba o prekršku se vroči kršitelju in drugim osebam,
ki imajo pravico do zahteve za sodno varstvo.
Polovično plačilo izrečene globe
56.a člen
Črtan skladno s 13. členom ZP-1H
(Uradni list RS, št. 21/13).
Plačilni nalog
57. člen
(1) Plačilni nalog se izda, če pooblaščena uradna oseba
prekrškovnega organa prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z
uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Plačilni nalog se
kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob
vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavi
storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem
nalogu.
(2) Plačilni nalog se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba
prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno
po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. Pred izdajo in
vročitvijo takega plačilnega naloga mora kršitelju omogočiti, da se
osebno izjavi o prekršku po določbah 55. člena tega zakona,
plačilni nalog pa mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in
kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku.
(3) Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, vsebuje:
osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum
rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za
odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež
ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno
opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka ter rok
in številke računov za njihovo plačilo, opozorilo o pravici
do plačila globe in stroškov postopka na obroke, da bodo izrečeni globa
in stroški postopka, ki ne bodo pravočasno plačani, prisilno
izterjani, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi.
Plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost cestnega prometa,
mora vsebovati tudi število izrečenih kazenskih točk v cestnem
prometu, navedbo vrste voznika in kategorijo vozila, s katerim je
bil storjen prekršek, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za
kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega dovoljenja, pa
tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je
izdal dovoljenje in datuma izdaje, če teh podatkov ni, pa tiste, ki
so bili ugotovljeni v postopku. Pravni pouk obsega pouk o pravici
do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo
prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži.
(4) Če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti
takoj na kraju prekrška, se mu ga vroči po določbah zakona, ki
ureja splošni upravni postopek. V tem primeru se kršitelju hkrati s
plačilnim nalogom iz prvega odstavka tega člena vroči tudi kratek
opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že
naveden v plačilnem nalogu.
(5) Če je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo,
mora prekrškovni organ sodišču posredovati tudi kratek opis
dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v
plačilnem nalogu.
(6) V postopku, ki se konča z izdajo plačilnega naloga po določbah
tega člena, se plačajo stroški postopka, določeni v 143. členu tega
zakona, razen potnih stroškov uradnih oseb in sodne takse.
(7) Kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini
izognil plačilu globe, mora plačati globo takoj na kraju prekrška.
O plačani globi se izda potrdilo. Če kršitelj globe ne plača,
pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izvede vse potrebne
ukrepe za zavarovanje izvršitve po tem zakonu.
(8) Za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil se ob
ugotovitvi prekrška, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti
na kraju prekrška, na primernem mestu pritrdi na vozilo obvestilo o
prekršku, ki vsebuje kraj in čas storitve, registrsko številko
vozila, pravno opredelitev prekrška, višino za prekršek predpisane
globe in naslednje pouke:
– pravici do plačila polovice predpisane globe v osmih dneh od
dneva izdaje obvestila, z opisom načina plačila globe,
– da se bo v primeru pravočasnega plačila globe štelo, da je bil
plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na
obvestilu in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik
odpovedal zahtevi za sodno varstvo,
– da se bo ob pravočasnem plačilu globe
štelo, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je
označen na obvestilu, in da je ta postal pravnomočen, ker se je
plačnik odpovedal ugovoru zoper plačilni nalog iz 57.b člena tega
zakona in zahtevi za sodno varstvo,
– da v primeru pravočasnega plačila globe stroški postopka ne bodo
zaračunani, da prekršek ne bo vpisan v evidenco o prekrških in da
bo postopek zaradi prekrška s pravočasnim plačilom globe končan,
ter
– da morebitno neplačilo globe nima pravnih posledic in da se bo v
takem primeru po poteku roka za plačilo postopek zaradi prekrška
nadaljeval zoper lastnika ali imetnika pravice uporabe vozila z
izdajo plačilnega naloga po določbah tega zakona.
Posebni primeri plačilnega naloga
57.a člen
Črtan skladno s 15. členom ZP-1H
(Uradni list RS, št. 21/13).
Ugovor zoper plačilni nalog
57.b člen
Zoper plačilni nalog iz 57. člena tega zakona, ki se izda za
kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem
prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima
pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. Na
podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o
ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi,
pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku.
Pouk o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve, ter o tem, da
mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo
korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati, je
del pouka o pravici do pravnega sredstva na plačilnem nalogu.
Plačilo izrečene globe
Plačilo izrečene globe in stroškov
postopka
57.c člen
(1) Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o
prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene
globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred
pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku
oziroma plačilni nalog ni dovoljena. Če
plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper odločbo
o prekršku oziroma plačilni nalog ali ugovor zoper plačilni nalog
po prejšnjem členu ni dovoljen, razen če je v skladu z določbami
tega zakona globo moral plačati pred pravnomočnostjo.
(2) Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe po prejšnjem
odstavku, mora plačati celoten znesek globe v roku, ki je določen v
odločbi oziroma plačilnem nalogu.
(3) Pouk o pravici do plačila polovične globe in glede
nedovoljenosti zahteve za sodno varstvo iz prvega odstavka ter o
obveznosti plačila iz drugega odstavka tega člena je del pouka o
pravici do pravnega sredstva na odločbi oziroma plačilnem
nalogu.
(4) Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno
poslovanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, lahko
kršitelj plača globo, stroške postopka in stroške negotovinskega
plačila tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom. Pouk o možnosti
takega načina plačila je sestavni del pravnega pouka.
(5) Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena se ne
uporabljajo za prekrške s področja varstva konkurence.
Smiselna uporaba zakona
58. člen
(1) Če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem
postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog,
vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov,
rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno
uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
(2) Za osebno in hišno preiskavo, zaseg in preiskavo elektronskih
in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov,
zaseg in odvzem predmetov, privedbo, pridržanje in varščino,
zastopanje tuje pravne osebe, postopek zoper pravno in odgovorno
osebo, pravice oškodovanca v postopku, združitve in izločitve
postopka, prekinitve in ustavitve postopka ter stroške postopka se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku,
kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Hišno preiskavo sme odrediti le sodišče. Pri izvedbi hišne
preiskave, ki se opravlja na podlagi predloga prekrškovnega organa,
sme aktivno sodelovati tudi pooblaščena uradna oseba prekrškovnega
organa, ki je predlagal hišno preiskavo.
Deveto poglavje
ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO
Pravica do zahteve za sodno varstvo
59. člen
(1) Zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal
prekrškovni organ po hitrem postopku, se lahko vloži zahteva za
sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena
sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik
odvzetih predmetov.
(2) Zahteva za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka zadrži
izvršitev odločbe o prekršku.
(3) Kolikor v tem poglavju ni drugače določeno, se v postopku z
zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega
postopka v rednem sodnem postopku.
(4) V postopku z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izdati sodbe
brez obrazložitve.
Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo in pristojnost
60. člen
(1) Zahteva za sodno varstvo se lahko vloži v osmih dneh od
vročitve odločbe o prekršku, pisno pri pristojnem prekrškovnem
organu.
(2) Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je krajevno pristojno
sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po
določbah rednega sodnega postopka.
(3) Sodišče obravnava zahteve za sodno varstvo zoper odločbe o
prekrških s področja varstva konkurence prednostno.
Vsebina zahteve za sodno varstvo in njen umik
61. člen
(1) Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati podatke in navedbe, ki
so s tem zakonom določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku
(153. člen tega zakona).
(2) Vlagatelj lahko zahtevo za sodno varstvo umakne do izdaje sodbe
o prekršku. Umika zahteve ni mogoče preklicati.
(3) Šteje se, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo
za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče,
na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni
opravičila.
Razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo
62. člen
Odločbo prekrškovnega organa je mogoče izpodbijati z zahtevo za
sodno varstvo:
– če je bila z odločbo prekršena materialna določba tega zakona ali
predpis, ki določa prekršek;
– če je bila storjena kršitev določb postopka, ker ni odločil
pristojni organ, ker storilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o
prekršku, ker je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala
oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena ali je bila izločena,
ker so bile kršene določbe o uporabi jezika v postopku, ker izrek
odločbe ni razumljiv ali je sam s seboj v nasprotju ali ker odločba
nima vseh predpisanih sestavin;
– zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri
čemer se smejo v zahtevi navajati nova dejstva in predlagati novi
dokazi le, če vlagatelj zahteve izkaže za verjetno, da jih brez
svoje krivde ni mogel uveljaviti v hitrem postopku;
– če se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega
zakona ne more opirati, ali ki je bil pridobljen s kršitvijo z
ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
– zaradi izrečenih sankcij, odvzema premoženjske koristi in
stroškov postopka in odločitve o premoženjskopravnem zahtevku.
Meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa
62.a člen
(1) V postopku o zahtevi za sodno varstvo se mora vselej po uradni
dolžnosti preizkusiti:
– ali je odločil stvarno pristojni organ,
– ali je podana kršitev materialnih določb tega zakona ali
predpisa, ki določa prekršek,
– ali je pregon zastaral,
– ali je storilcu bila dana možnost, da se izjavi o prekršku,
– ali je izrek odločbe razumljiv in
– ali se odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega
zakona ne more opirati, ali je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo
določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(2) Če se pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ugotovi, da so
podani razlogi iz prve, druge, tretje ali šeste alineje prejšnjega
odstavka, zaradi katerih je izdana odločba v korist kršitelja, v
korist tudi kakšnemu drugemu kršitelju, ki ni vložil zahteve za
sodno varstvo, ali je ni vložil v tej smeri, ravna pristojni organ
po uradni dolžnosti, kakor da jo je vložil tudi ta.
Odločanje prekrškovnega organa
63. člen
(1) Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena, če jo je vložila oseba,
ki je po tem zakonu nima pravice vložiti, ali če se ugotovi, da je
zahteva umaknjena ali da je bila po umiku ponovno vložena, ali če
zahteva po zakonu ni dovoljena.
(2) Nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo prekrškovni
organ zavrže s sklepom.
(3) Zoper sklep o zavrženju je dovoljena zahteva za sodno varstvo,
za katero se ne uporablja določba prejšnjega odstavka.
(4) Prekrškovni organ po prejemu zahteve po potrebi glede na
navedbe v zahtevi dopolni dokazni postopek, če ugotovi kršitev
pravice do izjave, pa storilcu da tudi možnost, da se izjavi o
prekršku.
(5) Če prekrškovni organ ugotovi, da je zahteva pravočasna in
utemeljena, odločbo o prekršku odpravi in ustavi postopek, ali jo
odpravi in vloži predlog pri pristojnem prekrškovnem organu (50.
člen), ali jo nadomesti z novo odločbo, ali izreče opomin namesto
sankcije in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vložila zahtevo
za sodno varstvo oziroma vroči novo odločbo.
(6) Zoper novo odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena nova
zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče.
(7) Če prekrškovni organ odločbe ne odpravi ali nadomesti, jo s
spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posreduje v odločitev
pristojnemu sodišču.
(8) V postopku z zahtevo za sodno varstvo prekrškovni organ postopa
po določbah 58. člena tega zakona.
Preizkus pravočasnosti in dovoljenosti zahteve pri
sodišču
64. člen
Prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo sodišče s sklepom
zavrže, če tega ni storil prekrškovni organ.
Odločanje sodišča
65. člen
(1) Sodišče s sodbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno, če spozna, da
ni podana nobena izmed uveljavljenih kršitev iz 62. člena tega
zakona in tudi ne take kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti
(62.a člen), ali če je bila kršitev v postopku z zahtevo za sodno
varstvo že odpravljena.
(2) Sodišče s sodbo ugodi zahtevi in odpravi odločbo prekrškovnega
organa, ali jo odpravi po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ni
odločil pristojni organ, ali če ugotovi, da je pri odločanju ali
vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti
izločena, ali je bila izločena.
(3) Sodišče s sodbo ugodi zahtevi in spremeni odločbo prekrškovnega
organa, ali jo spremeni po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so bila
odločilna dejstva v izpodbijani odločbi o prekršku sicer pravilno
ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob
pravilni uporabi materialne določbe tega zakona ali predpisa, ki
določa prekršek, spremeniti odločbo. Glede na stanje stvari sodišče
tako ravna tudi, če izrek odločbe ni razumljiv ali je sam s seboj v
nasprotju ali če odločba nima vseh predpisanih sestavin ali če se
odločba opira na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne
more opirati, ali ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo
določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(4) Če sodišče spozna, da dejansko stanje ni popolno in pravilno
ugotovljeno, ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih
rednega sodnega postopka.
(5) Če sodišče iz podatkov v spisu ugotovi dejstva, glede katerih
se storilec v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi
za sodno varstvo ni mogel izjaviti, obvesti o tem storilca, če
dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu opis posreduje,
hkrati pa storilca seznani, kje in kdaj lahko pregleda spise
zadeve, ga pouči po četrtem odstavku 114. člena tega zakona ter mu
določi rok, v katerem lahko poda svoje navedbe, predloge in
zahteve. Če se sodišče odloči, da bo ponovilo oziroma dopolnilo
dokazni postopek, storilca o tem obvesti, in ga hkrati seznani, da
je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k
posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v
petih dneh po prejemu obvestila.
(6) Sodišče s sodbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno, če po
izvedenem dokaznem postopku ne ugotovi dejanskega stanja drugače
kakor prekrškovni organ.
(7) Sodišče s sodbo ugodi zahtevi in spremeni odločbo prekrškovnega
organa, če je to potrebno, ker je po izvedenem dokaznem postopku
dejansko stanje ugotovilo drugače kakor prekrškovni organ.
(8) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku spozna, da so bila
odločilna dejstva v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljena, da pa
je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi
zakona oziroma za odpravo kršitev določb postopka drugače odločiti,
ravna po določbah tretjega odstavka tega člena.
(9) Če sodišče ugotovi, da storilcu ni bila dana možnost podati
izjavo o prekršku, ali če so bile kršene določbe o uporabi jezika v
postopku o prekršku, sodišče najprej odpravi kršitev tako, da
storilcu omogoči, da poda izjavo, oziroma mu omogoči uporabo jezika
v postopku in nato odloči o zahtevi glede na stanje stvari.
(10) Če sodišče s sodbo odpravi sklep o zavrženju prepozne ali
nedovoljene zahteve za sodno varstvo ali ugovora (57.b člen),
hkrati odloči tudi o zahtevi za sodno varstvo ali ugovoru.
(11) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za odločanje o
zahtevah za sodno varstvo, vloženih zoper sklepe, zoper katere je
dovoljena zahteva za sodno varstvo.
(12) Odločba o prekršku se ne sme spremeniti v škodo kršitelja.
(13) V postopku odločanja sodišča o zahtevi za sodno varstvo ima
prekrškovni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, položaj
predlagatelja v rednem sodnem postopku.
Vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo
65.a člen
(1) Sodišče prekrškovnemu organu vrne spis skupaj z izvirnikom
sodbe ali sklepa z zadostnim številom overjenih prepisov ter
morebitna druga pisanja, ki so nastala ali so bila pridobljena med
postopkom o prekršku pri sodišču, pri tem pa obdrži izvod
izpodbijane odločbe.
(2) Prekrškovni organ sodbo ali sklep sodišča vroči vlagatelju
zahteve za sodno varstvo po določbah zakona, ki ureja splošni
upravni postopek, v primeru iz drugega odstavka 65. člena tega
zakona pa tudi pristojnemu organu.
Pravica do pritožbe
66. člen
(1) Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo
zavržena, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu tega
zakona.
(2) Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje lahko osebe iz prvega
odstavka 59. člena tega zakona vložijo pritožbo iz razlogov po 1.,
2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov
postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za
prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v
večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena) ali
če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske
koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov.
(3) Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, lahko
iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega
zakona, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo
sodišča v naslednjih primerih:
– če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa;
– če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo
postopek o prekršku.
(4) Prekrškovni organ vloži pritožbo skupaj s spisom pri sodišču,
ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo. Sodišče po preizkusu
pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe pošlje izvod pritožbe
storilcu, ki sme nato v osmih dneh po prejemu podati sodišču
odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor z vsemi spisi predloži
sodišče višjemu sodišču.
(5) V postopku s pritožbo iz prejšnjega odstavka in morebitnem
novem sojenju, se odločitev ne sme spremeniti v škodo kršitelja v
primerjavi z odločbo o prekršku, zoper katero je bila vložena
zahteva za sodno varstvo, o kateri je odločalo sodišče prve
stopnje.
(6) Pritožba se obravnava po določbah pritožbenega postopka v
rednem sodnem postopku.
(7) Osebe iz drugega odstavka tega člena vložijo pritožbo pri
prekrškovnem organu, ki je izdal odločbo, zoper katero je bila
vložena zahteva za sodno varstvo. Prekrškovni organ pritožbo pošlje
skupaj s spisom sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno
varstvo.
(8) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče, ki je
odločilo o zahtevi za sodno varstvo, s sklepom, ki ga vroči tudi
vlagateljem iz drugega in četrtega odstavka tega člena.
Deseto poglavje
REDNI SODNI POSTOPEK
1. Temeljne določbe
Smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku
67. člen
(1) Kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, se v rednem postopku
smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o:
– jeziku v postopku,
– vlogah in zapisnikih,
– rokih,
– zaslišanju obdolženca,
– zasliševanju prič,
– izvedenstvu,
– hišni in osebni preiskavi,
– zasegu in preiskavi elektronskih in z njimi povezanih naprav ter
nosilcev elektronskih podatkov, razen če gre za poseg v tajnost
pisem in drugih občil,
– zasegu in odvzemu predmetov,
– glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim
sodiščem,
– hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju
zahtevka za odvzem premoženjske koristi,
– prenosu krajevne pristojnosti.
(2) V rednem sodnem postopku se glede vročanja pisanj smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Načelo materialne resnice
68. člen
(1) Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva,
pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru
obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in
ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi
dejstva, ki so mu v korist.
(2) Sodišče mora poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost obdolženca
in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravicam, ki jim gredo
v postopku.
Zaslišanje obdolženca
69. člen
(1) Preden se izda sodba o prekršku, mora biti obdolženec zaslišan
o tistem, česar je obdolžen.
(2) Če pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in
izostanka ne opraviči, lahko sodišče izreče sodbo o prekršku tudi
brez njegovega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno
za pravilno odločitev.
Postopek zoper pravno in odgovorno osebo
70. člen
(1) Zoper pravno osebo in odgovorno osebo se vodi praviloma enoten
postopek.
(2) Če zaradi pravnih ali dejanskih ovir ni mogoče voditi postopka
zoper odgovorno osebo, se vodi postopek le zoper pravno osebo.
(3) Če je pravna oseba prenehala obstajati, se vodi postopek le
zoper odgovorno osebo.
(4) Določbe o postopku zoper pravno in odgovorno osebo smiselno
veljajo tudi v postopku zoper samostojnega podjetnika posameznika
in odgovorno osebo.
Prosta presoja dokazov
71. člen
Sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena posebna formalna
dokazna pravila in ne z njimi omejeno.
Prepoved zlorabe pravic
72. člen
Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja
in da onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v
postopku.
Pridržanje storilca
73. člen
(1) V postopku o prekršku se sme storilec pridržati, če tako določa
zakon.
(2) Če zakon ne določa drugače, se za postopek pridržanja uporablja
ta zakon.
Pritožba
74. člen
(1) Zoper sodbo o prekršku, izdano na prvi stopnji, oziroma sklep,
izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba na višje sodišče, če
ta zakon ne določa drugače.
(2) Zoper sodbo oziroma sklep višjega sodišča ni pritožbe.
Pravna pomoč
75. člen
Če je treba posamezno dejanje opraviti izven območja sodišča, ki
vodi postopek o prekršku, lahko ta zaupa njegovo izvršitev drugemu
sodišču.
Predhodno vprašanje
76. člen
(1) Če je uporaba predpisov o prekršku odvisna od predhodne
odločitve o kakšnem pravnem vprašanju, ki je v pristojnosti
kakšnega drugega organa, lahko sodišče, ki odloča v zadevi o
prekršku, samo odloči tudi o tem vprašanju po določbah, ki veljajo
za dokazovanje v postopku o prekršku. Odločitev o takšnem pravnem
vprašanju v postopku o prekršku ima učinek samo za zadevo o
prekršku, o kateri se je odločalo v tem postopku.
(2) Sodišče ne more odločati o predhodnem vprašanju glede obstoja
zakonske zveze ali ugotovitve očetovstva, obstoja kaznivega dejanja
ali glede kakšnega drugega pravnega vprašanja, če zakon tako
določa.
(3) Glede obstoja kaznivega dejanja je sodišče vezano na
pravnomočno sodbo sodišča, s katero je bil obdolženec spoznan za
krivega kaznivega dejanja.
2. Krajevna pristojnost
Krajevna pristojnost sodišč
77. člen
(1) Za postopek je pristojno sodišče, na katerega območju je bil
prekršek storjen.
(2) Za postopek o prekršku zoper tujo pravno osebo, ki ima
podružnico v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče, na
območju katerega je podružnica tuje pravne osebe; če tuja pravna
oseba nima podružnice v Republiki Sloveniji, je za postopek o
prekršku pristojno sodišče, na območju katerega je bil prekršek
storjen.
(3) Če je bil prekršek storjen na domači ladji ali na domačem
letalu, je za postopek pristojno tisto sodišče, na območju katerega
je domače pristanišče oziroma domače letališče, v katerem se je
končalo potovanje storilca. Če je storilec član posadke, je za
postopek pristojno tisto sodišče, na območju katerega je matično
pristanišče ladje oziroma matično letališče letala.
(4) Če je bil prekršek storjen s tiskom, je pristojno sodišče, na
katerega območju je bil spis natisnjen. Če ta kraj ni znan ali je
bil spis natisnjen v tujini, je pristojno sodišče, na katerega
območju se tiskani spis razširja.
(5) Če je po zakonu odgovoren pisec spisa, je pristojno tudi
sodišče kraja, v katerem ima pisec stalno prebivališče, ali sodišče
kraja, v katerem se je pripetil dogodek, na katerega se spis
nanaša.
(6) Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo tudi v primeru, če sta bila spis ali izjava objavljena
po radiu ali televiziji, medmrežju in spletnih straneh.
(7) Za prekršek, ki ga je storila vojaška oseba ali vojaški
obveznik, ki služi vojaški rok, je ob pogojih iz petega odstavka
110. člena tega zakona pristojno sodišče, na katerega območju je
poveljstvo matične vojaške enote storilca.
(8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je v
primerih iz 108. do 110. člena tega zakona za postopek pristojno
tudi sodišče, po katerega odredbi ali na katerega območju je bil
storilec prijet ali pridržan oziroma h kateremu je bil
priveden.
Pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču
78. člen
Če se pristojnost ne da določiti po kraju, kjer je bil prekršek,
določen z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije storjen,
se določi po storilčevem stalnem oziroma začasnem prebivališču.
Če je pristojnih več sodišč
79. člen
Če sta po 77. in 78. členu tega zakona pristojni za postopek o
prekršku dve ali več sodišč, vodi postopek tisto sodišče, ki ga je
prvo začelo, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je
bil najprej predlagan začetek postopka.
Pristojnost za udeležence
80. člen
(1) Sodišče, ki je pristojno za storilca, je pristojno tudi za
udeležence. Zoper vse se praviloma vodi enoten postopek. Če je to
smotrno, sme pristojno sodišče ločiti postopek zoper posamezne
udeležence.
(2) Če sta obdolžena pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe,
je za oba storilca pristojno sodišče, ki je pristojno za pravno
osebo.
Odstop zadeve
81. člen
Sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom
ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi
zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno
prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek.
Spor o pristojnosti
82. člen
(1) Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na krajevno
pristojnost. Če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo
sodišče, mora zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodišču.
(2) Če sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena po prejšnjem
odstavku meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo
odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, sproži postopek, da se odloči
o sporu o pristojnosti.
Odločanje v sporu o pristojnosti
83. člen
(1) O sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloči višje
sodišče.
(1) O sporu o pristojnosti med okrajnimi
sodišči odloči skupno neposredno višje sodišče.
(2) Zoper sklep, s katerim je odločeno v sporu o pristojnosti, ni
pritožbe.
(3) Dokler se ne odloči v sporu o pristojnosti, mora vsak organ
opravljati tista dejanja v postopku o prekršku, ki bi jih bilo
nevarno odlašati.
3. Izločitev
Razlogi za izločitev
84. člen
Sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti:
1. če je s prekrškom oškodovan;
2. če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, njunima
zagovornikoma, predlagateljem, oškodovancem, njihovim zakonitim
zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi, ali zunajzakonski
skupnosti, ali je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do
kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena, ali v
svaštvu do drugega kolena;
3. če je z obdolžencem, zastopnikom pravne osebe, njunima
zagovornikoma, predlagateljem ali oškodovancem v razmerju skrbnika,
oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca;
4. če je v isti zadevi o prekršku opravljal kakšno dejanje v zvezi
z odkrivanjem prekrška ali sodeloval v postopku kot predlagatelj,
zastopnik pravne osebe, zagovornik, zakoniti zastopnik ali
pooblaščenec oškodovanca oziroma predlagatelja, ali če je bil
zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
5. če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe na prvi
stopnji;
6. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti.
Ravnanje ob izločitvi
85. člen
(1) Brž ko sodnik zve za kakšen razlog svoje izločitve iz 1. do 5.
točke prejšnjega člena, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi
in to sporočiti predsedniku sodišča, ki odredi, da se zadeva po
pravilih sodnega reda dodeli drugemu sodniku. Če gre za izločitev
predsednika sodišča, v tej zadevi kot predsednik odloča
podpredsednik sodišča, če pa mora biti izločen tudi ta, si
predsednik sodišča določi namestnika izmed sodnikov tega sodišča,
če to ni mogoče, pa zahteva od predsednika višjega sodišča oziroma
predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, naj mu določi
namestnika.
(2) Če sodnik misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki
opravičujejo njegovo izločitev (6. točka prejšnjega člena), sporoči
to predsedniku sodišča, ki odloči o izločitvi. Do odločitve o
izločitvi sme opravljati samo tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno
odlašati.
Kdo lahko zahteva izločitev
86. člen
(1) Izločitev lahko zahtevajo tudi obdolženec ali zastopnik
obdolžene pravne osebe ali predlagatelj postopka takoj, ko izvejo
za razlog izločitve, pa vse do izdaje sodbe o prekršku.
(2) Izločitev sodnika višjega sodišča lahko zahtevajo osebe iz
prejšnjega odstavka v pritožbi zoper sodbo oziroma sklep, če so za
izločitveni razlog izvedele po vložitvi pritožbe pa najkasneje do
izdaje odločbe o pritožbi.
(3) Izločitev se lahko zahteva le glede poimensko določenega
sodnika, ki postopa v zadevi, oziroma poimensko določenega sodnika
višjega sodišča.
(4) V zahtevi za izločitev je treba navesti okoliščine, zaradi
katerih naj bi bil podan kakšen zakonski razlog za izločitev.
Razlogov, ki so že bili zavrnjeni na podlagi prejšnjih zahtev, ni
dopustno znova uveljavljati.
Odločanje o izločitvi
87. člen
(1) O zahtevi za izločitev iz prejšnjega člena odloči predsednik
sodišča.
(2) O izločitvi vseh sodnikov sodišča prve stopnje, predsednika
sodišča prve stopnje in o izločitvi sodnika višjega sodišča odloča
predsednik višjega sodišča, o izločitvi predsednika višjega sodišča
pa odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
(3) Preden se izda sklep o izločitvi, je treba dobiti izjavo
sodnika oziroma predsednika sodišča, po potrebi pa se opravijo tudi
druge poizvedbe.
(4) Zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev, ni
pritožbe. Sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, se lahko
izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo o prekršku.
(5) Če vložnik zahteve za izločitev ravna v nasprotju z določbami
86. člena tega zakona, ali če je iz vsebine zahteve razvidno, da
gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom zavlačevanja
postopka ali spodkopavanja avtoritete sodišče, se zahteva v celoti
ali deloma zavrže. Sklep, s katerim se zahteva zavrže, izda sodnik
ali senat, ki postopa v zadevi. Pri odločanju lahko sodeluje sodnik
ali predsednik sodišča, katerega izločitev se zahteva. Zoper sklep,
s katerim se zahteva zavrže, ni pritožbe.
Opravljanje dejanj
88. člen
Ko sodnik izve, da je zahtevana njegova izločitev, mora takoj
prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tisti zadevi; če gre za
izločitev iz 6. točke 84. člena tega zakona, pa sme do odločitve o
zahtevi opravljati samo tista dejanja, ki bi jih bilo nevarno
odlašati.
Smiselna uporaba določb o izločitvi
89. člen
(1) Določbe o izločitvi sodnikov se uporabljajo smiselno tudi za
zapisnikarje, tolmače, strokovnjake in za izvedence, če ni zanje
določeno kaj drugega.
(2) O izločitvi zapisnikarjev, tolmačev, strokovnjakov in
izvedencev odloča sodnik, ki vodi postopek o prekršku.
4. Obramba obdolženca
Pravice obdolženca
90. člen
(1) Obdolženec ima pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in
daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna
sredstva.
(2) Obdolženca je treba pred prvim zaslišanjem poučiti, da ima
pravico vzeti si zagovornika in da je zagovornik lahko navzoč pri
njegovem zaslišanju.
(3) Zagovornika smejo najeti obdolžencu tudi njegov zakoniti
zastopnik, zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski
skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojitelj, posvojenec,
brat, sestra in rejnik.
(4) Za zagovornika se sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko
nadomešča odvetniški kandidat.
(5) Zagovornik mora predložiti organu, pred katerim teče postopek,
pooblastilo. Obdolženec lahko da zagovorniku pooblastilo tudi ustno
na zapisnik pri organu, pred katerim teče postopek.
Zastopanje pravne osebe
91. člen
(1) Pravno osebo zastopa v postopku njen zastopnik, ki je upravičen
za vsa dejanja, za katera je upravičen obdolženec.
(2) Pravna oseba sme imeti samo enega zastopnika.
(3) Vsaka pravna oseba v postopku mora imeti svojega
zastopnika.
(4) Sodnik mora vsakokrat ugotoviti identiteto zastopnika pravne
osebe in njegovo upravičenost za zastopanje.
Zastopnik pravne osebe
92. člen
(1) Zastopnik pravne osebe je tisti, ki jo je po zakonu, po aktu
pristojnega državnega organa ali po statutu, aktu o ustanovitvi ali
drugem splošnem aktu pravne osebe, upravičen zastopati.
(2) Zastopnik tuje obdolžene pravne osebe je tisti, ki vodi njeno
podružnico v Republiki Sloveniji, če ni za njenega zastopnika
določen kdo drug, oziroma tisti, ki je upravljal prevozno sredstvo,
s katerim je bil storjen prekršek.
(3) Če pravno osebo ali podružnico tuje pravne osebe zastopa
kolektivno več oseb, te izmed sebe določijo zastopnika. Če tega
kljub pozivu sodnika ne storijo, ali v danem roku o tem pisno ne
obvestijo sodnika, ga izmed njih določi sodnik.
(4) Zastopnik ali osebe, ki kolektivno zastopajo pravno osebo,
lahko pooblastijo za zastopanje koga drugega. Pooblastilo mora biti
dano pisno ali ustno na zapisnik pri sodniku.
(5) Če pravna oseba nima organa, ki bi bil pristojen določiti
zastopnika, ali če v določenem roku ne obvesti sodišča, koga je
določila za zastopnika, ga določi sodišče.
Prepoved zastopanja pravne osebe
93. člen
(1) Zastopnik pravne osebe ne more biti, kdor je v isti stvari
povabljen za pričo. V tem primeru pozove sodišče pravno osebo, da
njen pristojni organ določi drugega zastopnika in v določenem roku
o tem pisno obvesti sodnika.
(2) Zastopnik obdolžene pravne osebe tudi ne more biti odgovorna
oseba, zoper katero se vodi postopek za isti prekršek in ki navaja,
da je ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa
upravljanja.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora
sodišče sporočiti to obdolženi pravni osebi oziroma podružnici tuje
pravne osebe v Republiki Sloveniji, da določi drugega
zastopnika.
(4) Sodišče mora vselej opozoriti obdolženo pravno osebo oziroma
podružnico tuje pravne osebe v Republiki Sloveniji, da je njen
zastopnik hkrati odgovorna oseba, zoper katero se vodi v isti
zadevi postopek za prekršek.
Skupni zagovornik
94. člen
Obdolžena pravna oseba in obdolžena odgovorna oseba imata vsaka
svojega zagovornika, lahko pa imata tudi skupnega zagovornika, če
to dovoljujejo koristi obrambe vsakega izmed njiju.
5. Druge določbe
Oškodovanec in njegovo zastopanje
95. člen
(1) Oškodovanec ima pravico, da uveljavlja premoženjskopravni
zahtevek, da predlaga dokaze in daje druge predloge, ter da
izvršuje druge pravice, ki jih določa ta zakon.
(2) Če je oškodovanec mladoletnik ali oseba, ki ji je popolnoma
odvzeta poslovna sposobnost, je njegov zakoniti zastopnik upravičen
dajati vse izjave in opravljati vsa dejanja, ki jih je po tem
zakonu upravičen dajati oziroma opravljati oškodovanec.
Oškodovanec, ki je dopolnil šestnajst let, je upravičen dajati
izjave in opravljati dejanja v postopku.
(3) Oškodovanec oziroma njegov zakoniti zastopnik smeta svoje
pravice izvrševati tudi po pooblaščencu.
Vabilo
96. člen
(1) Kdor mora biti osebno navzoč pri postopku, se povabi praviloma
pisno. V vabilu je treba navesti ime sodišča, ki vabi; čas, kdaj
naj povabljeni pride; zadevo, zaradi katere se vabi; kot kaj se
vabi in opozorilo na posledice, če se vabilu ne bo odzval.
(2) V izjemnih primerih se sme vabilo opraviti tudi ustno; to se
zaznamuje v spisu.
Odločbe
97. člen
V postopku o prekršku se izdajajo odločbe v obliki sodb in sklepov,
če ta zakon ne določa, da se posamezne odločitve izdajajo v obliki
odredb.
Razglasitev odločitve
98. člen
(1) Odločitve se lahko razglasijo obdolžencu ustno, če je navzoč. V
tem primeru morajo obdolženec in drugi upravičenci do pritožbe, če
so navzoči, v roku iz tega člena napovedati vložitev pritožbe,
sicer se šteje, da so se odpovedali pravici do pritožbe.
(2) Če sodišče odločbo razglasi ustno, pouči navzoče upravičence do
pritožbe o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi
pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da so se odpovedali pravici do
pritožbe, če pritožbe ne bodo napovedali. V tem primeru lahko
navzoči upravičenci do pritožbe pritožbo napovejo takoj po
razglasitvi odločbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe,
najpozneje pa v osmih dneh od dneva ustne razglasitve odločbe. Pouk
o pravicah iz tega odstavka se zaznamuje v spisu.
(3) Če sodišče ni ustno razglasilo odločbe ali če osebe iz prvega
odstavka 140. člena tega zakona ob ustni razglasitvi odločbe niso
bile navzoče, jim sodišče pošlje prepis izreka odločbe brez
obrazložitve, določene v 135. členu tega zakona, s poukom o pravici
do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da
se bo štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe, če najpozneje
v osmih dneh od vročitve prepisa izreka odločbe pritožbe ne bodo
napovedali, in da bo v takem primeru veljalo, da jim je z dnem
vročitve prepisa izreka sodbe ali sklepa vročena tudi sodba ali
sklep.
(4) Sodišče ne izda odločbe z obrazložitvijo le, če nihče od
upravičencev do pritožbe ni napovedal vložitve pritožbe. Če vsaj
eden od upravičencev do pritožbe napove vložitev pritožbe, se pisno
izdelana sodba oziroma sklep vroči vsem upravičencem do pritožbe iz
prejšnjega odstavka.
(5) Sodba z obrazložitvijo mora biti izdelana najkasneje v 30 dneh
po vložitvi napovedi pritožbe, sodba brez obrazložitve pa
najkasneje v osmih dneh po poteku roka za vložitev napovedi
pritožbe. Če sodba ni izdelana v tem roku, mora sodnik obvestiti
predsednika sodišča, zakaj to ni bilo storjeno. Predsednik sodišča
ukrene, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela.
Odločanje višjega sodišča
99. člen
(1) Višje sodišče odloča na seji senata ali na podlagi opravljene
ustne obravnave.
(2) Višje sodišče na seji senata odloči, ali naj se že izvedeni
dokazni postopek ponovi z izvajanjem posameznih dokazov ali naj se
opravi ustna obravnava.
(3) Višje sodišče lahko ponovi že izvedene dokaze na seji ali na
ustni obravnavi, nove dokaze pa lahko izvede na ustni
obravnavi.
(4) Višje sodišče izdaja odločbe po ustnem posvetovanju in
glasovanju članov senata. Odločitev je sprejeta, če je zanjo
glasovala večina članov senata.
(5) Pri odločanju se najprej glasuje o predhodnih vprašanjih, nato
pa o glavni stvari. Pri odločanju o glavni stvari se najprej
glasuje, ali je obdolženec storil prekršek in ali je zanj
odgovoren; nato pa se glasuje o sankcijah za prekršek, o stroških
postopka, o premoženjskopravnem zahtevku in o drugih vprašanjih, o
katerih je treba odločiti.
(6) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje
zadnji. Njegova dolžnost je poskrbeti, da se vsa vprašanja
vsestransko in popolnoma pretresejo.
(7) Če so glasovi glede posameznih vprašanj, o katerih se glasuje,
porazdeljeni na več različnih mnenj, tako da nobeno od njih nima
večine, se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne
doseže večina. Če se na ta način ne doseže večina, se odločitev
doseže tako, da se glasovi, ki so za obdolženca najneugodnejši,
prištejejo glasovom, ki so od teh manj neugodni, dokler se ne
doseže potrebna večina.
(8) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih
postavi predsednik senata; vendar pa član senata, ki je glasoval za
ustavitev postopka in ostal v manjšini, ni dolžan glasovati o
sankciji. Če ne glasuje, se šteje, da se strinja z glasom, ki je za
obdolženca najugodnejši.
99.a člen
(1) Na ustno obravnavo pred višjim sodiščem se povabijo obdolženec
in njegov zagovornik, zakoniti zastopnik in tiste priče in
izvedenci, za katere sodišče na predlog strank ali po uradni
dolžnosti sklene, da jih je treba zaslišati.
(2) Če obdolženec ne pride na ustno obravnavo, se šteje, da se je
pritožbi odpovedal, na kar mora biti opozorjen v vabilu.
(3) Ustna obravnava pred višjim sodiščem se začne s poročilom
poročevalca, ki razloži stanje stvari, ne da bi dal svoje mnenje o
utemeljenosti pritožbe.
(4) Na predlog ali po uradni dolžnosti se prebere odločba ali tisti
del odločbe, na katerega se nanaša pritožba, po potrebi pa tudi
zapisniki o zaslišanju obdolženca, prič in drugih udeležencev v
postopku ali zapisnik o ustni obravnavi.
(5) Nato se pozove pritožnika, naj obrazloži pritožbo, za njim pa
predlagatelja postopka o prekršku, naj mu odgovori. Obdolženec in
njegov zagovornik imata vselej zadnjo besedo.
(6) Udeleženci postopka na obravnavi smejo navajati nova dejstva in
nove dokaze le, če se na ustni obravnavi ugotovi, da jih brez svoje
krivde niso mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji oziroma v
pritožbi.
99.b člen
Kolikor v 99. in 99.a členu tega zakona ni drugače določeno, se
določbe o zaslišanju obdolženca, prič in drugih udeležencev v
postopku in o ustni obravnavi pred sodiščem prve stopnje smiselno
uporabljajo tudi v postopku pred višjim sodiščem.
Posvetovanje in glasovanje
100. člen
(1) Posvetovanje in glasovanje je tajno.
(2) V prostoru, v katerem je posvetovanje in glasovanje, smejo biti
le člani senata in zapisnikar.
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju
101. člen
(1) O posvetovanju in glasovanju v postopku na drugi stopnji se
sestavi poseben zapisnik.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja
in sprejeto odločitev.
(3) Ta zapisnik podpišejo vsi člani senata, od katerih je eden
lahko hkrati tudi zapisnikar. Ločena mnenja se priložijo zapisniku
o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v sam zapisnik.
(4) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben
ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo Vrhovno sodišče Republike
Slovenije, ko odloča o izrednem pravnem sredstvu.
Pregledovanje spisov
102. člen
(1) Predlagatelj postopka, obdolženec in njegov zakoniti zastopnik,
zastopnik obdolžene pravne osebe, zagovornik, oškodovanec, njegov
pooblaščenec in njegov zakoniti zastopnik imajo pravico
pregledovati in prepisovati spise in si ogledati dokazne
predmete.
(2) Če je postopek v teku, dovoljuje pregledovanje in prepisovanje
spisov sodnik, ki vodi postopek, ko pa je postopek končan, dovoli
to predsednik sodišča, ki je vodilo postopek oziroma delavec, ki ga
on določi.
(3) Pregled in prepis posameznih spisov se sme odreči, če je bila
javnost izključena z ustne obravnave. Zoper tak sklep je dovoljena
pritožba, ki ne zadrži njegove izvršitve.
(4) Oškodovancu se sme odreči pregled in prepisovanje spisov in
ogled predmetov, preden je bil zaslišan kot priča.
6. Začetek in potek postopka
Predlagatelj postopka
103. člen
(1) Postopek o prekršku se začne na obdolžilni predlog
prekrškovnega organa.
(2) Če prekrškovni organ ne začne postopka na predlog
predlagateljev določenih s tem zakonom, lahko ti v 15 dneh po
prejemu obvestila iz petega odstavka 51. člena tega zakona
pristojnemu organu, ki po zakonu nadzoruje delo prekrškovnega
organa predlagajo, da vloži obdolžilni predlog pred sodiščem.
Odločitev tega organa je dokončna.
(3) Obdolžilni predlog lahko vloži tudi državni tožilec.
Prekršek, za katerega sodišče izve med postopkom
104. člen
Če sodišče med postopkom izve za prekršek, za katerega ni bil
vložen predlog, sporoči to pristojnemu prekrškovnemu organu.
Obdolžilni predlog
105. člen
(1) Obdolžilni predlog mora biti pisen. Obdolžilni predlog se vloži
v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za osebe,
zoper katere je sprožen postopek o prekršku. Slednjim se vroči
predlog hkrati z vabilom.
(2) Obdolžilni predlog mora vsebovati podatke o istovetnosti
storilca (osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, zaposlitev in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča za fizično osebo, če je
fizična oseba tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke, za
pravno osebo firmo in sedež ter matično številko; za odgovorno
osebo pravne osebe pa tudi delo, ki ga opravlja), dejanski stan
prekrška, čas in kraj storitve prekrška, predpis, ki določa
prekršek, podatke o morebitni premoženjski koristi, dokaze, podatke
o predlagatelju in podpis predlagatelja. Obdolžilni predlog za
prekršek, za katerega se storilcu lahko izrečejo kazenske točke v
cestnem prometu, mora vsebovati tudi podatke o vozniškem dovoljenju
(številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala,
datum izdaje, kategorija motornih vozil, za katere je bilo vozniško
dovoljenje izdano) in o vrsti voznika. Upravljavci zbirk osebnih
podatkov so dolžni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo
brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in
vložitev obdolžilnega predloga. Če ni mogoče ugotoviti istovetnosti
storilca prekrška, se v obdolžilnem predlogu namesto osebnih
podatkov navede opis osebe in fotografija oziroma posnetek.
(3) Obdolžilni predlog zoper pravno osebo mora poleg sestavin,
predpisanih v tem zakonu, vsebovati tudi firmo oziroma ime, s
katerim pravna oseba v skladu s predpisi nastopa v pravnem prometu,
ter njen sedež in podatke o odgovorni osebi.
(4) V primerih iz prve alineje drugega odstavka 52. člena tega
zakona mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti
oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije.
Postopek z obdolžilnim predlogom
106. člen
(1) Ko sodišče prejme obdolžilni predlog, oceni, ali so podani
pogoji za postopek. Če ugotovi, da je predlog podal nepristojni
predlagatelj oziroma oseba, ga zavrže s sklepom, ki ga vroči tudi
pristojnemu predlagatelju postopka. Če ugotovi, da je predlog
nepopoln ali nerazumljiv, zahteva od predlagatelja postopka, naj ga
v petnajstih dneh dopolni oziroma popravi. Če tega predlagatelj
postopka v roku ne stori, sodišče s sklepom zavrže obdolžilni
predlog.
(2) Če sodišče oceni, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka,
izvede postopek o prekršku po uradni dolžnosti.
(3) Če sodišče ob obdolžilnem predlogu spozna, da ni pogojev za
začetek postopka, s sodbo zavrne predlog, oškodovanca pa napoti, da
lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja pred pristojnim
sodiščem.
(4) Pogojev za začetek postopka ni:
– če dejanje ni prekršek;
– če je podana okoliščina, ki izključuje odgovornost za
prekršek;
– če zaradi zastaranja postopek o prekršku ni več mogoč;
– če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka
stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da
postopek ne bi bil smotrn;
– če je podan kakšen drug razlog, zaradi katerega po zakonu ni
mogoče začeti postopka o prekršku.
Združitev in izločitev postopka
107. člen
(1) Če je obdolženec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več
prekrškov, o katerih še ni bila izdana sodba, za vse prekrške pa je
pristojno isto sodišče, se izvede praviloma enoten postopek in izda
ena sama sodba o prekršku. Enoten postopek se izvede praviloma tudi
zoper pravno osebo in odgovorno osebo, zoper obdolženca,
sostorilca, napeljevalca in pomagača, razen če so podani zakonski
razlogi, da se postopek vodi samo zoper enega izmed njih.
(2) Sodišče lahko do izdaje sodbe o prekršku iz tehtnih razlogov
ali zaradi smotrnosti odloči, da se postopek za posamezne prekrške
ali zoper posamezne obdolžence, sostorilce, napeljevalce ali
pomagače izloči iz enotnega postopka in dokonča posebej.
(3) O združitvi in izločitvi postopka izda sodišče sklep, zoper
katerega ni pritožbe.
7. Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno
izvedbo postopka o prekršku
Pridržanje
108. člen
(1) Če je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek,
sme sodnik do izdaje sodbe o prekršku, odrediti njegovo pridržanje,
če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti ali če nima
prebivališča v Republiki Sloveniji, upravičen pa je sum, da bo
zbežal ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko
izognil odgovornosti za hujši prekršek.
(2) Obdolženec, ki je pridržan, mora biti v materinem jeziku ali
jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za pridržanje.
Takoj mora biti tudi poučen, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima
pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko
svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo
dolžan o pridržanju obvestiti njegove najbližje oziroma
delodajalca, če je tuj državljan pa na njegovo zahtevo tudi
konzulat njegove države. Obdolžencu mora biti takoj, najkasneje pa
v treh urah vročen pisni sklep o odreditvi pridržanja z navedbo
razlogov za odvzem prostosti s pravnim poukom. Dokler traja
pridržanje, ima obdolženec pravico do pritožbe zoper sklep, ki pa
ne zadrži odvzema prostosti. O pritožbi mora sodišče odločiti v 48
urah od prejema spisa.
(3) Če obdolženec ni bil poučen po prejšnjem odstavku tega člena
ali ta pouk ni zapisan, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na
njegovo izpovedbo, dano v času, ko mu je bila vzeta prostost.
(4) Pridržanje sme trajati največ 24 ur od tiste ure, ko je bil
obdolženec pridržan. V tem času ga je treba zaslišati in izdati
sodbo o prekršku ali pa ga izpustiti.
(5) Za pridržanje obdolženca se smiselno uporabljajo določila
zakona, ki ureja kazenski postopek o izvrševanju pripora, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
Pridržanje osebe pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih
snovi
109. člen
(1) Sodnik sme odrediti, da se pridrži storilec, ki ga pod vplivom
alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi zalotijo pri prekršku, če
je nevarnost, da bo še naprej delal prekrške. Pridržati se sme,
dokler se ne iztrezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega
ravnanja, vendar največ 12 ur.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko pridržanje odredi tudi
policist.
(3) Glede postopka za pridržanje in pravic pridržanega storilca se
smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridržanju.
(4) Za osebo pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi se šteje
oseba, za katero je to v skladu z zakonom ugotovljeno z uporabo
ustreznih tehničnih sredstev in naprav, ali če iz njenega videza,
ravnanja, psihofizičnega stanja ter drugih okoliščin izhaja, da ni
zmožna obvladovati svojega ravnanja.
Privedba osebe, zalotene pri prekršku
110. člen
(1) Policisti smejo tudi brez odredbe sodnika, privesti tistega, ki
so ga zalotili pri prekršku. To smejo storiti, če ni mogoče
ugotoviti storilčeve istovetnosti, ali če ta nima prebivališča, ali
če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil
odgovornosti za prekršek, ali če so okoliščine, ki opravičujejo
oceno, da bo storilec nadaljeval s prekrškom, ali da ga bo ponovil,
ali če obstaja upravičena bojazen, da bo storilec skril, uničil ali
odvrgel dokaz o prekršku. Storilca prekrška je treba v takem
primeru privesti brez odlašanja k pristojnemu sodišču.
(2) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka storilec zaloten pri
prekršku v času, ko sodišče ne dela, in če so okoliščine, ki kažejo
na nevarnost, da bo pobegnil ali da bo nadaljeval s prekrškom ali
prekršek ponovil, ali če obstaja upravičena bojazen, da bo skril,
uničil ali odvrgel dokaz o prekršku, ga sme policist pridržati;
pridržanje traja, dokler ni mogoče storilca privesti k pristojnemu
sodišču, vendar pa najdalj 12 ur.
(3) Obdolženec, ki je pridržan, mora biti v materinem jeziku ali
jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za pridržanje.
Takoj mora biti tudi poučen, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima
pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko
svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo
dolžan o pridržanju obvestiti njegove najbližje. Če traja
pridržanje več kot tri ure, mora biti obdolženec s pisnim sklepom
obveščen o razlogih za odvzem prostosti. Dokler traja pridržanje,
ima obdolženec pravico do pritožbe zoper sklep, ki pa ne zadrži
odvzema prostosti. O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od
prejema spisa.
(4) Če obdolženec ni bil poučen po prejšnjem odstavku tega člena
ali ta pouk ni zapisan, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na
njegovo izpovedbo, dano v času, ko mu je bila vzeta prostost.
(5) Pooblastila, ki jih imajo po tem in prejšnjem členu policisti,
imajo v primerih, ko je prekršek storila vojaška oseba v vojaškem
objektu ali njegovem okolišu ali na območju vojaškega tabora ali na
območju, kjer potekajo vojaške vaje, v vojaškem kopenskem vozilu, v
vojaški ladji ali v vojaškem zračnem plovilu, pooblaščene osebe
obveščevalno varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo,
in vojaške policije.
Obvestitev o pridržanju
111. člen
(1) Sodnik oziroma policist, ki je odredil pridržanje, mora na
zahtevo pridržanega obvestiti o pridržanju njegovo družino. O
pridržanju se obvesti na zahtevo pridržanega tudi njegovega
delodajalca oziroma konzulat tuje države, če je treba kaj ukreniti
za varstvo ali preskrbo otrok in drugih družinskih članov, za
katere skrbi pridržani, pa tudi pristojni organ socialnega
varstva.
(2) O pridržanju vojaške osebe se po uradni dolžnosti obvesti
vojaško enoto oziroma poveljstvo, kateremu vojaška oseba
pripada.
Vštevanje časa pridržanja
112. člen
(1) Čas, ko je bil obdolženec pridržan, preden je bila izdana sodba
o prekršku, se obdolžencu všteje v globo, izrečeno za prekršek. Pri
tem se pridržanje, ki je trajalo 12 ur ali manj všteje v globo v
višini 20 eurov. Pridržanje, ki je trajalo več kot 12 ur, pa šteje
za 40 eurov globe.
(2) Obdolžencu, ki je bil med kazenskim postopkom v priporu ali
hišnem priporu, se všteje čas pripora ali hišnega pripora v globo,
izrečeno za prekršek, če ni bil obsojen za kaznivo dejanje, za isto
dejanje pa mu je bila izrečena globa v postopku o prekršku, pri
čemer se en dan pripora ali hišnega pripora šteje za 40 evrov.
Varščina
113. člen
(1) Če se začne postopek o prekršku zoper obdolženca, ki nima
stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa bi rad pred koncem
postopka zapustil Republiko Slovenijo, ali če začasno prebiva v
tujini, kakor tudi, ko se je bati, da bi se lahko z begom izognil
odgovornosti za prekršek, sme sodnik na njegov predlog odločiti, da
položi osebno ali kdo drug zanj varščino.
(2) Če je potrebno, zahteva sodnik od obdolženca, naj določi
svojega pooblaščenca ali pooblaščenca za vročitve.
(3) Varščine ni mogoče določiti, preden obdolženec ni zaslišan.
(4) Varščina se vselej glasi na denarni znesek, ki se določi glede
na težo prekrška, višino povzročene škode, osebne in družinske
razmere obdolženca ter glede na premoženjske razmere tistega, ki jo
daje. Varščina se lahko položi v gotovini, vrednostnih papirjih,
dragocenostih ali v drugih premičnih stvareh večje vrednosti, ki
jih je lahko vnovčiti ali hraniti.
(5) Če je postopek z odločbo ustavljen, se položena varščina
vrne.
(6) Če obdolženec pobegne ali se brez opravičenega razloga ne
odzove vabilu, sodišče odloči, da gre varščina v proračun Republike
Slovenije.
(7) Če storilec prekrška po pravnomočnosti sodbe o prekršku ne
plača izrečene globe, ali ne poravna povzročene škode ali stroškov
postopka, se iz položene varščine poravnajo globa, ugotovljena
škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški postopka,
presežek pa se vrne.
(8) O položitvi varščine in njeni vrnitvi izda sodnik poseben
sklep.
7.a Postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja
Začasni odvzem vozniškega dovoljenja
113.a člen
(1) Če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno
vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega
prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk
v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni
organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati
sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Predlog
za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del
obdolžilnega predloga.
(2) Če pooblaščena uradna oseba na kraju prekrška ugotovi, da so
podani pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, storilcu takoj
prepove nadaljnjo vožnjo in mu odvzame vozniško dovoljenje ter mu o
tem izda potrdilo, vozniško dovoljenje pa s predlogom za odvzem
pošlje sodišču. Če storilec ne izroči vozniškega dovoljenja, mu
pooblaščena uradna oseba na kraju samem prepove nadaljnjo vožnjo in
to prepoved z navedbo, da vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto,
zaznamuje na potrdilu.
(3) Če je prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug
način, zaradi katerega storilec s kršitvijo ni bil seznanjen na
kraju kršitve, se storilcu vožnja prepove in vozniško dovoljenje
odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga
sodišče izda na predlog prekrškovnega organa.
Odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
113.b člen
(1) Sodišče o predlogu iz prvega odstavka 113.a člena odloči s
sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema
zadeve. Pisni sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja mora
obsegati podatke, ki jih zakon določa za obdolžilni predlog in
razloge za odvzem. Pri odločanju o predlogu se sodišče omeji na
presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem. Pravni pouk obsega tudi
pouk o pravici in pogojih za vložitev predloga za vrnitev začasno
vzetega vozniškega dovoljenja po tem zakonu.
(2) Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja lahko obdolženec v
treh dneh od prejema sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve
sklepa. Sodišče odloči o ugovoru s sklepom, ki ga izda v 30 dneh od
prejema ugovora. Pred odločitvijo lahko pridobi pisno izjavo
obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za
odločitev o ugovoru.
(3) Zoper sklep, s katerim se odloči o ugovoru, imata obdolženec in
prekrškovni organ pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve
sklepa. Pritožba obdolženca zoper sklep, s katerim je bil ugovor
zavrnjen, ne zadrži izvršitve sklepa o začasnem odvzemu vozniškega
dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v
15 dneh od prejema spisa.
(4) Zoper sklep, s katerim se zavrže ali zavrne predlog za začasni
odvzem vozniškega dovoljenja, ima prekrškovni organ pravico do
pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži
vrnitve odvzetega vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje
sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.
Učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema
113.c člen
(1) Odvzem vozniškega dovoljenja in na kraju prekrška izrečena
prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja ter
izdaja sklepa sodišča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
imajo učinek prepovedi vožnje motornega vozila tistih vrst in
kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil
prekršek.
(2) Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez
odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče
pooblaščena uradna oseba, začneta učinkovati takoj in veljata do
vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega
dovoljenja obdolžencu.
(3) Začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s
sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega
dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek,
vendar najdlje za toliko časa, kot ga določa zakon za ponovno
pridobitev vozniškega dovoljenja. Če je storilcu pravnomočno
izrečena stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi
katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja, traja začasni odvzem do izvršitve sklepa o prenehanju
veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma do odločitve o odložitvi
izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(4) Čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje
oziroma prepovedana vožnja, se obdolžencu všteje v izrečeno
sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali
kategorije ali v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško
dovoljenje, ki mu je zaradi sklepa ali sodbe prenehalo veljati.
(5) Opozorilo o učinku iz prejšnjih odstavkov tega člena je
sestavni del potrdila o odvzemu vozniškega dovoljenja, ki se
storilcu izroči na kraju prekrška, in sklepa sodišča o začasnem
odvzemu vozniškega dovoljenja.
(6) Določba četrtega odstavka tega člena velja tudi, če je storilcu
zaradi kršitve pravil v cestnem prometu, ki ima tudi znake
prekrška, bil izrečen ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja
po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, in je bil kazenski
postopek pravnomočno ustavljen ali je bila izdana pravnomočna
oprostilna sodba ali je bil obtožni akt pravnomočno zavrnjen ali
zavržen ali je bila zoper storilca kazenska ovadba zavržena.
Izvrševanje začasnega odvzema vozniškega dovoljenja
113.č člen
(1) Prekrškovni organ mora brez odlašanja obvestiti organ, ki vodi
evidenco izdanih vozniških dovoljenj v kraju sedeža sodišča,
pristojnega za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
po tem zakonu o začasno odvzetem vozniškem dovoljenju tistih vrst
in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil
prekršek, oziroma o izrečeni prepovedi nadaljnje vožnje motornega
brez odvzema vozniškega dovoljenja vozila.
(2) Sodišče sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (prvi
odstavek 113.b člena) vroči tudi organu iz prejšnjega odstavka in
priloži vozniško dovoljenje, če je bilo odvzeto. Temu organu vroči
tudi sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odvzem vozniškega
dovoljenja (četrti odstavek 113.b člena) in vse nadaljnje sklepe,
izdane v postopku z ugovorom in pritožbo zoper sklep o predlogu za
odvzem vozniškega dovoljenja.
(3) Glede izvršitve začasnega odvzema vozniškega dovoljenja se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih
sankcij, o prepovedi vožnje motornega vozila, razen določb o rokih
za odreditev in izvršitev vpisa.
Vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
113.d člen
(1) Obdolžencu se začasno odvzeto vozniško dovoljenje na njegov
predlog lahko vrne pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku
oziroma pred izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja. Predlog se do pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem
predlogu lahko vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem
odvzemu vozniškega dovoljenja, po pravnomočnosti pa pri sodišču, ki
je pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja. Predlogu mora biti priloženo zdravniško spričevalo o
opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih,
sicer se predlog zavrže.
(2) Sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega
dovoljenja, če na podlagi predloženega zdravniškega spričevala iz
prejšnjega odstavka, narave in pomena očitane kršitve, osebnosti
obdolženca, njegovega prejšnjega življenja in drugih okoliščin
oceni, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega
prometa. Za razjasnitev teh okoliščin lahko sodišče pridobi pisno
izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne
za odločitev o predlogu.
(3) Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev začasno
odvzetega vozniškega dovoljenja, ni pritožbe, sklep, s katerim se
predlog zavrže ali zavrne, pa se lahko izpodbija samo v pritožbi
zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če je ta pravnomočna, pa v
pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja.
(4) Sodišče odloči o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega
dovoljenja po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ni več pogojev za
odvzem.
(5) Sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja se
vroči tudi organu, ki vodi evidenco izdanih vozniških dovoljenj v
kraju sedeža sodišča, pristojnega za izrek prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja po tem zakonu.
Prednostno obravnavanje
113.e člen
Zadeve, v katerih je bilo storilcu začasno odvzeto vozniško
dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, se obravnavajo
prednostno in hitro.
8. Dokazovanje
Zaslišanje obdolženca
114. člen
(1) Obdolženec se zasliši praviloma ustno. Obdolžencu se pove, česa
je obdolžen, nato pa se vpraša, kaj lahko navede v svoj zagovor;
pri tem se mu pove, da se ni dolžan zagovarjati in tudi ne
odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, pa ni dolžan
izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati odgovornosti
za prekršek. Pri zaslišanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje
zapiske.
(2) Če se obdolženec noče zagovarjati ali noče odgovarjati na
posamezna vprašanja, ga je treba poučiti, da si utegne s tem
otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo.
(3) Ko se obdolženec prvič zasliši, ga je treba najprej vprašati za
osebne podatke: osebno ime, dan, mesec, leto in kraj rojstva,
poklic, zaposlitev, stanovanje, zakonsko stanje in število otrok,
državljanstvo, šolsko izobrazbo, premoženjske razmere, ali je že
bil kdaj kaznovan za kaznivo dejanje ali za prekršek, kdaj in
zakaj, ali je v kazenskem postopku, ali je zoper njega začet
postopek še za kakšen drugi prekršek in če je mladoleten, kdo je
njegov zakoniti zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora
takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo
prebivališča, ter ga opozoriti na posledice po tem zakonu, če ne bo
tako ravnal.
(4) Obdolženca se pouči, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v
svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku
ne bo mogel uveljavljati, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov,
in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim
procesnim dejanjem.
(5) Pouk iz prejšnjih odstavkov tega člena in izjava se vpišeta v
zapisnik.
(6) Sodnik lahko zahteva od obdolženca, naj poda svoj zagovor
pisno, če spozna, da glede na pomen prekrška in podatke, ki so
navedeni v predlogu, ni potrebno neposredno ustno zaslišanje, pri
čemer lahko obdolženec odkloni pisni zagovor in zahteva ustno
zaslišanje.
(7) V vabilu je treba obdolženca poučiti o njegovih pravicah in
dolžnostih iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka tega
člena.
(8) Obdolženca zasliši sodišče, ki vodi postopek o prekršku. Če
obdolženec ne živi na območju tega sodišča, lahko opravi zaslišanje
sodišče, na katerega območju obdolženec prebiva, razen če
obdolženec zahteva, da je zaslišan pri sodišču, ki vodi postopek o
prekršku, o čemer se obdolženca v vabilu pouči.
Vabilo
115. člen
(1) Navzočnost obdolženca pri zaslišanju v postopku o prekršku se
zagotovi z vabilom.
(2) Obdolžencu je treba v vabilu povedati, česa je obdolžen in ali
se mora zaradi zaslišanja zglasiti osebno ali pa sme podati svoj
zagovor pisno. Obdolženca, ki je povabljen, da pride osebno, je
treba v vabilu opomniti, da bo odrejena privedba, če se ne bo
odzval vabilu. Če za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil
obdolženec zaslišan, ga je treba v vabilu opomniti, da bo sodba o
prekršku izdana brez njegovega zaslišanja, če se vabilu ne bo
odzval.
Privedba
116. člen
(1) Če se pravilno povabljeni obdolženec ne zglasi na vabilo in
svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo mogoče vročiti v
redu vabila, iz okoliščin pa je očitno, da se mu obdolženec izmika,
njegova navzočnost pa je potrebna za pravilno odločitev, se odredi
privedba. Privedbo je mogoče odrediti samo v primeru, kadar je bilo
v vabilu določeno, da se mora obdolženec osebno zglasiti.
(2) Privedba se odredi pismeno. V odredbi je potrebno navesti
osebno ime obdolženca, ki naj se privede, datum rojstva,
prebivališče obdolženca, zadevo, v kateri se odreja privedba in
razlog, zaradi katerega je odrejena privedba. Odredba mora imeti
uradni pečat in podpis sodnika, ki je privedbo odredil. Izvršitev
odredbe se prepusti policiji.
Zaslišanje zastopnika pravne osebe
117. člen
Za zaslišanje zastopnika obdolžene pravne osebe se smiselno
uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na zaslišanje
obdolženca. Pred njegovim zaslišanjem je treba preveriti, ali je
pooblaščen, da zastopa obdolženo pravno osebo.
Priznanje prekrška
118. člen
(1) Če obdolženec prizna storitev prekrška in je priznanje jasno
ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati še drugih dokazov.
(2) Pri jasnem in popolnem priznanju storitve prekrška sodišče v
obrazložitvi sodbe ali sklepa kratko navede oceno obdolženčevega
priznanja in obrazloži odmero sankcije.
Zaslišanje prič
119. člen
Pričo zasliši sodišče, pri katerem se vodi postopek o prekršku. Če
priča ne živi na njegovem območju, lahko opravi zaslišanje sodišče,
na katerega območju priča prebiva.
Ogled
120. člen
(1) Če si je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega pomembnega
dejstva potrebno kaj osebno ogledati, se opravi ogled.
(2) Sodišče, ki je odredilo ogled, določi, kdo naj se povabi k
ogledu.
Izvedenstvo
121. člen
Po končanem izvedenskem delu, pri katerem nista bila navzoča, je
treba obdolženca in oškodovanca obvestiti, da je bilo delo
opravljeno in da lahko pregledata zapisnik oziroma pisni izvid in
mnenje.
Psihiatrični pregled obdolženca
122. člen
Če nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne
duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, duševne zaostalosti ali
zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost
izključena, se odredi psihiatrični pregled obdolženca.
Zaseg predmetov
123. člen
(1) Predmeti, ki se po prvem in drugem odstavku 25. člena tega
zakona vzamejo, se smejo zaseči še pred izdajo sodbe o
prekršku.
(2) Zaseg odredi z odredbo sodnik, ki vodi postopek o prekršku.
Tistemu, ki se mu predmeti zasežejo, je treba izročiti overjen
prepis odredbe.
(3) S predpisi, ki določajo prekrške, se lahko pooblastijo uradne
osebe prekrškovnih organov, da smejo zaseči predmete iz prvega in
drugega odstavka 25. člena tega zakona, kadar uradno zvedo za
prekršek. Ti organi morajo zasežene predmete takoj oddati sodišču,
ki je pristojno za postopek o prekršku, sodišče pa je dolžno
zasežene predmete takoj sprejeti, če ni v predpisu o prekršku
drugače določeno. Če predmeti niso v kraju omenjenega organa, mu
morajo zaseg takoj naznaniti, obenem pa poskrbeti za hrambo
predmetov, dokler sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku,
ne izda odredbe o tem.
(4) Tistemu, ki se mu zasežejo predmeti, je treba dati potrdilo z
natančnim popisom zaseženih predmetov.
(5) Če je predmet pokvarljiv ali je njegova hramba zvezana s
prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o
prekršku, da se tak predmet proda.
(6) Sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko na
ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti, odredi vrnitev
zaseženih predmetov glede na okoliščine zadeve lastniku ali
tistemu, ki so mu bili zaseženi, razen če je odvzem predmetov po
zakonu obvezen.
9. Prekinitev postopka
Prekinitev postopka
124. člen
(1) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, s sklepom prekine
postopek:
– če se ne ve za obdolženčevo prebivališče, če je obdolženec na
begu, ali če je sicer nedosegljiv državnim organom, ali če je v
tujini za nedoločen čas;
– če je obdolženec začasno duševno zbolel ali je pri njem nastala
začasna duševna motnja.
(2) Pred prekinitvijo postopka se zberejo vsi dokazi o prekršku in
o odgovornosti obdolženca, do katerih je mogoče priti.
(3) Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko prenehajo razlogi, ki so
povzročili prekinitev.
(4) O prekinitvi in nadaljevanju postopka se obvesti
oškodovanca.
10. Ustna obravnava
Ustna obravnava
125. člen
(1) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, določi ustno obravnavo, če
je to potrebno za razjasnitev stvari.
(2) Na ustno obravnavo se povabijo obdolženec, njegov zagovornik,
priče in po potrebi tudi izvedenec. Če je obdolžena pravna oseba,
se na ustno obravnavo povabi njen zastopnik.
(3) Dan ustne obravnave se sporoči tudi predlagatelju postopka in
oškodovancu.
Ustna obravnava v odsotnosti obdolženca
126. člen
(1) Sodnik, ki vodi postopek, lahko odloči, da bo ustna obravnava v
odsotnosti obdolženca, ki je bil v redu povabljen in opozorjen na
posledice izostanka, in da njegova navzočnosti ni nujna za pravilno
ugotovitev stanja stvari. Pod enakimi pogoji je lahko ustna
obravnava tudi v odsotnosti v redu povabljenega zastopnika
obdolžene pravne osebe.
(2) Ustna obravnava se opravi tudi, če nanjo ne pride v redu
povabljeni zagovornik obdolženca.
Javnost ustne obravnave
127. člen
(1) Ustna obravnava je javna.
(2) Na ustni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne osebe.
(3) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku, lahko od začetka pa do
konca ustne obravnave po uradni dolžnosti ali pa na predlog
obdolženca, vselej pa po njegovem zaslišanju, odloči, da se
izključi javnost celotne ali dela ustne obravnave, če je to
potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale,
varstva osebnega ali družinskega življenja obdolženca ali
oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju sodnika
javnost škodovala interesom pravičnosti.
(4) Izključitev javnosti ne velja za obdolženca, njegovega
zakonitega zastopnika in zagovornika, zastopnika pravne osebe,
predlagatelja postopka, oškodovanca, njegovega zakonitega
zastopnika in njunega pooblaščenca.
(5) O izključitvi javnosti odloči sodnik s sklepom, ki mora biti
obrazložen in javno razglašen.
(6) Sklep o izključitvi javnosti se sme izpodbijati samo v pritožbi
zoper sodbo o prekršku.
Začetek ustne obravnave
128. člen
Ustna obravnava se začne z naznanitvijo glavne vsebine predmeta
postopka. Nato se začne zaslišanje obdolženca; če sta obdolžena
pravna oseba in odgovorna oseba, se zasliši najprej zastopnik
pravne osebe, nato pa odgovorna oseba, nato se izvaja dokazni
postopek z zaslišanjem prič, izvedencev in z izvedbo drugih
dokazov.
Predlaganje dokazov na obravnavi
129. člen
(1) Obdolženec in njegov zagovornik, zastopnik in zagovornik
obdolžene pravne osebe, predlagatelj postopka ter oškodovanec imajo
pravico med obravnavo predlagati dokaze in dajati predloge, z
dovoljenjem sodnika, ki vodi postopek, pa lahko postavljajo tudi
vprašanja osebam, ki se zaslišujejo.
(2) Na ustni obravnavi pripada zadnja beseda vedno obdolžencu
oziroma zastopniku obdolžene pravne osebe.
10.a Skrajšani postopek
Odločanje in izdaja sodbe v skrajšanem postopku
129.a člen
(1) Če sodnik, ki vodi postopek o prekršku, na podlagi obdolžilnega
predloga ter vsebine dokazov, ki so priloženi obdolžilnemu
predlogu, spozna, da je obdolženec storil prekršek, lahko odloči
brez zaslišanja obdolženca.
(2) V skrajšanem postopku se smejo za prekršek izreči globa oziroma
opomin, ob globi pa tudi stranske sankcije kazenskih točk v cestnem
prometu, prepovedi vožnje motornih vozil,
izgube ali omejitve pravice do sredstev iz proračuna Republike
Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti in
odvzema predmetov.
(3) Sodba, izdana v skrajšanem postopku, obsega sestavine iz 135.
člena tega zakona. V obrazložitvi sodbe se navedejo le dokazi iz
obdolžilnega predloga, katerih vsebina opravičuje odločanje po
skrajšanem postopku, ter okoliščine, ki so bile upoštevane pri
izbiri in odmeri sankcij.
(4) Obdolžencu se hkrati s sodbo, izdano v skrajšanem postopku,
vroči tudi obdolžilni predlog.
(5) Proti sodbi, izdani v skrajšanem postopku, lahko vložijo
obdolženec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter
predlagatelj postopka v osmih dneh od vročitve ugovor v korist
obdolženca. Predlagatelj lahko vloži ugovor tudi v škodo
obdolženca.
(6) Ugovor se vloži pisno. Vsebovati mora le navedbo sodbe, izdane
v skrajšanem postopku, in podpis vložnika. Obdolženec in
predlagatelj postopka se lahko odpovesta pravici do ugovora po
prejemu sodbe, izdane v skrajšanem postopku, do konca roka za
vložitev ugovora, vložen ugovor pa lahko umakneta do odločitve o
ugovoru. Odpovedi pravici do ugovora in umika ugovora ni mogoče
preklicati.
(7) Obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da
ga sodišče zasliši.
(8) Če je obdolženec zahteval, da ga sodišče zasliši, vendar na
zaslišanje, na katero je bil pravilno povabljen, ni prišel,
izostanka pa ni opravičil, odloči sodišče brez njegovega
zaslišanja.
(9) V pouku o pravici do ugovora mora biti obdolženec poučen, da
lahko hkrati z ugovorom poda pisni zagovor ali zahtevo, da ga
sodišče zasliši in da bo v primeru, če ne bo podal pisnega zagovora
niti zahteval zaslišanja, sodišče odločilo brez njegovega
zaslišanja. Obdolženca je treba poučiti, da mora hkrati z ugovorom
navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v
postopku ne bo več mogel uveljavljati.
(10) Prepozen ali nedovoljen ugovor s sklepom zavrže sodišče, ki je
izdalo sodbo v skrajšanem postopku. Proti sklepu, s katerim se
ugovor zavrže, je dovoljena pritožba.
(11) Če je bil ugovor vložen pravočasno, sodišče izvede redni sodni
postopek in s sodbo zavrne ugovor kot neutemeljen, če po izvedenem
rednem sodnem postopku spozna, da je obdolženec storil prekršek,
opisan v izreku sodbe, izdane v skrajšanem postopku. Sicer pa
sodišče s sodbo, s katero razveljavi sodbo, izdano v skrajšanem
postopku, hkrati tudi odloči o prekršku.
(12) Če je bil zoper sodbo, izdano v skrajšanem postopku, vložen
ugovor le v obdolženčevo korist, nova sodba o prekršku ne sme biti
v škodo obdolžencu glede pravne opredelitve prekrška in sankcije za
prekršek.
(13) V skrajšanem postopku ni mogoče odločati, če je vložena
zahteva za sodno varstvo.
11. Redovna globa
Globa za kršitev postopka
130. člen
(1) Priči ali izvedencu, ki brez opravičenega razloga noče pričati
oziroma opraviti izvedenskega dela, se izreče globa do 400
eurov.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka globe ne plača, lahko sodnik,
ki vodi postopek, odredi, da se globa prisilno izterja.
(3) Pritožba zoper sklep o globi ne zadrži njene izvršitve, sodnik
pa lahko sklep o globi tudi prekliče.
Globa za nedostojno obnašanje
131. člen
(1) Kdor se med postopkom kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira
delo, se kaznuje z globo do 400 eurov.
(2) Pritožba zoper sklep o globi ne zadrži njene izvršitve, sodnik
pa lahko sklep o globi tudi prekliče.
(3) Če se obdolženec kljub opominu nedostojno obnaša ali ovira
delo, se sme odrediti, da se obdolženec odstrani iz prostora, v
katerem se opravlja dejanje v postopku, ne sme pa se izreči
globa.
12. Sodba o prekršku
Izdaja sodbe o prekršku
132. člen
(1) Postopek o prekršku na prvi stopnji se konča z izdajo sodbe o
prekršku.
(2) Sodba o prekršku se sme nanašati samo na osebo, ki je
obdolžena, in samo na dejanje, ki je predmet obdolžilnega
predloga.
(3) Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede
pravne presoje dejanja.
Dokazna ocena
133. člen
(1) Sodba o prekršku temelji na dokazih in dejstvih, ki so bila
ugotovljena v postopku.
(2) Sodišče mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z
drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero
dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano.
Vrste sodb
134. člen
(1) S sodbo o prekršku se postopek ustavi, ali pa se obdolženec
spozna za odgovornega in se mu izreče sankcija za prekršek.
(2) Če teče postopek zaradi več prekrškov, se v sodbi o prekršku
navede, glede katerih prekrškov se postopek ustavi, za katere pa se
obdolženec spozna za odgovornega in se mu izreče sankcija za
prekršek.
Sestavine pisne sodbe
135. člen
(1) Pisna sodba o prekršku mora imeti uvod, izrek in
obrazložitev.
(2) Uvod sodbe o prekršku obsega naziv sodišča, ki jo je izdalo,
osebno ime sodnika, ki je izdal sodbo o prekršku, naziv oziroma
osebno ime predlagatelja postopka in označbo obdolžilnega predloga,
osebno ime obdolženca in zagovornika, firmo in sedež obdolžene
pravne osebe ter prekršek, ki je predmet postopka.
(3) Izrek sodbe o prekršku mora obsegati obdolženčeve osebne
podatke (osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, če je fizična
oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno
oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev),
za obdolženo pravno osebo pa firmo oziroma ime in sedež obdolžene
pravne osebe in izrek, da je obdolženec odgovoren za prekršek, ter
podatke iz 138. člena oziroma izrek, da se postopek zoper
obdolženca ustavi, ter podatke iz 136. člena tega zakona.
(4) V obrazložitvi sodbe o prekršku se navedejo razlogi za vsako
posamezno točko sodbe.
(5) Določbe o sestavinah sodbe o prekršku se smiselno uporabljajo
tudi za sestavine sklepa, če ta zakon ne določa drugače.
Sodba, s katero se postopek ustavi
136. člen
(1) Sodba o prekršku, s katero se postopek ustavi, se izda:
1. če dejanje ni prekršek;
2. če je bil obdolženec za isti prekršek že pravnomočno spoznan za
odgovornega ali je bil postopek zanj ustavljen, razen če je bil
ustavljen, ker je obdolžilni predlog podal neupravičeni
predlagatelj (prvi in drugi odstavek 103. člena);
3. če obdolženec uživa imunitetno pravico po pravilih mednarodnega
prava;
4. če je pregon zastaran;
5. če ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec;
6. če obdolženec med postopkom umre;
7. če je v zakonu določeno, da se storilcu ne izreče sankcija za
prekršek;
8. če so podane okoliščine, ki po tem zakonu izključujejo
odgovornost za prekršek;
9. če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka
stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da
postopek ne bi bil smotrn;
10. če obstojijo druge okoliščine, ki izključujejo postopek o
prekršku.
(2) Sodišče ustavi postopek tudi, če predlagatelj postopka umakne
predlog. Predlog se lahko umakne do izdaje sodbe o prekršku.
Odvzem predmetov
137. člen
(1) Predmeti, ki so bili zaseženi pred izdajo sodbe o prekršku
(123. člen), se vrnejo glede na okoliščine zadeve lastniku ali
tistemu, ki so mu bili zaseženi, če se postopek ustavi oziroma če
ni razlogov, da se odvzamejo.
(2) Predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, se
odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrške ustavi ali če
se storilcu prekrška izreče opomin, če zakon tako določa ali če to
terjajo razlogi splošne varnosti, varovanja življenja in zdravja
ljudi, varstva okolja, varnosti gospodarskih razmerij ali razlogi
morale.
(3) O odvzemu predmetov po prejšnjem odstavku odloči sodišče, pred
katerim je tekel postopek, v izreku sodbe. Če v sodbi taka
odločitev manjka, sodišče izda o tem poseben sklep. Poseben sklep
se izda tudi v primeru, če v sodbi, s katero je storilec spoznan za
odgovornega, manjka taka odločitev.
(4) Overjen prepis sklepa iz prejšnjega odstavka se vroči tudi
lastniku predmetov, če je ta znan. Če lastnik ni znan, se sklep
pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila
opravljena vročitev tudi neznanemu lastniku.
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ima lastnik
predmetov pravico pritožbe, če misli, da za odvzem predmetov ni
zakonite podlage.
Sodba, s katero se obdolženec spozna za odgovornega
138. člen
(1) S sodbo o prekršku, s katero se obdolženec spozna za
odgovornega, se izreče:
– za kateri prekršek oziroma prekrške se obdolžencu izreka
sankcija, dejanski stan prekrška in predpis o prekršku;
– sankcija, ki se izreče obdolžencu, oziroma odločitev, da se
sankcija odpusti;
– sankcije za posamezne prekrške ter enotna sankcija, če gre za
stek prekrškov;
– odločitev o odvzemu premoženjske koristi;
– odločitev o vštetju pridržanja in pripora;
– odločitev o stroških postopka;
– odločitev o premoženjskopravnem zahtevku.
(2) V sodbi o prekršku se določi rok, v katerem je treba plačati
globo in stroške postopka ter številke računov za njihovo
plačilo; navede se tudi opozorilo o pravici do plačila globe in
stroškov postopka na obroke, o uklonilnem zaporu, oziroma da se
bodo neplačana globa in stroški postopka prisilno izterjali, o
možnosti nadomestitve uklonilnega zapora oziroma plačila z opravo
določenih nalog.
(3) Če je izrečen odvzem predmetov, je treba v sodbi o prekršku
oziroma v sklepu iz tretjega odstavka prejšnjega člena tudi
določiti, kako je treba ravnati z odvzetimi predmeti. Če odvzem
predmetov ne obsega tistih predmetov, ki so bili zaseženi po 123.
členu tega zakona, je treba v sodbi o prekršku odrediti, naj se ti
predmeti vrnejo glede na okoliščine zadeve lastniku ali tistemu, ki
so mu bili odvzeti.
Obrazložitev
139. člen
V obrazložitvi sodbe o prekršku je treba kratko navesti, katera
dejstva in iz katerih razlogov se štejejo za dokazana ali
nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih
predpisov, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana prekršek in
odgovornost obdolženca oziroma na čem temelji odločitev o ustavitvi
postopka, okoliščine, ki so bile upoštevane pri izbiri in odmeri
sankcij za prekrške, kot tudi podlage za odločitev o stroških
postopka, o premoženjskopravnem zahtevku ter o odvzemu premoženjske
koristi.
Pravni pouk in podpis
140. člen
(1) Pisna sodba o prekršku, ki se vroči obdolžencu, zagovorniku,
obdolženčevemu zakonitemu zastopniku, lastniku odvzetih predmetov
in predlagatelju, mora obsegati pouk o pravici do pritožbe ter rok
in način vložitve.
(2) Pisna sodba o prekršku mora imeti tudi številko, datum, podpis
in uradni pečat sodišča, ki jo je izdalo.
13. Premoženjskopravni zahtevek
Premoženjskopravni predlog
141. člen
(1) Oškodovanec lahko v postopku o prekršku uveljavlja
premoženjskopravni zahtevek glede vrnitve stvari, povrnitve škode
ali razveljavitve pravnega posla.
(2) Predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka se vloži
pri sodišču, ki vodi postopek, poda pa se lahko najdlje do izdaje
sodbe o prekršku na prvi stopnji.
(3) Tisti, ki je upravičen podati predlog, mora določno označiti
zahtevek in navesti dokaze. Zahtevek ne more presegati zneska, do
katerega je za obravnavo in razsojanje premoženjskopravnih
zahtevkov pristojen sodnik posameznik v pravdnem postopku.
Odločanje o premoženjskopravnem zahtevku
142. člen
(1) O premoženjskopravnem zahtevku odloča sodišče, ki vodi postopek
o prekršku.
(2) Če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za
odgovornega za prekršek, lahko sodišče s sodbo o prekršku ugodi
zahtevku v mejah svoje pristojnosti v celoti, lahko pa mu ugodi
samo deloma in s presežkom napoti oškodovanca na pravdo.
Oškodovanca napoti na pravdo tudi, če zneska škode ni mogoče
ugotoviti, ali če bi se z njegovim ugotavljanjem preveč zavlekel
postopek o prekršku. Oškodovanec se vedno napoti na pravdo, če se
postopek o prekršku ustavi.
(3) Če se sodišče, ki vodi postopek o prekršku, izreče za
nepristojno, napoti oškodovanca, naj svoj zahtevek uveljavlja pred
pristojnim sodiščem.
14. Stroški postopka
Stroški postopka
143. člen
(1) Stroški postopka so:
1. izdatki za priče, izvedence, tolmače, oglede in za vročanje po
pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični
obliki;
2. izdatki za hišne in osebne preiskave, zaseg in preiskavo
elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih
podatkov in izdatki nastali v zvezi z zavarovanjem dokazov;
3. izdatki nastali v zvezi z zasegom, začasnim odvzemom oziroma
odvzemom predmetov ter stroški hrambe, prodaje oziroma uničenja
zaseženih in začasno odvzetih oziroma odvzetih predmetov;
4. izdatki za privedbo obdolženca;
5. potni stroški uradnih oseb;
6. izdatki za zdravljenje obdolženca, dokler je pridržan, in
stroški poroda;
7. potni stroški obdolženca;
8. sodna taksa;
9. nagrada in potrebni izdatki zagovornika;
10. potrebni izdatki oškodovanca, njegovega zakonitega zastopnika
in pooblaščenca;
11. stroški zaradi hrambe, prodaje in uničenja odvzetih predmetov,
nastali po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe.
(2) Stroški iz 1. do 6. in 11. točke prvega odstavka tega člena se
v postopku o prekršku izplačujejo vnaprej iz sredstev organa, ki
vodi postopek o prekršku, pozneje pa se izterjajo od tistega, ki
jih je po 144. členu tega zakona dolžan plačati.
(3) Stroški za prevajanje v slovenski, italijanski ali madžarski
jezik, ki nastanejo z uporabo določb zakona o pravici pripadnikov
italijanske in madžarske narodne skupnosti do uporabe svojega
jezika, se ne zaračunajo tistim, ki so po določbah tega zakona
dolžni povrniti stroške postopka o prekršku.
(4) Stroški za prevajanje se ne zaračunajo obdolžencu, če ne razume
ali ne govori jezika, v katerem teče postopek o prekršku.
Kdo plača stroške postopka
144. člen
(1) Stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija
za prekršek.
(2) Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila
izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede
katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti
iz skupnih stroškov.
(3) Če je z isto odločbo izrečena sankcija več obdolžencem, se
določi, kolikšen del stroškov plača vsak izmed njih, če tega ni
mogoče določiti, plačajo vsi obdolženci nerazdelno plačilo stroškov
postopka. Plačilo sodne takse se določi za vsakega obdolženca
posebej.
(4) Stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.
(5) Sodišče, ki vodi postopek o prekršku, sme oprostiti obdolženca,
ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka iz
prvega odstavka 143. člena tega zakona, razen nagrade in potrebnih
izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo
njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan
preživljati.
(6) Kdor vedoma vloži krivo prijavo o prekršku, plača stroške
postopka.
Sklep o stroških
145. člen
(1) V sodbi o prekršku se določi, kdo plača stroške in kolikšni
so.
(2) Če za ugotovitev stroškov ni zadosti podatkov, se izda pozneje
o stroških postopka poseben sklep.
(3) Zahtevek s podatki o višini stroškov postopka, ki je bil
ustavljen, se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je
bila pravnomočna sodba ali sklep vročen tistemu, ki ima pravico
podati takšen zahtevek.
Posebni stroški
146. člen
(1) Obdolženec, oškodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik,
pooblaščenec, zastopnik obdolžene pravne osebe, priča, izvedenec in
tolmač plačajo ne glede na izid postopka o prekršku stroške svoje
privedbe, preložitve dejanja v postopku o prekršku in druge
stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen
znesek sodne takse.
(2) O stroških iz prejšnjega odstavka se odloči s posebnim
sklepom.
Stroški v postopku s pravnimi sredstvi
147. člen
(1) O plačilu stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča
dokončno to sodišče v skladu z določbami 143. do 146. člena tega
zakona.
(2) Sodna taksa se ne določi, če je bilo z odločbo višjega sodišča
odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist.
(3) Sodna taksa se določi tudi, če je bila pritožba zavržena.
Stroški v postopku z izrednim pravnim sredstvom
148. člen
Glede plačila stroškov, ki nastanejo v postopku z izrednim pravnim
sredstvom, se smiselno uporabljajo določbe 143. do 146. člena tega
zakona.
Izdaja predpisov o stroških postopka
149. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda natančnejše predpise o
stroških postopka o prekršku.
15. Pritožbeni postopek
Pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje
150. člen
(1) Zoper sodbo o prekršku se lahko vloži pritožba na višje
sodišče.
(2) Pritožbo v korist obdolženca lahko vložijo obdolženec oziroma
njegov zagovornik, njegov zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem
v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti
zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra ali rejnik. Za
pravno osebo lahko vloži pritožbo njen zastopnik oziroma njen
zagovornik.
(3) Pritožbo lahko vloži tudi predlagatelj postopka. Predlagatelj
se lahko pritoži tako v škodo, kot v korist obdolženca.
(4) Če je izrečena sankcija odvzema predmetov, ki niso last
obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede izreka o
odvzemu predmetov.
(5) Zagovornik, zakonec ali oseba, ki živi z obdolžencem v
zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, zakoniti
zastopnik, posvojitelj, posvojenec, brat, sestra in rejnik
obdolženca lahko vložijo pritožbo tudi brez njegovega posebnega
dovoljenja, vendar ne proti njegovi volji. Rok za pritožbo teče
tudi v tem primeru od dneva, ko je bil prepis sodbe vročen
obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku.
(6) Pravico do pritožbe imajo tudi tisti, ki so jim bile izrečene
redovne globe.
Rok in način vložitve pritožbe ter rok za napoved
pritožbe
151. člen
(1) Pritožba se vloži v osmih dneh po vročitvi sodbe.
(2) Rok za napoved pritožbe zoper odločbo, ki je bila ustno
razglašena, začne teči z dnem ustne razglasitve odločbe. Če sodišče
ni ustno razglasilo odločbe, ali če obdolženec, zagovornik,
predlagatelj in lastnik odvzetih predmetov ob ustni razglasitvi
odločbe niso bili navzoči, teče rok za napoved pritožbe od vročitve
prepisa izreka odločbe. Če je vsaj eden od upravičencev do pritožbe
pritožbo napovedal, teče rok za pritožbo od vročitve pisne
sodbe.
(3) Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sodbo o
prekršku in v zadostnem številu izvodov za sodišče, ki vodi
postopek, za predlagatelja, obdolženca in zagovornika, da se jim
vroči.
Odpoved pravici do pritožbe in umik
152. člen
(1) Obdolženec in predlagatelj se lahko odpovesta pravici do
pritožbe, takoj, če je bila sodba o prekršku razglašena v njuni
navzočnosti ali po prejemu sodbe o prekršku do konca pritožbenega
roka, vloženo pritožbo pa lahko umakneta do izdaje odločbe višjega
sodišča.
(2) Odpovedi pritožbi in umika pritožbe ni mogoče preklicati.
Vsebina pritožbe
153. člen
Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana,
razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi
ali spremeni in pritožnikov podpis.
Razlogi za pritožbo
154. člen
Sodba o prekršku se sme izpodbijati:
1. zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku;
2. zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki
določa prekršek;
3. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;
4. zaradi odločitve o sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o
stroških postopka o prekršku in o premoženjskopravnem zahtevku.
Bistvena kršitev določb postopka
155. člen
(1) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana:
1. če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti
izločena (84. člen) ali je s pravnomočno odločbo bila izločena (87.
člen);
2. če je obdolžilni predlog podal nekdo, ki ne more biti
predlagatelj;
3. če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo
sodbe o prekršku, razen v primerih iz drugega odstavka 69. člena
ter prvega odstavka 129.a člena tega zakona;
4. če je bil obdolženec ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi
na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o
prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega jezika oziroma
jezika, ki ga razume in za pravice, da v svojem jeziku oziroma
jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne obravnave oziroma
postopka;
5. če je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu,
prekoračen;
6. če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s
kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih
svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne
more opirati;
7. če je bila s sodbo o prekršku prekršena določba dvanajstega
odstavka 129.a člena ali dvanajstega odstavka 163. člena tega
zakona;
8. če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali
razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi
nerazumljivi.
(2) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana tudi, če
sodišče med postopkom ali ob izdaji sodbe ni uporabilo ali je
nepravilno uporabilo kakšno drugo določbo tega zakona, pa je to
vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe.
Kršitev materialnih določb zakona
156. člen
Kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa
prekršek, je podana, če je kršitev podana glede vprašanja:
1. ali je dejanje, zaradi katerega je zoper obdolženca začet
postopek, prekršek;
2. ali so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornost za
prekršek;
3. ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku,
zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral in ali je o zadevi že
pravnomočno odločeno;
4. ali je bil glede prekrška, ki je predmet obdolžilnega predloga
uporabljen predpis, ki se ne bi smel uporabiti;
5. ali je bila z odločitvijo o sankcijah ali odvzemu premoženjske
koristi prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu sodišče;
6. ali so bile prekršene določbe o vštetju pridržanja ali
pripora.
Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
157. člen
(1) Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, če je kakšno odločilno
dejstvo zmotno ugotovljeno, ali če je iz ugotovljenih dejstev
napravljen nepravilen sklep.
(2) Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če kakšno odločilno
dejstvo sploh ni bilo ugotovljeno.
(3) Pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora pritožnik verjetno
izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku
na prvi stopnji. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti
dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala; ko se sklicuje
na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi
dokazati.
Izpodbijanje odločitve o sankciji
158. člen
(1) Sodba o prekršku se sme izpodbijati zaradi odločitve o sankciji
tudi tedaj, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonita pravica
sodišča, ki vodi postopek, vendar to sodišče ni pravilno odmerilo
sankcije glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo
sankcija večja ali manjša.
(2) Odločitev o sankciji se sme izpodbijati tudi zaradi tega, ker
je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe o opominu, o
odpustitvi, neizreku ali o izključitvi sankcije ali ker teh določb
ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakoniti pogoji.
(3) Odločitev o odvzemu premoženjske koristi se sme izpodbijati
tudi, če sicer ne gre za kršitev materialnopravnih določb tega
zakona ali predpisa, ki določa prekršek, pač pa je sodišče prve
stopnje nepravilno izdalo to odločitev ali ni izreklo odvzema
premoženjske koristi, čeprav so bili za to podani zakoniti
pogoji.
(4) Odločitev o stroških postopka in o premoženjskopravnem zahtevku
se sme izpodbijati, če je sodišče o teh vprašanjih odločilo v
nasprotju z določbami tega zakona.
Preizkus sodbe o prekršku
159. člen
Višje sodišče preizkusi sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem
se s pritožbo izpodbija, vendar mora vselej po uradni dolžnosti
preizkusiti, ali je podana bistvena kršitev določb postopka o
prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena
ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe zakona
ali predpisa, ki določa prekršek (156. člena tega zakona).
Omejeno sklicevanje na kršitve
160. člen
Na kršitev zakona iz 1. točke prvega odstavka 155. člena tega
zakona se sme pritožnik sklicevati v pritožbi samo, če na kršitev
ni mogel opozoriti med postopkom o prekršku, ali če je nanjo
opozoril, pa je sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Prepozna ali nedovoljena pritožba
161. člen
(1) Pritožba je prepozna, če je vložena po poteku zakonskega
roka.
(2) Pritožba je nedovoljena, če jo je podala oseba, ki nima pravice
do pritožbe ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, če je bila
pritožba umaknjena ali pa po umiku pritožbe ponovno vložena ali če
pritožba po zakonu ni dovoljena.
(3) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom sodišče prve
stopnje. Proti sklepu, s katerim je bila prepozna ali nedovoljena
pritožba zavržena, ima pritožnik pravico do pritožbe na višje
sodišče.
(4) Sodišče prve stopnje pošlje pravočasno pritožbo s spisom brez
odlašanja višjemu sodišču.
Navedbe o novih dejstvih in dokazih
162. člen
O navedbah v pritožbi, ki se tičejo novih dokazov in novih dejstev,
se lahko sodnik poročevalec prepriča preko sodišča, ki je izdalo
sodbo o prekršku. Lahko pa si od tega sodišča preskrbi tudi
poročilo o kršitvah določb postopka o prekršku.
Odločanje višjega sodišča o pritožbi
163. člen
(1) Višje sodišče s sklepom zavrže prepozno ali nedovoljeno
pritožbo, če tega ni storilo sodišče prve stopnje.
(2) Višje sodišče odloči o pritožbi tako, da sodbo sodišča prve
stopnje potrdi, razveljavi ali spremeni.
(3) Višje sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in s sodbo
potrdi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da niso podani
razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in tudi ne take
kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (159. člen).
(4) Višje sodišče ugodi pritožbi, odpravi ugotovljene kršitve ali
jih odpravi po uradni dolžnosti in s sodbo odloči o zadevi, če je
podana kršitev določb postopka o prekršku.
(5) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sklepom razveljavi sodbo o
prekršku sodišča prve stopnje ali jo razveljavi po uradni dolžnosti
ter zadevo vrne v novo odločitev, če ugotovi, da je podana bistvena
kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 2., 3., 4. in 8. točke
prvega odstavka 155. člena tega zakona, kršitve postopka pa glede
na njeno naravo ne more samo odpraviti.
(6) Višje sodišče na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek po
določbah rednega sodnega postopka in s sodbo odloči o zadevi, če
spozna, da je to potrebno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja, ki ga pritožnik uveljavlja na podlagi novih dejstev in
dokazov, za katere je verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni
mogel uveljaviti v postopku na prvi stopnji.
(7) Višje sodišče na seji ali na ustni obravnavi ponovi posamezne
izvedene dokaze po določbah rednega sodnega postopka in s sodbo
odloči o zadevi, če spozna, da je zaradi zmotne ugotovitve
dejanskega stanja dokazni postopek treba ponoviti.
(8) Višje sodišče izjemoma s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve
stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če
glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more
izvesti dokaznega postopka.
(9) Višje sodišče ugodi pritožbi in s sodbo spremeni sodbo o
prekršku sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti,
če ugotovi, da so bila odločilna dejstva v sodbi o prekršku sodišča
prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno
dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo.
Višje sodišče s sodbo spremeni sodbo o prekršku sodišča prve
stopnje tudi, če spozna, da je treba pri odmeri sankcij za prekrške
oziroma odvzemu premoženjske koristi drugače presojati upoštevane
okoliščine.
(10) Višje sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tudi takrat,
kadar spozna, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine
ali druge dokaze, ki jih ni samo izvedlo in je nanje oprlo
sodbo.
(11) Če višje sodišče pri reševanju pritožbe ugotovi, da so
razlogi, zaradi katerih je izdalo odločbo v korist obdolženca, v
korist tudi kakšnemu drugemu obdolžencu, ki se ni pritožil ali se
ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se
bil pritožil tudi ta.
(12) Če je pritožba vložena samo v korist obdolženca, se sodba o
prekršku ne sme spremeniti v njegovo škodo.
164. člen
(črtan)
Razširjen obseg pritožbe
165. člen
Pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
ali zaradi kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali
predpisa, ki določa prekršek, podana v korist obdolženca, obsega
tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah in o odvzemu
premoženjske koristi.
166. člen
(črtan)
Odločba višjega sodišča
167. člen
(1) Za odločbo višjega sodišča o pritožbi se smiselno uporabljajo
določbe 135.,136. in 138. člena ter drugi odstavek 140. člena tega
zakona.
(2) V obrazložitvi odločbe oceni višje sodišče navedbe pritožbe in
navede kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa,
ki določa prekršek, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.
Reševanje drugih pritožb
168. člen
V skladu z določbami tega poglavja zakona je treba reševati tudi
pritožbe zoper druge odločbe, izdane po tem zakonu v rednem sodnem
postopku in druge odločbe, izdane v postopku o prekršku.
Enajsto poglavje
IZREDNA PRAVNA SREDSTVA
Zahteva za varstvo
zakonitosti
169. člen
(1) Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko
vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji, oziroma vsako
pravnomočno odločbo, če je kršen ta zakon ali predpis, ki določa
prekršek.
(2) Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko
vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki
ima pravico do pravnega sredstva po tem zakonu.
(3) Pri odločanju o vložitvi zahteve za
varstvo zakonitosti državni tožilec upošteva zlasti naravo in težo
domnevne kršitve, pomen zadeve in posledice odločitve za pobudnika
in druge udeležence v postopku ter potrebo po zagotavljanju pravne
varnosti, enotne uporabe prava ali pomen za razvoj prava preko
sodne prakse.
Odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti
170. člen
O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče Republike
Slovenije v senatu treh sodnikov na nejavni seji.
Smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku za postopek
za varstvo zakonitosti
171. člen
Glede postopka za varstvo zakonitosti se smiselno uporabljajo
določbe zakona o kazenskem postopku o zahtevi za varstvo
zakonitosti.
Odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega
organa
171.a člen
(1) Sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno
varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni
pravnomočno odločbo o prekršku:
1. če jo je izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ;
2. če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo
odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena,
razveljavljena oziroma odpravljena;
3. če so bile z njo očitno v škodo storilca prekršene materialne
določbe tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek;
4. če se ugotovijo nova dejstva in
predložijo novi dokazi, iz katerih očitno izhaja, da storilec ni
storil prekrška in da tudi ni imel možnosti sodelovati v postopku,
v katerem je bila zoper njega izdana odločba o prekršku, ker o
njegovi istovetnosti niso bili predloženi resnični osebni
podatki.
(2) Predlog za odpravo ali spremembo odločbe se ne more opirati na
razlog, o katerem je sodišče že odločilo po zahtevi za sodno
varstvo.
Postopek za odpravo ali spremembo odločbe
171.b člen
(1) Predlog za odpravo ali spremembo odločbe lahko prekrškovni
organ vloži po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo osebe, ki ji je
izrečena sankcija, njenega zakonitega zastopnika oziroma
zagovornika, lastnika odvzetih predmetov, državnega tožilca ali
sodišča. Prekrškovni organ na pobudo ni vezan, razen če jo poda
sodišče ali državno tožilstvo. Prekrškovni
organ mora o vložitvi predloga in odločitvi sodišča obvestiti
državnega tožilca ali sodišče, ki je vložilo pobudo.
(2) Sodišče o predlogu odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega
sredstva.
(3) Za odločanje sodišča o predlogu za odpravo ali spremembo
odločbe na predlog prekrškovnega organa se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona za odločanje sodišča o zahtevi za sodno
varstvo.
Rok za vložitev predloga
171.c člen
Predlog za odpravo ali spremembo odločbe o prekršku se lahko vloži
najpozneje v treh letih od njene pravnomočnosti oziroma do izteka
trajanja stranskih sankcij.
Učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku
171.č člen
(1) Če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega
odstavka 171.a člena tega zakona, prekrškovni organ po odpravi
odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma
vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču.
(2) Če je podan razlog iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 171.a
člena tega zakona, sodišče spremeni odločbo prekrškovnega
organa.
(3) V novem odločanju se ne sme izdati odločba, ki bi bila v
primerjavi z odpravljeno ali spremenjeno odločbo v škodo kršitelja
glede pravne opredelitve prekrška oziroma sankcije za prekršek.
Dvanajsto poglavje
POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM
Uporaba določb v postopku proti mladoletnikom
172. člen
Določbe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti osebam, ki so
storile prekršek kot mladoletniki, pa ob začetku postopka o
prekršku še niso stare 19 let. Druge določbe tega zakona se
uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z določbami tega
poglavja.
Organi v postopku proti mladoletnikom
173. člen
Organi, ki sodelujejo v postopku proti mladoletniku, ter drugi
organi in zavodi, od katerih se zahtevajo poročila in predlogi, so
dolžni hitro ukrepati, da bi se postopek čimprej dokončal.
Krajevna pristojnost
174. člen
Za postopek o prekršku proti mladoletniku je krajevno pristojen
sodnik sodišča oziroma oddelka sodišča, na območju katerega
mladoletnik stalno ali začasno prebiva.
Enoten postopek
175. člen
Če je kdo storil en prekršek kot mladoleten, drugega pa kot
polnoleten, se opravi enoten postopek po določbah, ki veljajo za
polnoletne.
Izločitev postopka proti mladoletniku
176. člen
(1) Če je mladoletnik sodeloval pri prekršku skupaj s polnoletnimi
storilci, se postopek proti njemu izloči.
(2) Postopek proti mladoletniku se sme združiti s postopkom zoper
polnoletne storilce in opraviti po splošnih določbah tega zakona
samo, če je združitev postopka nujna za vsestransko razjasnitev
stvari.
(3) Če se opravi enoten postopek proti mladoletniku in polnoletnim
storilcem, se glede mladoletnika vselej uporabijo določbe tega
poglavja.
Obvestitev o začetku postopka proti mladoletniku
177. člen
(1) O začetku postopka o prekršku proti mladoletniku obvesti
sodišče starše, posvojitelja, rejnika oziroma skrbnika mladoletnika
ter pooblaščen organ socialnega varstva, razen v primeru, ko je
globa za prekršek predpisana v določenem znesku.
(2) V postopku proti mladoletnikom ima organ socialnega varstva
poleg pravic, ki so mu izrecno dane v tem poglavju, tudi pravico
seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom predloge in
opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za pravilno
odločbo.
Vabilo mladoletnika
178. člen
(1) Mladoletnika vabi sodišče po starših oziroma zakonitem
zastopniku, razen če to ni mogoče, ker je treba hitro ravnati, ali
zaradi drugih okoliščin.
(2) Mladoletniku se ne smejo vročiti pisanja na ta način, da bi se
pritrdila na oglasno desko sodišča.
(3) Ustno naznanjene odločbe se morajo mladoletniku vselej vročiti
v overjenem prepisu.
Izključitev javnosti
179. člen
(1) Kadar se odloča v postopku o prekršku proti mladoletniku na
ustni obravnavi, se javnost vselej izključi.
(2) Sodnik sodišča, ki vodi postopek o prekršku proti mladoletniku,
sme dovoliti, da so na ustni obravnavi navzoče osebe, ki se
ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnika ter znanstveni
delavci.
(3) Sodišče, ki vodi postopek o prekršku proti mladoletniku, sme
odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov
odstrani z ustne obravnave.
Obvezno zaslišanje
180. člen
(1) V postopku proti mladoletniku se sodba oziroma sklep o prekršku
ne moreta izdati brez njegovega zaslišanja.
(2) Pri procesnih dejanjih, pri katerih je mladoletnik navzoč,
zlasti pa pri njegovem zaslišanju, mora sodišče, ki vodi postopek,
ravnati obzirno in upoštevati mladoletnikovo duševno razvitost,
občutljivost in osebne lastnosti, da ne bi postopek škodljivo
vplival na njegov razvoj.
Dolžnost pričevanja
181. člen
Nihče ne more biti oproščen dolžnosti pričevanja o okoliščinah, ki
so potrebne za presojo mladoletnikove duševne razvitosti, ter za
spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih živi.
Ugotavljanje okoliščin
182. člen
(1) V postopku o prekršku proti mladoletniku je treba poleg
dejstev, ki se nanašajo na prekršek, zlasti ugotoviti
mladoletnikovo starost in okoliščine, ki so potrebne za presojo
njegove duševne razvitosti, preučiti okolje in razmere, v katerih
mladoletnik živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo
osebnost.
(2) Da se ugotovijo te okoliščine, je treba zaslišati
mladoletnikove starše, njegove skrbnike in druge, ki lahko dajo o
njih potrebne podatke. O teh okoliščinah se zahteva po potrebi
poročilo pooblaščenega organa socialnega varstva.
Pravice v postopku
183. člen
V postopku o prekršku proti mladoletniku imajo pooblaščeni organ
socialnega varstva in starši, posvojitelj, rejnik in skrbnik
mladoletnika poleg pravic, ki so jim izrecno dane v tem poglavju,
tudi pravico, seznaniti se s potekom postopka, dajati med postopkom
predloge in opozarjati na dejstva in dokaze, ki so pomembni za
pravilno odločitev.
Ustavitev postopka
184. člen
Če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi prekrška še
ni bil star 14 let, se postopek ustavi in o tem obvesti pooblaščen
organ socialnega varstva.
Odločitev, da se postopek ne začne
185. člen
(1) Sodnik lahko odloči, da ne bo začel postopka proti
mladoletniku, čeprav so dokazi, da je mladoletnik storil prekršek,
če glede na naravo prekrška in okoliščine, v katerih je bil
prekršek storjen, spozna, da postopek proti njemu ne bi bil
smotrn.
(2) Sodnik, ki vodi postopek o prekršku proti mladoletniku, lahko s
sklepom ustavi postopek, če med postopkom spozna, da mladoletniku
ne bi bilo smotrno izreči sankcije. V ta namen lahko zahteva
poročila od mladoletnikovih staršev oziroma skrbnika ter od drugih
oseb in ustanov.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se obdolžilni predlog s
sklepom zavrne. Sklep o zavrnitvi predloga in sklep o ustavitvi
postopka iz prejšnjega odstavka se dostavi tudi pooblaščenemu
organu socialnega varstva in mladoletnikovim staršem oziroma
skrbniku, da storijo potrebne ukrepe v skladu z njihovimi pravicami
in dolžnostmi.
(4) Mladoletniku se odločbe vročajo po starših.
Vsebina odločbe
186. člen
(1) Vzgojni ukrep izreče sodišče mladoletniku s sklepom o prekršku,
v katerem navede samo, katero sankcijo mu izreče, ne izreče pa, da
je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden
postopek. V obrazložitvi sklepa opiše dejanje in navede okoliščine,
ki opravičujejo izrečeno sankcijo.
(2) Sodba, s katero se izreče mladoletniku globa, mora biti izdana
v obliki in s sestavnimi deli, ki so določeni za sodbo v rednem
sodnem postopku.
Ni plačila stroškov postopka
187. člen
(1) Mladoletnik in oseba iz 172. člena tega zakona ne plača
stroškov postopka o prekršku in se mu ne more v postopku o prekršku
naložiti izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka, razen če mu je
bila izrečena globa.
(2) Če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje, se mu lahko
naloži plačilo stroškov postopka o prekršku in izpolnitev
premoženjsko pravnega zahtevka, tudi če se mu izreče le vzgojni
ukrep.
Pritožba v mladoletnikovo korist
188. člen
Zoper sklep oziroma sodbo, s katero je mladoletniku izrečen vzgojni
ukrep ali globa, se lahko osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper
sodbo o prekršku, pritožijo v mladoletnikovo korist tudi proti
njegovi volji.
Objava poteka postopka
189. člen
(1) Brez dovoljenja sodnika, ki vodi postopek o prekršku, se ne sme
objaviti poteka postopka o prekršku proti mladoletniku in tudi ne
odločba, ki je bila v njem izdana.
(2) Objaviti se sme samo tisti del postopka oziroma samo tisti del
odločbe, ki ga je sodnik, ki vodi postopek o prekršku, dovolil
objaviti, vendar pa se niti v tem primeru ne sme objaviti
mladoletnikovega imena in ne drugih podatkov, iz katerih bi se dalo
sklepati, za katerega mladoletnika gre.
Trinajsto poglavje
POSTOPEK ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI
Odvzem premoženjske koristi
190. člen
(1) Premoženjska korist, ki je bila dosežena s prekrškom, se
ugotavlja v postopku o prekršku po uradni dolžnosti.
(2) Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi postopek o prekršku,
mora med postopkom zbirati dokaze in raziskovati okoliščine, ki so
pomembne za ugotovitev premoženjske koristi.
(3) Če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se
mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s prekrškom, oziroma
znesek, ki ustreza njegovi vrednosti, se ugotavlja premoženjska
korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim
zahtevkom.
Odmera premoženjske koristi
191. člen
(1) Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki vodi postopek o prekršku,
lahko izjemoma odmeri znesek premoženjske koristi po prostem
preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje povezano z nesorazmernimi
težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel.
(2) Če naj se odvzame premoženjska korist pravni osebi, se v
odločbi oziroma sodbi ali sklepu o prekršku izreče samo odvzem
premoženjske koristi. Znesek, ki se odvzame, se določi v posebnem
postopku pred sodiščem z uporabo določb o odvzemu premoženjske
koristi drugemu prejemniku koristi po zakonu, ki ureja kazenski
postopek.
Izrek odvzema premoženjske koristi
192. člen
(1) Odvzem premoženjske koristi se izreče z odločbo o prekršku, s
sodbo o prekršku oziroma s sklepom o prekršku, s katerim je bil
izrečen vzgojni ukrep.
(2) V sodbi, odločbi oziroma sklepu o prekršku mora biti v izreku o
odvzemu premoženjske koristi navedeno, kateri vrednostni predmet
oziroma kolikšen denarni znesek se odvzame.
(3) V primeru, ko je s prekrškom pridobljena premoženjska korist
javno znana (npr. parkirnina na javnih parkiriščih), in ne presega
40 eurov, je odmera zneska premoženjske koristi obvezni sestavni
del izreka odločbe oziroma sodbe ali sklepa o prekršku, ne glede na
vrsto postopka.
(4) O odvzemu premoženjske koristi se lahko odloči tudi ločeno od
izreka sankcije za prekršek, če bi se zaradi ugotavljanja
premoženjske koristi preveč zavlekel postopek o prekršku.
Štirinajsto poglavje
POVRNITEV ŠKODE, REHABILITACIJA IN DRUGE PRAVICE OSEB, KI SO JIM
BILE NEOPRAVIČENO IZREČENE SANKCIJE ALI JIM JE BILA NEUTEMELJENO
VZETA PROSTOST
Pravica do povrnitve škode
193. člen
(1) Komur je bila v postopku o prekršku izrečena sankcija, ima
pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neopravičenega
izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali
sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in
postopek zoper njega pravnomočno ustavljen zato, ker je bilo
ugotovljeno, da dejanje ni prekršek, ali pa zato, ker so bili
podani razlogi, ki izključujejo storilčevo odgovornost za prekršek.
Pravico do povrnitve škode, ki obsega tudi neupravičeno plačano
globo in stroške postopka, ima tudi tisti, ki jih je plačal ali
zoper katerega je bila odločba izvršena pred pravnomočnostjo.
Pravico do povrnitve škode ima tudi tisti,
ki je neupravičeno plačal globo ali stroške postopka oziroma zoper
katerega je bila odločba izvršena pred pravnomočnostjo.
(2) Pravice do povrnitve škode iz prejšnjega odstavka nima tisti,
ki je s svojim krivim priznanjem ali kako drugače povzročil izrek
sankcije, razen če je bil v to prisiljen.
(3) Pri izreku sankcije za prekršek v steku se pravica do povrnitve
škode lahko nanaša na posamezne prekrške, glede katerih so
izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine.
(4) Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od dneva, ko je
postala sodba o ustavitvi postopka pravnomočna.
(5) Tožba za povrnitev škode se vloži zoper Republiko
Slovenijo.
(5) Tožba za povrnitev škode se vloži zoper
Republiko Slovenijo ali zoper samoupravno lokalno
skupnost.
(6) Pred vložitvijo tožbe za povrnitev škode Zoper Republiko Slovenijo mora oškodovanec
vložiti zahtevo na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume
o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če državno
pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih
od vložitve zahteve, lahko oškodovanec pri pristojnem sodišču vloži
tožbo za povrnitev škode. Če je bil dosežen sporazum le glede dela
zahtevka, sme vložiti tožbo glede ostanka.
(7) Pred vložitvijo tožbe za povrnitev
škode zoper samoupravno lokalno skupnost mora oškodovanec vložiti
zahtevo na samoupravno lokalno skupnost, da se z njim sporazume o
obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če zakoniti
zastopnik samoupravne lokalne skupnosti in oškodovanec ne dosežeta
sporazuma v treh mesecih od vložitve zahteve, lahko oškodovanec pri
pristojnem sodišču vloži tožbo za povrnitev škode. Če je bil
dosežen sporazum le glede dela zahtevka, sme vložiti tožbo glede
ostanka.
(8) Zahteva iz prejšnjega odstavka in tožba
zoper samoupravno lokalno skupnost se vložita:
– zoper samoupravno lokalno skupnost,
katere predpis je bil kršen, če je prekršek predpisan z odlokom
samoupravne lokalne skupnosti, ali
– zoper samoupravno lokalno skupnost,
katere prekrškovni organ je pravnomočno izrekel sankcijo, če je za
odločanje o prekrških pooblaščen z zakonom.
(7)(9) Dokler pred državnim
pravobranilstvom oziroma zakonitim
zastopnikom samoupravne lokalne skupnosti«, besedilo »iz prejšnjega
odstavka« pa se nadomesti z besedilom »iz šestega oziroma sedmega
odstavka tega člena traja postopek iz prejšnjega odstavka,
ne teče zastaranje pravice do povrnitve škode iz četrtega odstavka
tega člena.
Dedovanje pravice do povrnitve škode
194. člen
(1) Dediči podedujejo samo oškodovančevo pravico do povrnitve
premoženjske škode, če pa je oškodovanec že vložil zahtevek, lahko
dediči nadaljujejo postopek le v mejah njegovega prejšnjega
oškodninskega zahtevka.
(2) Oškodovančevi dediči po njegovi smrti nadaljujejo postopek za
povrnitev škode oziroma začno postopek, če je oškodovanec umrl,
preden je iztekel zastaralni rok, pa se zahtevku ni odpovedal.
Kdo ima pravico do povrnitve škode
195. člen
(1) Pravico do povrnitve škode ima tudi:
1. kdor je bil pridržan, ni pa bil zoper njega začet postopek o
prekršku ali je bil ta postopek pravnomočno ustavljen;
2. komur je bila zaradi napake ali nezakonitega dela sodišča
kakorkoli neutemeljeno vzeta prostost.
(2) Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim
dejanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost.
(3) V postopku za povrnitev škode v primerih iz prvega odstavka
tega člena se primerno uporabljajo določbe tega poglavja.
Objava v sredstvih javnega obveščanja
196. člen
(1) Če je bil primer, na katerega se nanaša neopravičen izrek ali
neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu
javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime,
objavi sodišče, ki je odločalo o prekršku, na njeno zahtevo v
časniku ali drugem sredstvu javnega obveščanja sporočilo o odločbi,
iz katere izhaja neopravičenost prejšnje odločbe oziroma ukrepa. Če
primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, pošlje na
zahtevo te osebe tako sporočilo njenemu delodajalcu. Po smrti te
osebe imajo to pravico njen zakonec, otroci, starši, bratje in
sestre ter oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka je dovoljena tudi, če ni bila
zahtevana povrnitev škode.
(3) Zahtevo iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba
podati v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi
postopka pri sodišču, ki je vodilo postopek o prekršku na prvi
stopnji. Pri odločanju o zahtevi se primerno uporabljajo določbe
drugega in tretjega odstavka 193. člena tega zakona.
Priznanje delovne oziroma zavarovalne dobe
197. člen
(1) Osebi, ki ji je zaradi izvršitve neopravičeno izrečene sankcije
ali neutemeljenega odvzema prostosti v postopku o prekršku
prenehalo delovno razmerje ali lastnost zavarovanca pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, se prizna delovna oziroma zavarovalna
doba, kot da bi bila delala tisti čas, ki ga je zaradi
neopravičenega izreka sankcije ali neutemeljenega odvzema prostosti
izgubila.
(2) Pri vsakem odločanju o pravici na katero vpliva dolžina delovne
oziroma zavarovalne dobe, upošteva pristojni organ dobo, priznano
po prejšnjem odstavku.
(3) Če pristojni organ ne upošteva dobe, priznane po prvem odstavku
tega člena, lahko oškodovanec zahteva, da pristojno sodišče
ugotovi, da mu je ta čas po zakonu priznan. Tožba se vloži zoper
organ, ki ne priznava priznane dobe in zoper Republiko
Slovenijo.
(4) Organu, pri katerem se uveljavlja pravica iz drugega odstavka
tega člena, se izplača iz sredstev proračuna Republike Slovenije
prispevek za čas, za katerega je bila po prvem odstavku tega člena
doba priznana.
(5) Zavarovalna doba, priznana po prvem odstavku tega člena, se v
celoti všteva v pokojninsko dobo.
Primerna uporaba določb
198. člen
Določbe tega poglavja se primerno uporabljajo tudi za zahtevek za
povrnitev neupravičeno izrečene ali neupravičeno izterjane globe,
odvzema premoženjske koristi, odvzema predmetov in izkupička od
prodanih predmetov.
TRETJI DEL
Petnajsto poglavje
IZVRŠITEV IN EVIDENCE ODLOČB
Pravnomočnost odločb
199. člen
(1) Odločba organa za odločanje o prekršku (odločba, sodba oziroma
sklep) postane pravnomočna, ko je ni možno več izpodbijati z
zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni
pravnega sredstva.
(2) Če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz
prejšnjega odstavka vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo
odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se
odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva.
Izvršitev odločbe
200. člen
(1) Odločba, izdana v postopku o prekršku, se izvrši, ko postane
pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ta zakon ne
določa drugače.
(2) Odločba, s katero je izrečena globa ali s katero je odločeno o
stroških postopka ali prisojena odškodnina, se izvrši, ko preteče
rok, ki je v njej določen za plačilo globe, stroškov postopka
oziroma odškodnine.
(3) Če je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo oziroma
pritožbo, pa zahteva oziroma pritožba zadrži izvršitev ali če
izvršitev zadrži sodišče, se šteje ta rok od dneva, ko je bila
storilcu naznanjena odločba, s katero je bila izpodbijana odločba
potrjena ali spremenjena.
(4) Na podlagi izvršljive odločbe o prekršku organ, pristojen za
izterjavo, po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, potrebne za
izterjavo.
Poziv za plačilo
200.a člen
(1) Organ, ki je odločal o prekršku na prvi
stopnji, ob pošiljanju odločbe, s katero se izrečejo globa, opomin,
redovna globa ali naložijo sodna taksa, stroški postopka, odvzem
premoženjske koristi ali plačilo odškodnine, priloži univerzalni
plačilni nalog ali poziv za plačilo, ki mora vsebovati osebno ime
in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, vrsto in
višino plačila, številko podračuna za posamezno vrsto plačila in
referenco, razen če so v odločbi, ki jo je izdal organ, ki je
odločal na prvi stopnji, že navedene številke podračunov in
referenca za njihovo plačilo.
(2) Če je bila odločba iz prejšnjega
odstavka v postopku s pravnim sredstvom spremenjena na način, ki
vpliva na odmero globe ali stroškov postopka, organ, ki je odločal
na prvi stopnji, izda nov univerzalni plačilni nalog ali poziv za
plačilo z ustrezno spremenjenimi vsebinami.
Način plačila
200.b člen
Globa, redovna globa, sodna taksa, stroški
postopka, odvzem premoženjske koristi ali odškodnina se plača na
podračun, določen v odločbi o prekršku, obvestilu o prekršku,
pozivu ali univerzalnem plačilnem nalogu. Pri plačilu prek
ponudnika plačilnih storitev se šteje, da je plačano v roku, če je
prejeto na podračun iz tega odstavka v treh delovnih dneh po izteku
roka, v katerem mora biti plačano.
Zavarovanje izvršitve
201. člen
(1) Če storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega
prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini
lahko izognil odgovornosti za prekršek, lahko organ za postopek o
prekršku, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, obenem odloči,
naj se odločba izvrši takoj ne glede na zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, če
spozna, da bi storilec lahko onemogočil njeno izvršitev. Če
storilec globe ne plača, organ, ki je odločil o prekršku na prvi
stopnji, izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu
s petim odstavkom tega člena.
(2) Če sodišče izreče izgon tujca iz države kot stransko sankcijo,
se tujcu lahko ob pogojih iz prvega odstavka tega člena določi
kraj, kjer mora prebivati do pravnomočnosti odločbe, vendar najdlje
za čas 30 dni.
(3) Če prekrškovni organ oziroma sodišče odloči, da se odločba
izvrši takoj, se zahteva za sodno varstvo oziroma pritožba pošlje
pristojnemu sodišču najpozneje v štiriindvajsetih urah po poteku
vseh rokov iz prvega odstavka 60. člena tega zakona in prvega
odstavka 151. člena tega zakona; pristojno sodišče mora izdati
odločbo v 48 urah, potem ko je dobilo spis.
(4) Če je izrečena globa, lahko organ za postopek o prekršku ob
pogojih iz prvega odstavka tega člena, če storilec globe takoj ne
plača, določi, da se globa takoj prisilno izterja, pri tem pa se ne
uporabljajo določbe tega zakona o nadomestitvi prisilne izterjave
globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist
samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Če se je bati, da se bo storilec med postopkom o prekršku ali
do izvršitve odločbe skril ali odšel neznano kam ali v tujino,
lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče
zaradi zavarovanja izvršitve odločbe s sklepom odloči, da se mu
začasno vzamejo potna listina, vozniško dovoljenje, dokumenti
vozila, prevozne listine ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago,
vrednostni papirji, prevozna sredstva ali druge premičnine, ki jih
ima pri sebi, ne glede na to, ali je njihov lastnik ali ne. Začasni
odvzem lahko traja največ šest mesecev in se lahko s sklepom
podaljša še za največ šest mesecev. Storilcu je treba takoj,
najkasneje pa v treh urah, vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu z
navedbo razlogov za odvzem in s pravnim poukom.
(6) Pritožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka ne zadrži njegove
izvršitve. O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema
spisa.
(7) Sklep iz petega odstavka tega člena o začasnem odvzemu potne
listine, vozniškega dovoljenja, dokumentov vozila, prevoznih listin
ali drugih dokumentov, ki spremljajo blago izvrši pooblaščena
uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodišče, ki ga je izdalo.
Sklep o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin iz
petega odstavka tega člena izvrši pristojni davčni organ po
določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, če ni s posebnim zakonom
drugače določeno. Če organ, pristojen za izvršitev sklepa iz petega
odstavka tega člena, pri izvrševanju naleti na upiranje ali
ogrožanje, ali če to utemeljeno pričakuje, lahko zaprosi za pomoč
policijo, ki v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili
zagotovi, da nemoteno izvrši ukrepe, določene s tem sklepom.
(8) Če se postopek z odločbo ustavi ali če storilec plača globo,
ugotovljeno škodo, pridobljeno premoženjsko korist in stroške
postopka, se začasno odvzete listine in predmeti iz petega odstavka
tega člena vrnejo storilcu. Če storilec tudi po pravnomočnosti
odločbe ne plača izrečene globe, povzročene škode ali stroškov
postopka, se iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali drugih
predmetov iz petega odstavka tega člena poravnajo izrečena globa,
ugotovljena škoda, pridobljena premoženjska korist in stroški
postopka, presežek pa se vrne storilcu, začasno odvzeta potna
listina, vozniško dovoljenje, dokumenti vozila, prevozne listine
ali drugi dokumenti, ki spremljajo blago, pa se po pravnomočnosti
odločbe pošljejo organu, ki jih je izdal. Prodajo začasno odvzetih
vrednostnih papirjev ali drugih predmetov opravi pristojni davčni
organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, na podlagi
predhodnega obvestila pristojnega organa, da so podani pogoji za
izvršitev odločbe iz začasno odvzetih vrednostnih papirjev ali
drugih predmetov.
(9) Za hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi listinami in
predmeti iz petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo
določbe zakona o kazenskem postopku o hrambi in upravljanju
zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem
premoženjske koristi, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Za
hrambo in upravljanje z začasno odvzetimi vrednostnimi papirji in
drugimi predmeti iz petega odstavka tega člena, ki jih upravlja
davčni organ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
davčni postopek.
(10) Zadeve o prekrških iz tega člena se obravnavajo
prednostno.
Izvrševanje
202. člen
(1) Globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska
in plačilo stroškov postopka, izrečenih z odločbo o prekršku
prekrškovnega organa, in stroškov postopka, izrečenih s sodbo
oziroma sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zavrnjena
ali zavržena, izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki
ureja davčno izvršbo, na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal
odločbo o prekršku. Enako se izvrši globa, odvzem premoženjske
koristi s plačilom denarnega zneska, izrečena z odločbo
prekrškovnega organa, ki jo je sodišče spremenilo na podlagi
zahteve za sodno varstvo, ter stroški postopka, izrečeni s sodbo
ali sklepom sodišča.
(2) Za izvrševanje drugih stranskih sankcij, izrečenih z odločbo o
prekršku prekrškovnega organa, se uporabljajo določbe zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij, če zakon ne določa drugače.
(3) Predmete, odvzete v postopku o prekršku z odločbo prekrškovnega
organa ali s sodbo sodišča, proda pristojni davčni organ po
določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, če z zakonom ni določeno
drugače. Denar, ki se dobi s prodajo odvzetih predmetov, je
prihodek države.
(4) Globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska
in plačilo stroškov postopka, izrečenih s sodbo oziroma sklepom,
izvrši na predlog okrajnega sodišča pristojni davčni organ po
določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo.
(5) Vzgojne ukrepe, stranske sankcije kazenskih točk v cestnem
prometu, prepovedi vožnje motornega vozila, izgona tujca iz države,
odvzema predmetov, izločitve iz postopkov javnega naročanja in
odvzem premoženjske koristi, ki so bili izrečeni s sodbo ali
sklepom o prekršku, izvrši okrajno sodišče, ki je odločalo o
prekršku na prvi stopnji, po določbah zakona, ki ureja izvrševanje
kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače.
(6) Izgubo ali omejitev pravice do sredstev
iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti izvrši na poziv sodišča, ki je na prvi stopnji
izdalo odločbo o prekršku, organ, ki je pristojen za dodelitev
sredstev iz proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
samoupravne lokalne skupnosti. Navedeno sodišče mora o izreku
sankcije iz tega odstavka obvestiti organ, pristojen za njeno
izvršitev, v petih dneh od pravnomočnosti odločbe, s katero je ta
sankcija izrečena.
(6)(7) Sklep o prenehanju
veljavnosti vozniškega dovoljenja, o določitvi uklonilnega zapora
in o nadomestitvi globe z opravo določene naloge v splošno korist
ali korist samoupravne lokalne skupnosti izvrši okrajno sodišče, ki
je po tem zakonu pristojno za določitev uklonilnega zapora, po
določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z
zakonom ni določeno drugače.
(7)(8) Za osebe, ki
prestajajo uklonilni zapor, se smiselno uporabljajo določbe zakona
o izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju kazni zapora.
(8)(9) Sodišče izda poziv za
izvrševanje uklonilnega zapora potem, ko ugotovi, da je bil
storilec odpuščen iz izvrševanja uklonilnega zapora, določenega s
prej izdanim sklepom o določitvi uklonilnega zapora.
(9)(10) Pristojni davčni
organ mora prekrškovni organ in sodišče obvestiti o zaključku
postopka izvršitve na podlagi določb tega člena in zakona, ki ureja
davčno izvršbo, razen v primerih iz desetega odstavka tega
člena.
(10)(11) Z dnem, ko sodišče
oziroma prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo po
tem zakonu, se na pristojni davčni organ, prenese tudi terjatev v
korist državnega proračuna.
(11)(12) Globa, izrečena po
prvem odstavku 12. člena tega zakona, se ne izvrši.
202.a člen
(črtan)
Postopek določitve uklonilnega zapora
202.b člen
(1) Uklonilni zapor se določi po uradni dolžnosti ali na predlog
okrajnega sodišča, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, ali
na predlog prekrškovnega organa, če izrečena globa v določenem roku
ni bila plačana.
(2) Uklonilni zapor se določi s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljen
pisni ugovor, ki ga lahko vložijo storilec, njegov zakoniti
zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa.
Sodišče v sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca opozori,
da lahko namesto ugovora zoper sklep poda predlog za nadomestitev
globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist
samoupravne lokalne skupnosti.
(3) O ugovoru zoper sklep iz prejšnjega odstavka oziroma predlogu
za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali
korist samoupravne lokalne skupnosti odloča sodišče, ki je izdalo
sklep o uklonilnem zaporu.
(4) Ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora mora
vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze
za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o
premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali
premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri
dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov ali
dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na
strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora
ne bi bila v skladu z njegovim namenom) in podpis vlagatelja.
(5) Če storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi
uklonilnega zapora predlaga nadomestitev globe z opravo določene
naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti,
sodišče najprej odloči o tem predlogu po določbah tega zakona o
nadomestitvi globe z nalogami v splošno korist ali korist
samoupravne lokalne skupnosti. Če storilec določeno nalogo v redu
opravi, sodišče ugodi ugovoru in razveljavi sklep o določitvi
uklonilnega zapora, sicer pa ugovor kot neutemeljen zavrne.
(6) Sodišče opravi poizvedbe o navedbah v ugovoru zaradi ugotovitve
storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali
drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko
zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju
in razmerah, v katerih storilec živi.
(7) Sodišče lahko na obrazložen predlog direktorja zavoda za
prestajanje kazni zapora odloči, da se uklonilni zapor ne izvrši in
se globa prisilno izterja, če osebne okoliščine na strani storilca
kažejo na to, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z
njegovim namenom. Sklep o neizvršitvi uklonilnega zapora se izda v
24 urah od prejema predloga. Zoper ta sklep ni dovoljena
pritožba.
(8) Prepozen ali nedovoljen ugovor sodišče zavrže s sklepom, proti
kateremu je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora
odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.
(9) Če je ugovor utemeljen, sodišče s sklepom razveljavi sklep o
določitvi uklonilnega zapora. Če ugovor ni utemeljen, ga sodišče
zavrne. Zoper sklep o ugoditvi ugovoru ni pritožbe, zoper sklep o
zavrnitvi ugovora pa je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje
sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.
(10) Če sodišče ugotovi, da so podane okoliščine, zaradi katerih
določitev uklonilnega zapora ali njegova izvršitev ne bi bila
smotrna in v skladu z njegovim namenom, uklonilnega zapora ne
določi oziroma njegovo izvrševanje ustavi.
(11) V primeru iz prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom,
zoper katerega je dovoljena pritožba na višje sodišče.
Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist
samoupravne lokalne skupnosti
202.c člen
(1) Če storilec ni predlagal nadomestitve globe z opravo določene
naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v
postopku določitve uklonilnega zapora, lahko ta predlog vloži
najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja
uklonilnega zapora. Predlog za nadomestitev globe zadrži
izvrševanje uklonilnega zapora do pravnomočnosti odločitve sodišča
o predlogu storilca. Sodišče mora storilca o pravici iz tega
odstavka poučiti v pozivu za nastop izvršitve uklonilnega
zapora.
(2) Če predlog ni dovoljen ali je prepozen, ga sodišče zavrže s
sklepom, če pa ni utemeljen, ker ni razlogov za nadomestitev globe
po tem zakonu, ga s sklepom zavrne. Zoper sklep o zavrženju ali
zavrnitvi predloga je dopustna pritožba. Višje sodišče mora o
pritožbi odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa.
(3) Sodišče o navedbah iz predloga za nadomestitev globe z opravo
nalog v splošno korist opravi poizvedbe zaradi ugotovitve
storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali
drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko
zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju
in razmerah, v katerih storilec živi.
(4) Če je predlog utemeljen, sodišče pripravi predlog konkretne
naloge in ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo ter ga
pozove, da na podlagi mreže izvajalcev izbere ustrezno
organizacijo. Center za socialno delo pripravi predlog na podlagi
razgovora s kandidatom, njegovih osebnih lastnosti in sposobnosti,
seznama organizacij in konkretnega dogovora z organizacijo. Center
za socialno delo mora najpozneje v 30 dneh sporočiti sodišču
organizacijo, ki bo posamezniku omogočila opravljanje nalog. Če se
kandidat neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se mu
izmika, se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe, o
čemer center za socialno delo obvesti sodišče.
(5) Sodišče ugodi predlogu storilca s sklepom o nadomestitvi globe,
s katerim se določijo tudi vrsta, organizacija in trajanje naloge,
ki jo mora storilec opraviti. Zoper sklep o nadomestitvi globe ni
pritožbe.
Odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja
202.č člen
(1) Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa,
pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Obrazložitev
sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora
vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v
vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški
zoper varnost cestnega prometa, in podatkov o pravnomočnih sodbah
in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene
kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo
oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma
odločbe).
(2) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba.
Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov
zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve
sklepa. Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sklep.
Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, obrazložitev in podpis
vložnika.
(3) Če je pritožba prepozna ali je ni vložila upravičena oseba, jo
sodišče, ki je izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena, zavrže s
sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
(4) O pritožbi zoper sklep iz prvega in tretjega odstavka tega
člena odloča višje sodišče s sklepom, ki ga izda v petnajstih dneh
od prejema spisa.
(5) Sodišče lahko na pobudo upravičenca do pritožbe iz drugega
odstavka tega člena ali po uradni dolžnosti prekine postopek
odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja do
odločitve o vloženem predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na
predlog prekrškovnega organa, do odločitve pristojnega državnega
tožilca o vloženi pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
zoper pravnomočno sodbo ali odločbo o prekršku iz prvega odstavka
tega člena, če je zoper sodbo ali odločbo o prekršku vložena
zahteva za varstvo zakonitosti, pa do odločitve o tej zahtevi.
(6) Med prekinitvijo postopka o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja roki za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja in za zastaranje izvršitve ne tečejo.
Odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja
202.d člen
(1) Sodišče sme storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije
odložiti pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od
šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori
hujšega prekrška in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni
obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih in o
tem sodišču dostavil dokazilo.
(2) Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo
izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15 dneh od
pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o
prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je
odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče v
sklepu, s katerim je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja, storilca prekrška pouči o možnosti vložitve predloga za
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
ter pogojih in roku za vložitev. Vložitev predloga zadrži izvršitev
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o
predlogu.
(3) Storilec prekrška mora sodišču s predlogom posredovati tudi
zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem
pregledu po zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za
vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
(4) Če storilec prekrška ne predloži zdravniškega spričevala iz
prejšnjega odstavka, se predlog za odložitev izvršitve prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.
(5) Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja sodišče upošteva osebnost storilca, njegovo
prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku,
stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je
storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče
pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil
obveznosti po zakonu o voznikih. Za ugotovitev teh okoliščin
sodišče lahko razpiše narok, na katerega povabi storilca prekrška.
Če storilec na narok ne pride in izostanka ne opraviči, se šteje,
da je predlog umaknil. V vabilu na narok je treba storilca poučiti
o posledicah neopravičenega izostanka.
(6) V izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev
izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora
sodišče navesti čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti po tem
zakonu in po zakonu o voznikih, ki jih mora storilec prekrška
izpolniti, ter rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh
obveznosti. V obrazložitvi sklepa mora sodišče navesti razloge za
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in
za določitev posameznih obveznosti, ki so naložene storilcu. V
pravnem pouku mora sodišče storilca posebej poučiti o posledicah,
če v roku ne bo izpolnil določenih obveznosti.
(7) Obveznosti iz prejšnjega odstavka sta udeležba v programu
dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem
rehabilitacijskem programu po zakonu o voznikih. Sodišče pri
določitvi obveznosti upošteva število, naravo in pomen prekrškov
vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki so bili podlaga za
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ugotovitve in
predloge v zdravniškem spričevalu o opravljenem kontrolnem
zdravstvenem pregledu in druge okoliščine, ki so pomembne za
odpravo vzrokov kršitev pravil cestnega prometa pri storilcu.
(8) V izreku sklepa iz šestega odstavka tega člena sodišče naloži
storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od
pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa,
predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena
in naslova izvajalca pooblaščenega po zakonu o voznikih. Po prejemu
dokazila sodišče sklep vroči izvajalcu programa, ki je dolžan
sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma
obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. Če je storilcu
določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti,
sodišče v izreku sklepa določi tudi roke, v katerih je izvajalec
dolžan obveščati sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja
programa.
(9) Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev
izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko
storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.
Pritožba ne zadrži izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v
15 dneh od prejema spisa.
(10) Sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja se vpiše v skupno evidenco kazenskih točk iz 207. člena
tega zakona in v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.
(11) Zastaranje izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja začne teči po poteku preizkusne dobe.
Dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja
202.e člen
(1) Če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni storil
hujšega prekrška in da je izpolnil določene obveznosti, s sklepom
odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja ne izvrši. Sklep sodišče izda po uradni dolžnosti po
izteku enega leta od poteka preizkusne dobe. Zoper ta sklep ni
pritožbe.
(2) Sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi
stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne
izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zoper sklep o
preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva
vročitve. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v
15 dneh od prejema spisa.
(3) Če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo
sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v
času od izdaje tega sklepa do poteka preizkusne dobe pravnomočno
izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu,
zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja, sodišče s sklepom odloči, ali naj se mu
prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja. Pri odločanju o preklicu sodišče smiselno uporablja
določbe prejšnjega odstavka tega člena in petega odstavka 202.d
člena tega zakona.
(4) Organ, ki vodi skupno evidenco kazenskih točk, po uradni
dolžnosti obvesti pristojno sodišče o naslednjih vpisih za
storilca, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja:
– o vpisu pravnomočne odločbe o hujšem prekršku, ki je bil storjen
v času preizkusne dobe, če je bila izdana najpozneje v enem letu po
poteku preizkusne dobe;
– o vpisu pravnomočne odločbe, s katero so bile izrečene kazenske
točke, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu
izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za prekršek,
storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja, če je bila izdana v času od izdaje tega
sklepa do poteka preizkusne dobe.
(5) Za storilca, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja
veljavnosti vozniškega dovoljenja, se do pravnomočnosti dokončne
odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne
uporabljajo določbe tega zakona o izbrisu kazenskih točk zaradi
izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po
pravnomočnosti dokončne odločitve se v skladu s četrtim odstavkom
207. člena tega zakona iz skupne evidence kazenskih točk izbrišejo
vse vpisane kazenske točke, razen kazenskih točk, ki so storilcu,
kateremu se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši,
izrečene za prekrške, storjene v preizkusni dobi in po preteku
preizkusne dobe. Če storilec s temi kazenskimi točkami v času do
pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti
vozniškega dovoljenja doseže število kazenskih točk, zaradi
katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mu
pristojno sodišče na tej podlagi prekliče odložitev izvršitve
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Izvrševanje odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja
202.f člen
Za izvrševanje odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega
dovoljenja in preklica odložitve, se smiselno uporabljajo določbe
tega zakona in zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o
prepovedi vožnje motornega vozila, razen določbe o dnevu izvršitve
vpisa.
Evidence prekrškovnih organov
203. člen
(1) Prekrškovni organi morajo zaradi zagotavljanja izvrševanja
pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih
sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te
evidence voditi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških.
(2) Evidenca iz prvega odstavka mora vsebovati zlasti:
– podatke o storilcu prekrška (osebno ime in EMŠO ter naslov
stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizično osebo oziroma
firmo in sedež ter enotno matično številko za pravno osebo, če je
storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke);
– pravno opredelitev prekrška;
– številko in datum izdane odločbe o prekršku ter izrečeno
sankcijo.
(3) Način vodenja evidence iz tega člena predpiše minister,
pristojen za pravosodje.
Evidence pravnomočnih odločb sodišč
204. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco
pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki obsega podatke iz
drugega odstavka prejšnjega člena. Evidenca pravnomočnih sodb
oziroma sklepov o prekrških se vodi zaradi zagotavljanja
izvrševanja pravnih posledic sodb in sklepov o prekršku, za
ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje
potrdil o podatkih iz te evidence.
(2) Način vodenja evidence iz prejšnjega odstavka predpiše
minister, pristojen za pravosodje.
Dajanje podatkov iz evidenc o pravnomočnih odločbah o
prekrških
204.a člen
(1) Podatki, ki so vpisani v evidence iz 203. in 204. člena tega
zakona, se lahko dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika,
na katerega se ti podatki nanašajo, če jih potrebuje za
uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz teh
evidenc dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za
uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes.
(2) Podatki, ki so vpisani v evidence iz prejšnjega odstavka, se
lahko dajejo pisno ali z uporabo informacijske tehnologije tako, da
je zagotovljeno njihovo varovanje v skladu z zakonom, ki ureja
varstvo osebnih podatkov.
(3) Podatke iz evidence iz 203. člena tega zakona dajejo
uporabnikom iz prvega odstavka tega člena prekrškovni organi,
podatke iz evidence iz 204. člena tega zakona pa ministrstvo,
pristojno za pravosodje. Vloga za dajanje podatkov iz teh evidenc
se lahko vloži v pisni obliki pri organu, ki vodi evidenco, ali v
elektronski obliki pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki
zagotavlja sprejem vlog v elektronski obliki in njihovo
posredovanje organom, pristojnim za dajanje podatkov iz teh
evidenc.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom,
pristojnim za javno upravo, podrobneje določi tehnične pogoje za
sprejem in posredovanje vloge v elektronski obliki za dajanje
podatkov iz evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona z uporabo
informacijske tehnologije.
(5) Sodiščem in državnim tožilstvom se omogoči brezplačni oddaljeni
dostop do podatkov v evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških
iz 203. in 204. člena tega zakona. Policiji se omogoči brezplačni
oddaljeni dostop do podatkov v evidenci pravnomočnih odločb sodišč
iz 204. člena tega zakona in do podatkov v tistih evidencah o
pravnomočnih odločbah o prekrških iz 203. člena tega zakona, kadar
lahko na podlagi predpisa, ki določa prekrške, postopek o prekršku
vodi tudi policija. Način oddaljenega elektronskega dostopa do
evidenc in tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister,
pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega
organa za varstvo osebnih podatkov.
Izbris
205. člen
Pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških se iz evidenc
iz 203. in 204. člena tega zakona izbrišejo po poteku treh let od
dneva pravnomočnosti odločb, vendar ne dokler trajajo stranske
sankcije, dokumentarno gradivo, na podlagi katerega so bile
vpisane, pa se hrani po določbi sedmega odstavka 206. člena tega
zakona.
Zbirke podatkov, ki jih vodijo organi za postopek o
prekrških
206. člen
(1) Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, za učinkovito
vodenje in preglednost postopkov ter za statistično poročanje
vodijo sodišča naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in
pomožne knjige):
– vpisnik za zadeve o prekrških na prvi stopnji;
– vpisnik za zadeve o prekrških na drugi stopnji;
– splošni vpisnik;
– vpisnik za zaupne, tajne in strogo tajne zadeve;
– vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi
doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih
točk na prvi stopnji;
– vpisnik za prenehanje veljavnosti vozniških dovoljenj na podlagi
doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih
točk na drugi stopnji;
– druge vpisnike v skladu s sodnim redom;
– seznam odvzetih predmetov;
– evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov
postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka
ter uklonilnih zaporov.
(2) Za namene iz prejšnjega odstavka vodijo prekrškovni organi
naslednje zbirke podatkov (določene vpisnike in pomožne
knjige):
– vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda plačilni
nalog;
– vpisnik za zadeve prekrškov, v katerih se izda odločba o
prekršku;
– vpisnik za zadeve, v katerih se vloži obdolžilni predlog;
– seznam odvzetih predmetov;
– evidenco zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov
postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka
ter uklonilnih zaporov.
(3) Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka lahko vsebujejo
naslednje osebne podatke:
– obdolženca oziroma storilca: osebno ime, za poročene tudi
prejšnji priimek, če je bil spremenjen, datum, kraj in občina
rojstva, EMŠO, naslov stalnega prebivališča (stalnega, začasnega),
državljanstvo, poklic, zaposlitev, ime in sedež pravne osebe
oziroma samostojnega podjetnika posameznika, podatki o vozniškem
dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je
izdala, datum izdaje vozniškega dovoljenja po opravljenem vozniškem
izpitu, kategorije motornih vozil, za katere je bilo vozniško
dovoljenje izdano),
– predlagatelja, drugih udeležencev v postopku, pošiljateljev vlog
oziroma prevzemnikov: osebno ime, naslov prebivališča (stalnega,
začasnega), ime in sedež pravne osebe oziroma samostojnega
podjetnika posameznika.
(4) Posamezne zbirke podatkov lahko vsebujejo tudi druge podatke,
ki niso osebni, in so potrebni za dosego namena iz prvega odstavka
tega člena.
(5) Osebni in drugi podatki, ki se vpisujejo v zbirke podatkov, se
pridobivajo iz podatkov v spisu, lahko pa tudi iz že obstoječih
zbirk podatkov.
(6) Podatke iz evidenc lahko obdelujejo v času pet let po
pravnomočnosti odločbe prekrškovni organi, sodišča, državna
tožilstva, policija, drugi državni organi v okviru svojih
pooblastil, stranke oziroma drugi udeleženci, ki so na podlagi
procesnih zakonov upravičeni pregledovati in prepisovati spis v
posamezni zadevi, ostali uporabniki pa le, če so za uporabo
podatkov pooblaščeni z zakonom.
(7) Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o
prekrških v obliki vpisnikov, se hrani trajno. Dokumentarno
gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v
obliki določenih pomožnih knjig (seznam odvzetih predmetov,
evidenca zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka,
odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka), se
hrani pet let. Za hrambo in izločanje dokumentarnega gradiva se do
izdaje novega predpisa uporabljajo določbe Pravilnika o notranjem
poslovanju organov za postopek o prekrških (Uradni list SRS, št.
18/86, 22/86 – popr. in 16/88 ter Uradni list RS, št. 48/90, 35/98,
17/2000, 7/2001 in 105/2001).
(8) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše obliko
in vsebino posameznih zbirk podatkov (določenih vpisnikov in
pomožnih knjig iz prvega in drugega odstavka tega člena) pri
organih za postopek o prekrških.
Vodenje skupne evidence kazenskih točk
207. člen
(1) Pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, se vodi skupna
evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce
prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti
vozniškega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Evidenca
se vodi zaradi evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih
prekrškov, ki so jim bile za prekrške v cestnem prometu izrečene
kazenske točke, in števila izrečenih kazenskih točk, evidentiranja
podatkov o tem, katerim voznikom je bilo izrečeno prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe
vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na podlagi
doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih
točk v cestnem prometu.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljalec
evidence.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti pristojno sodišče
o tem, da je storilec prekrška dosegel število kazenskih točk,
zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja.
(4) Kazenske točke v cestnem prometu se izbrišejo iz evidence po
preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile
izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk,
zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na
ozemlju Republike Slovenije, oziroma če v roku iz tretjega odstavka
22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. Z dnem vpisa sodbe
oziroma sklepa o prekršku, s katerim je bilo izrečeno prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe
vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, se izbrišejo
vse do tedaj zbrane kazenske točke. Iz evidence se izbrišejo tudi
vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali
odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v
času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju
veljavnosti vozniškega dovoljenja. Izbriše se tudi prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečeno s sodbo ali sklepom
sodišča, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju
veljavnosti istega vozniškega dovoljenja. O izbrisanih kazenskih
točkah, izrečenih po posameznih kategorijah motornih vozil, se
obvesti upravna enota, ki je izdala vozniško dovoljenje.
(5) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, izbriše kazenske točke iz
evidence po uradni dolžnosti takoj, ko izve za dejstvo, ki je
podlaga za izbris vseh ali le določenega števila kazenskih točk. Po
izbrisu kazenskih točk se izpisi iz evidence in odločbe, ki so
podlaga za vpis v evidenco, vložijo v zbirko dokumentarnega
gradiva. Izpisi in odločbe se hranijo pet let.
(6) Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje
posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za
uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz
evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za
uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes.
Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni
oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih
točk.
(6) Posameznik, na katerega se podatki iz
evidence nanašajo, ima pravico do brezplačnega vpogleda vanje, tako
da preko elektronskega dostopa izkaže svojo identiteto z uporabo
kvalificiranega digitalnega potrdila, izdanega v skladu s predpisi
Republike Slovenije.
(7) Posamezniku, na katerega se podatki
nanašajo, se sme na njegovo zahtevo izdati potrdilo s temi podatki,
če pa niso vpisani, pa potrdilo o tem dejstvu. V zahtevi se navede,
za uveljavljanje katerih pravic ali izpolnjevanje katerih
obveznosti je potrdilo potrebno.
(8) Drugim uporabnikom se podatki iz
evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za
njihovo obdelavo upravičen, na zakonu utemeljen interes. Sodiščem,
državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni
dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk.
(7)(9) Podrobnejša merila o
vodenju evidence iz prvega odstavka tega člena določi minister,
pristojen za pravosodje. Način oddaljenega elektronskega dostopa do
evidence ter tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister,
pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega
organa za varstvo osebnih podatkov.
ČETRTI DEL
Šestnajsto poglavje
PRISTOJNOST IN ORGANIZACIJA SODIŠČ ZA PREKRŠKE
Splošna določba
208. člen
(1) V Republiki Sloveniji so za odločanje o prekrških
pristojna:
– okrajna sodišča kot sodišča za prekrške prve stopnje;
– Višje sodišče v Celju kot sodišče za prekrške druge
stopnje.
– višja sodišča kot sodišča za prekrške
druge stopnje.
(2) V zadevah, za katere je s tem zakonom določena pristojnost
sodišč iz prejšnjega odstavka, sodijo sodniki teh sodišč.
Sodne počitnice
209. člen
V postopkih pred sodišči štejejo kot nujne zadeve, v katerih
sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do
15. avgusta (83. člen zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je
storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v
katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali
je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo
hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena tega zakona.
Pristojnost okrajnih sodišč
210. člen
(1) Okrajna sodišča so pristojna:
– za odločanje o prekrških na prvi stopnji;
– za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku,
ki jo je izdal prekrškovni organ;
– za odločanje o pritožbah zoper sklepe prekrškovnih organov;
– za odločanje o predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na
predlog prekrškovnega organa;
– za odločanje o začasnem odvzemu in o vrnitvi začasno odvzetega
vozniškega dovoljenja;
– za odločanje o odložitvi in preklicu odložitve izvršitve
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
– za odreditev osebne in hišne preiskave ter zasega in preiskave
elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih
podatkov;
– za opravljanje zadev pravne pomoči glede prekrškov;
– za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.
(2) Okrajna sodišča zagotavljajo dežurstva za obravnavanje primerov
iz 108. do 110. člena tega zakona.
(3) Za sodnike, ki opravljajo dežurstvo iz prejšnjega odstavka, se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo, o
dežurni preiskovalni službi.
Sodnik posameznik
211. člen
(1) Na okrajnem sodišču vodi postopek in odloča sodnik
posameznik.
(2) Posamezna dejanja v postopku lahko opravlja strokovni
sodelavec.
Pristojnost višjega sodišča
Pristojnost višjih sodišč
212. člen
Višje sodišče je pristojno Višja
sodišča so pristojna:
1. za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih sodišč, izdane
po tem zakonu;
2. za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči v
zadevah prekrškov;
3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.
Sestava senatov
213. člen
(1) Višje sodišče odloča Višja
sodišča odločajo v zadevah iz 1. in 2. točke prejšnjega
člena tega zakona v senatu, ki ga sestavlja en sodnik kot
predsednik senata, sodnik – poročevalec in sodnik – član
senata.
(2) V zadevah iz 3. točke prejšnjega člena odloča sodnik
posameznik. Če zakon določa, da zadeve opravlja senat, je ta
sestavljen po določbi prejšnjega odstavka.
Posebna pristojnost
214. člen
(1) V postopku o prekršku v primerih kršitev davčnih, deviznih,
carinskih, trošarinskih, drugih finančnih predpisov ter predpisov s
področja integritete in preprečevanja korupcije je za vse zadeve iz
pristojnosti okrajnih sodišč z območja posameznega okrožnega
sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima
sedež na sedežu okrožnega sodišča.
(2) Okrajno sodišče lahko v skladu z letnim razporedom dela
opravlja obravnave ali druga dejanja v postopku tudi v krajih izven
sedeža sodišča.
(3) Za določitev uklonilnega zapora in izvrševanje globe, izrečene
s sodbo sodišča, je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali
začasnem prebivališču storilca. Odvzem premoženjske koristi s
plačilom denarnega zneska, redovno globo in stroške postopka izvrši
sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. Če se
pristojnost ne da določiti ali če storilec nima stalnega ali
začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče,
ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. Za izvrševanje sankcij,
izrečenih pravnim osebam s sodbo sodišča, je pristojno sodišče, ki
je o prekršku odločilo na prvi stopnji.
(4) Za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja, sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti
vozniškega dovoljenja in sklepa o preklicu odložitve izvršitve
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je pristojno okrajno
sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Za izdajo
sklepa o prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na območju
Republike Slovenije je izključno pristojno Okrajno sodišče v
Celju.
(5) Za odločanje o zahtevah za sodno varstvo zoper odločbe
prekrškovnih organov o prekrških s področja varstva konkurence in s
področja javnega naročanja ter za odločanje o prekrških, pri
katerih je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov
javnega naročanja, je izključno pristojno Okrajno sodišče v
Ljubljani.
(6) Za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč
in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s
katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge
kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za
prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji,
v državah članicah Evropske unije, je izključno pristojno Okrajno
sodišče v Celju.
(7) Za odločanje o prekrških, ki so bili storjeni z motornim
vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije
in ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, pridobiti njegovo
izjavo o prekršku oziroma storilcu odločbo o prekršku ni bilo
mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška, lastnik,
imetnik ali drugače identificirana oseba, za katero obstaja sum, da
je storilec prekrška, pa nima stalnega ali začasnega prebivališča
na ozemlju Republike Slovenije (48.b člen), je na prvi stopnji
izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.
(8) Za odločanje o prekrških s področja
političnih strank ter volilne in referendumske kampanje, za nadzor
katerih je pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije, je
izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Zakon o prekrških – ZP-1 (Uradni list RS, št. 7/03) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PETI DEL
Sedemnajsto poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Začetek dela prekrškovnih organov in sodišč
215. člen
(1) Prekrškovni organi in sodišča, ki odločajo o prekrških po tem
zakonu, začnejo z delom v zadevah prekrškov z dnem začetka uporabe
tega zakona.
(2) Z dnem, ko začnejo z delom prekrškovni organi in sodišča po tem
zakonu, prenehajo z delom sodniki za prekrške in Senat za prekrške
Republike Slovenije, organi iz 2. točke prvega odstavka 258. člena
Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr.,
42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91,
13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in
24/2001) pa nadaljujejo z delom kot prekrškovni organi.
(3) Do začetka dela prekrškovnih organov in sodišč po tem zakonu
odločajo v zadevah prekrškov organi, ki vodijo postopek o prekrških
po zakonu iz prejšnjega odstavka.
Prevzem zadev
216. člen
(1) Okrajna sodišča po začetku dela v zadevah prekrškov prevzamejo
vse nerešene zadeve dosedanjih sodnikov za prekrške z območja svoje
krajevne pristojnosti.
(2) Višja sodišča po začetku dela v zadevah prekrškov prevzamejo
vse nerešene zadeve Senata za prekrške Republike Slovenije.
(3) Zadeve iz tega člena se v sodni statistiki izkažejo ločeno od
ostalih zadev iz pristojnosti okrajnih in višjih sodišč.
(4) Prevzem zadev iz tega člena se opravi po navodilu ministra,
pristojnega za pravosodje.
Mandat in položaj sodnikov
217. člen – upoštevan ZP-1B
(1) Sodniki za prekrške, ki ob začetku dela sodišč v zadevah
prekrškov opravljajo trajno sodniško funkcijo v državnem organu z
imenom sodnik za prekrške in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki
ureja sodniško službo, nadaljujejo svoj trajni mandat kot okrajni
sodniki na okrajnih sodiščih za območje tistega sodnega okraja, v
katerem ima ta organ sedež.
(2) Sodniki za prekrške, ki ob začetku dela sodišč v zadevah
prekrškov opravljajo trajno sodniško funkcijo v Senatu za prekrške
Republike Slovenije in izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja
sodniško službo, nadaljujejo svoj trajni mandat kot višji sodniki
na višjih sodiščih. Na delo na posamezna višja sodišča jih
razporedi sodni svet, pri čemer ustrezno upošteva zlasti število
sistemiziranih in zasedenih mest višjih sodišč, potrebo po
zagotovitvi enakomerne delovne obremenitve sodnikov višjih sodišč,
oddaljenost kraja stalnega prebivališča posameznega sodnika od
sedeža sodišča in njegovo željo za delo na določenem sodišču.
(3) Sodniki za prekrške, ki nadaljujejo z delom na sodiščih,
ohranijo uvrstitev v plačilne razrede po sklepih sveta sodnikov za
prekrške.
(4) Predstojnikom in namestnikom sodnikov za prekrške in Senata za
prekrške Republike Slovenije preneha funkcija z začetkom dela
sodišč v zadevah prekrškov.
(5) Sodni svet v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi
sistemizacijo sodniških mest na posameznih sodiščih, ob začetku
dela sodišč v zadevah prekrškov pa sodnike iz prvega in drugega
odstavka tega člena razporedi na sodišča in jih uvrsti v ustrezne
nazive in položaje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja
sodišča in sodniško službo. Pri tem upošteva čas opravljanja
funkcije sodnika pri državnem organu z imenom sodnik za prekrške
kot čas opravljanja sodniške službe okrajnega sodnika, čas
opravljanja funkcije sodnika Senata za prekrške Republike Slovenije
pa kot čas opravljanja sodniške službe višjega sodnika.
(6) Sodnikom za prekrške, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v
sodniško funkcijo po zakonu o sodniški službi, sodniška funkcija
miruje do izpolnitve pogojev za izvolitev v trajno sodniško
funkcijo po zakonu o sodniški službi.
(7) Sodnike iz prejšnjega odstavka, ki izpolnijo pogoje za
izvolitev v sodniško funkcijo po zakonu o sodniški službi, sodni
svet z dnem izpolnitve teh pogojev razporedi na sodišča in uvrsti v
nazive in položaje skladno z določbami prvega, drugega in petega
odstavka 217. člena tega zakona.
(8) Sodnike iz šestega odstavka tega člena se v času mirovanja
sodniške funkcije imenuje v naziv pravosodnega svetnika v skladu z
zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ter se jim določi
najmanj taka plača, kot jim pripada po sklepih sveta sodnikov za
prekrške.
Prevzem delavcev
218. člen
(1) Strokovne, administrativno tehnične in druge delavce, zaposlene
v državnih organih z imenom sodnik za prekrške in na Senatu za
prekrške Republike Slovenije, prevzamejo v delovno razmerje sodišča
kot strokovne sodelavce, sodne referente, upravno tehnično in drugo
sodno osebje. Delavce, ki vodijo skupno evidenco pravnomočno
izrečenih stranskih kazni, prevzame ministrstvo, pristojno za
pravosodje.
(2) Prevzem in razporeditev delavcev iz prejšnjega odstavka se
opravi po navodilih ministra, pristojnega za pravosodje.
Uporaba določb pravilnika o notranjem poslovanju
219. člen
Do sprememb in dopolnitev sodnega reda se za poslovanje sodišč v
zadevah prekrškov uporabljajo določbe Pravilnika o notranjem
poslovanju organov za postopek o prekrških (Uradni list SRS, št.
18/86, 22/86 – popr. in 16/88 ter Uradni list RS, št. 48/90, 35/98,
17/2000, 7/2001 in 105/2001).
Prevzem sredstev in arhivov
220. člen
(1) Poslovne prostore, opremo, finančna in druga sredstva, ki so ob
začetku dela sodišč v zadevah prekrškov v uporabi državnih organov
z imenom sodnik za prekrške oziroma Senat za prekrške Republike
Slovenije, prevzamejo v uporabo okrajna sodišča oziroma višja
sodišča.
(2) Arhive sodnikov za prekrške prevzamejo okrajna sodišča, arhive
Senata za prekrške Republike Slovenije pa višja sodišča.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, od Senata za prekrške
Republike Slovenije prevzame skupno evidenco pravnomočno izrečenih
stranskih kazni.
(4) Arhive Sveta sodnikov za prekrške prevzame Sodni svet, razen
zadev iz pristojnosti personalnih svetov, ki jih prevzamejo
pristojni personalni sveti sodišč splošne pristojnosti.
(5) Prevzem se opravi po navodilu ministra, pristojnega za
pravosodje.
Izdaja predpisov
221. člen
(1) Vlada izda predpis iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona v
šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ministri v skladu s svojimi pristojnostmi po predpisih, ki
urejajo delovna področja ministrstev, v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona izdajo podzakonske akte, s katerimi za
posamezna področja določijo pooblaščene uradne osebe prekrškovnih
organov, če niso že določene z zakonom ali podzakonskim aktom po
drugem odstavku 49. člena tega zakona.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske akte iz
tretjega odstavka 203. člena, drugega odstavka 204. člena, četrtega
odstavka 216. člena, drugega odstavka 218. člena in petega odstavka
220. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
(4) Sodišča v treh mesecih po začetku dela v zadevah prekrškov v
sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, nosilci javnih
pooblastil in organi samoupravnih lokalnih skupnosti oblikujejo
seznam nalog iz šestega odstavka 19. člena tega zakona.
Dokončanje postopkov o prekrških
222. člen – upoštevan ZP-1A
(1) Postopki o prekrških, ki do začetka uporabe tega zakona še niso
bili pravnomočno končani, se dokončajo in izrečene sankcije
izvršijo po dosedanjih predpisih.
(2) Pravnomočno izrečene sankcije, ki do začetka uporabe tega
zakona še niso bile izvršene, se izvršijo po dosedanjih
predpisih.
(3) Za izvrševanje zapora, s katerim je bila nadomeščena v postopku
o prekršku izrečena denarna kazen, se smiselno uporabljajo določbe
zakona o izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju kazni
zapora.
Uskladitev določb, s katerimi so določeni prekrški
223. člen – upoštevan ZP-1A
(1) Predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s
tem zakonom, je treba v treh letih po uveljavitvi tega zakona
uskladiti s tem zakonom.
(2) Do uskladitve predpisov iz prvega odstavka tega člena se
uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Predpisane denarne kazni
veljajo kot predpisane globe, varstveni ukrepi pa kot stranske
sankcije iste vrste, stranska kazen prenehanje veljavnosti
vozniškega dovoljenja velja kot stranska sankcija kazenskih točk v
cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki
jo je mogoče izreči do števila 18, oziroma voznikom začetnikom do
števila 7.
(3) Do uskladitve zakonov, ki urejajo varnost cestnega prometa,
proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, orožje in prekrške
zoper javni red in mir, z določbami tega zakona, se glede izrekanja
kazni zapora uporabljajo določbe zakona iz drugega odstavka 215.
člena tega zakona, za izvršitev kazni zapora pa določbe zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij o izvrševanju kazni zapora.
(Opomba: Določba je razveljavljena, kolikor je mogoče na njeni
podlagi izreči kazen zapora – odločba Ustavnega sodišča RS, št.
U-I-69/06-16, Uradni list RS, št. 139/06)
(4) Od dneva uveljavitve tega zakona se, razen za prekrške iz
prejšnjega odstavka, ne more izreči kazen zapora. Če odločba o
prekršku, s katero je bila izrečena kazen zapora, ki se po tem
zakonu ne more izreči, do dneva uveljavitve tega zakona še ni
postala pravnomočna, oziroma se izrečena kazen še ni izvršila, se
izvrši s spremembo v denarno kazen s smiselno uporabo določb zakona
iz drugega odstavka 215. člena tega zakona o načinu spremembe
denarne kazni v zapor.
(5) Do uskladitve predpisov o deviznih in carinskih prekrških z
določbami tega zakona so za te prekrške, ne glede na določbo
drugega odstavka 52. člena tega zakona, pristojni prekrškovni
organi v hitrem postopku, razen če gre za postopek proti
mladoletnikom. Glede višine izrečene globe ne velja omejitev iz
četrtega odstavka 52. člena tega zakona.
Prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov
224. člen – upoštevan ZP-1A
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
– Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr.,
42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91,
13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odločba US, 87/97, 73/98, 31/2000 in
24/2001),
– Zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih
sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni
list RS, št. 82/94 in 20/97 – ZDPra) v delu, ki se nanaša na
sodnike za prekrške.
(2) Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do
začetka uporabe tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
Uveljavitev in začetek uporabe zakona
225. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2005.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1A
(Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno
določbo:
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2005.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1B
(Uradni list RS, št. 44/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
(1) Pravosodni svetniki iz osmega odstavka 217. člena zakona morajo
v roku dveh let od uveljavitve tega zakona opraviti pravniški
državni izpit, razen, če jim na dan uveljavitve tega zakona do
izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne
pokojnine manjka manj kot pet let delovne dobe.
(2) Pravosodne svetnike se razporedi na delo na okrajnih sodiščih
za območje tistega sodnega okraja, v katerem je imel sedež državni
organ z imenom sodnik za prekrške, pri katerem so do začetka dela
sodišč v zadevah prekrškov opravljali svojo sodniško funkcijo.
7. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1C
(Uradni list RS, št. 40/06 in 51/06 – popravek) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na euro, se začnejo uporabljati
z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike
Slovenije.
V določbah predpisov, s katerimi se določajo prekrški, ki začnejo
veljati in se uporabljati po uveljavitvi tega zakona, vendar še
pred začetkom uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije,
se globe določijo v tolarskih zneskih po dosedanjih predpisih.
Globe, določene v tolarjih v skladu s prejšnjim odstavkom, se
izrekajo do začetka uporabe eura kot denarne enote Republike
Slovenije.
56. člen
V določbah predpisov, s katerimi se določajo prekrški, ki se
začnejo uporabljati po uvedbi eura kot denarne enote Republike
Slovenije, se globe določajo v eurih.
57. člen
Način spremembe glob, določenih v tolarjih, v globe, določene v
eurih, v predpisih, ki veljajo in se uporabljajo na dan začetka
uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije, se določi s
posebnim zakonom.
58. člen
V primerih iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni
list RS, št. 55/05 – uradno prečiščeno besedilo) je do začetka
uporabe eura kot denarne enote Republike Slovenije dovoljena
pritožba glede odvzema premoženjske koristi, če premoženjska
korist, ki se vzame, presega 100.000 tolarjev.
59. člen
O prekrških, storjenih do uveljavitve tega zakona, odločajo organi,
ki so pristojni za odločanje o prekrških po dosedanjih
predpisih.
Do uskladitve predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, s tem
zakonom, se stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu
izrečejo v številu, v katerem so predpisane, če pa so predpisane v
razponu, se izreče najnižje število predpisanih kazenskih točk.
Glede števila kazenskih točk, do katerega se kazenske točke
izrečejo v hitrem postopku, ne velja omejitev iz prvega odstavka
235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
97/05 – uradno prečiščeno besedilo, 67/05 – odločba US in 108/05),
če s tem zakonom ni določeno drugače.
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati posamezne
določbe zakonov, s katerimi so določeni prekrški, v delu, v katerem
je v skladu z določbami 52. člena Zakona o prekrških urejena
pristojnost za odločanje o prekrških drugače, kot to določa 16.
člen tega zakona.
60. člen
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi predpise iz tretjega
odstavka 203. člena, drugega odstavka 204. člena, sedmega odstavka
206. člena in sedmega odstavka 207. člena Zakona o prekrških s tem
zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Določbe 31., 38., 39. in 44. člena tega zakona se začnejo
uporabljati z dnem začetka uporabe eura kot denarne enote Republike
Slovenije.
62. člen
Ta zakon začne veljati petinštirideseti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1D
(Uradni list RS, št. 115/06) vsebuje naslednji prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz četrtega
odstavka 204.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
9. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1E
(Uradni list RS, št. 17/08 in 21/08 – popravek) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Določbe 16., 34. in 35. člena tega zakona se začnejo v delih, ki se
nanašajo na sodno takso, uporabljati 1. januarja 2009, do tedaj pa
se glede povprečnine uporabljajo dosedanji predpisi.
V postopkih z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbe o prekrških s
področja varstva konkurence, ki so bile izdane do uveljavitve tega
zakona, odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za
sodno varstvo po dosedanjih predpisih.
Odločbe sodišča, ki so bile do uveljavitve tega zakona izdane na
podlagi drugega odstavka 65. člena zakona ali v rednem sodnem
postopku, vroča sodišče ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja
splošni upravni postopek, in jih izvrši po dosedanjih predpisih.
Odločbe sodišča, ki so bile do uveljavitve tega zakona izdane na
podlagi prvega in četrtega odstavka 65. člena zakona, pa do tedaj
še niso bile vročene, vroča prekrškovni organ po določbah zakona,
ki ureja splošni upravni postopek, in jih tudi izvrši.
Določbe 33. člena tega zakona se ne uporabljajo za ugovor zoper
sodbo, izdano v skrajšanem postopku do uveljavitve tega zakona.
46. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1F
(Uradni list RS, št. 108/09) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
17. člen
O prekrških, ki so bili storjeni pred uveljavitvijo tega zakona,
odločajo organi, ki so bili pristojni za odločanje o prekrških po
dosedanjih predpisih.
18. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1G
(Uradni list RS, št. 9/11) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Uporaba spremenjenih in dopolnjenih določb
52. člen
(1) Določbe novega devetega odstavka 22. člena ter novih 202.d do
202.f člena zakona se uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o
prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. oktobra
2011 dalje. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo določbe
tretjega stavka šestega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 27.
člena, petega odstavka 202. in četrtega odstavka 214. člena Zakona
o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo,
17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odločba
Ustavnega sodišča RS in 45/10 – ZIntPK, v nadaljnjem besedilu:
Zakon o prekrških).
(2) Določbe novih 113.a do 113.e člena zakona se uporabljajo za
prekrške, storjene od 1. oktobra 2011 dalje.
(3) Določbe novega 25.a člena in nove tretje alineje drugega
odstavka 52. člena zakona se uporabljajo za prekrške, storjene po
uveljavitvi tega zakona.
(4) Določbe novih 171.a do 171.č člena zakona se uporabljajo za
zadeve, v katerih odločba prekrškovnega organa o prekršku še ni
bila izbrisana iz evidence.
(5) Določba novega šestega odstavka 214. člena zakona se uporablja
v zadevah, v katerih do dneva uveljavitve tega zakona, še ni bil
vložen predlog za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za
prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki
Sloveniji.
(6) Kolikor v prejšnjih določbah tega člena ni drugače določeno, se
pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki nadaljujejo in
končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških.
Prevzem zadev
53. člen
(1) Višje sodišče v Celju prevzame v reševanje vse nerešene
zadeve prekrškov Višjega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v
Mariboru in Višjega sodišča v Kopru.
(2) Prevzete zadeve iz prejšnjega odstavka tega člena se v sodni
statistiki izkažejo ločeno od ostalih zadev.
Položaj višjih sodnikov
54. člen
(1) Višji sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo v zadevah
prekrškov na višjih sodiščih v Ljubljani, Kopru in Mariboru se
premestijo na Višje sodišče v Celju po določbah zakona, ki ureja
sodniško službo in se razporedijo k reševanju zadev prekrškov na
tem sodišču.
(2) Sodni svet uskladi sistemizacijo sodniških mest z določbo
prejšnjega odstavka tega člena. Uvrstitev višjih sodnikov iz
prejšnjega odstavka tega člena v plačne razrede ostane
nespremenjena, razen v primeru sodniškega napredovanja.
Položaj javnih uslužbencev višjih sodišč
55. člen
(1) Javni uslužbenci, ki so razporejeni izključno na zadeve
prekrškov pri Višjem sodišču v Ljubljani, Višjem sodišču v Mariboru
in Višjem sodišču v Kopru, glede na delovne potrebe ostanejo v
delovnem razmerju pri navedenih višjih sodiščih ali pa jih v
delovno razmerje prevzame Višje sodišče v Celju.
(2) Če glede javnih uslužbencev iz prejšnjega odstavka tega
člena ni dogovora med predsedniki višjih sodišč, odloči o njihovem
delovnem razmerju predsednik Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije.
Prevzem sredstev in arhivov
56. člen
(1) Višje sodišče v Celju, oddelek za prekrške, v uporabo
prevzame:
– opremo, finančna in druga sredstva, ki so potrebna za
odločanje v zadevah prekrškov in so ob uveljavitvi tega zakona v
uporabi oddelkov za prekrške pri Višjem sodišču v Ljubljani, Višjem
sodišču v Mariboru in Višjem sodišču v Kopru,
– arhive oddelkov za prekrške višjih sodišč iz prejšnje
alineje.
(2) Prevzem sredstev in arhivov se opravi po navodilih ministra,
pristojnega za pravosodje, ki ga izda po predhodnem mnenju
predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Prenehanje uporabe zakona
57. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se za zadeve iz šestega odstavka
214. člena zakona prenehajo uporabljati drugi, tretji in četrti
odstavek 77. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z
državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 102/07).
Razveljavitev zakona
58. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 128.
člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št.
110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09).
Izdaja podzakonskih aktov
59. člen
(1) Predpis iz 42. in 45. člena tega zakona izda minister,
pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega
organa za varstvo osebnih podatkov v treh mesecih po izpolnitvi
tehničnih pogojev za izvedbo oddaljenega elektronskega dostopa do
podatkov.
(2) Izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena minister
ugotovi z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(3) Navodila iz drugega odstavka 56. člena tega zakona izda
minister za pravosodje, po predhodnem mnenju Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije najpozneje do 30. junija 2013.
Obvestilo storilcem prekrškov v cestnem prometu
60. člen
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, največ sedem dni pred 1.
oktobrom 2011 objavi v sredstvih javnega obveščanja splošno
obvestilo, s katerim seznani vse storilce prekrškov, ki bodo imeli
na dan 1. oktobra 2011 pravnomočno izrečenih najmanj 4 in največ 17
kazenskih točk, o možnosti, pogojih in postopku izbrisa kazenskih
točk na podlagi opravljenih zdravstvenih pregledov in udeležbe v
programih dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po določbah
zakona o voznikih.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, ponovi objavo iz
prejšnjega odstavka tega člena v roku največ sedmih dni po 1.
oktobru 2011.
Odložitev uporabe
61. člen
(1) Določbe novega devetega in novega desetega odstavka 22. člena,
novih 113.a do 113.e člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona se
začnejo uporabljati 1. oktobra 2011.
(2) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi
prekrška, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih
točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega
dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja in je bil
storjen v obdobju od 1. julija 2011 do 30. septembra 2011, se vrne
storilcu po preteku 24 ur od odvzema. Če imetnik ne prevzame
začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko mu
je bilo odvzeto, se vozniško dovoljenje pošlje upravni enoti, na
območju katere ima imetnik stalno ali začasno prebivališče. Če tega
v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju
katere je imel zadnje prijavljeno stalno ali začasno
prebivališče.
(3) Določba novega desetega odstavka 202. člena zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2012.
(4) Spremenjene določbe prvega odstavka 83., prvega odstavka
208., 212. in prvega odstavka 213. člena zakona ter 53. do 56.
člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.
Uveljavitev zakona
62. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-1H
(Uradni list RS, št. 21/13) vsebuje še naslednje določbe ter
prehodne in končno določbo:
Priloga
PREDLOGA ZA PISNO OBVESTILO O PREKRŠKU IN OBRAZEC ZA ODGOVOR NA
OBVESTILO
iz člena 5. Direktive 2011/82/EU in prvega odstavka 48.c člena tega
zakona
[Naslovna stran]
[Ime, naslov in telefonska številka pošiljatelja]
[Ime in naslov naslovnika]
PISNO OBVESTILO
o prometnem prekršku, povezanem z varnostjo v cestnem prometu,
storjenem v/na …
[ime države članice, v kateri je bil storjen prekršek]
Stran 2
Dne … je …
[datum]
[naziv pristojnega organa]
ugotovil prometni prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu,
ki je bil storjen z vozilom z registrsko
številko …, znamke …, modela …
[možnost 1] (1)
Registrirani ste kot imetnik potrdila o registraciji zgoraj
navedenega vozila.
[možnost 2] (1)
Imetnik potrdila o registraciji zgoraj navedenega vozila je
izjavil, da ste to vozilo v času, ko je bil storjen prometni
prekršek, povezan z varnostjo v cestnem prometu, vozili vi.
Glavne podrobnosti prekrška so opisane na strani 3.
Denarna kazen za ta prekršek znaša … EUR/ [nacionalna valuta].
Rok za plačilo je …
Če ne plačate te denarne kazni, vam svetujemo, da izpolnite
priloženi obrazec za odgovor (stran 4) in ga pošljete na navedeni
naslov.
To pismo bo obravnavano v skladu z nacionalno zakonodajo …
[ime države članice prekrška]
(1) Neustrezno črtati.
Stran 3
Podrobnosti o prekršku
(a) Podatki o vozilu, s katerim je bil storjen prekršek:
Registrska številka: …
Država registracije: …
Znamka in model: …
(b) Podatki o prekršku:
Kraj, datum in čas, kjer in ko je bil prekršek storjen:
Vrsta in pravna klasifikacija prekrška:
prekoračitev dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja
skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom
mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega
pasu, nezakonita uporaba prenosnega telefona ali drugih
komunikacijskih naprav med vožnjo (1).
Podroben opis prekrška:
Sklic na ustrezni(-e) pravni(-e) predpis(-e):
Opis dokaza o prekršku ali sklic nanj:
(c) Podatki o napravi, s katero je bil ugotovljen prekršek (2)
Vrsta naprave za ugotavljanje prekoračitve dovoljene hitrosti,
neuporabe varnostnega pasu, vožnje skozi rdečo luč, vožnje pod
vplivom alkohola, vožnje pod vplivom mamil, vožnje brez zaščitne
čelade, uporabe prepovedanega voznega pasu, nezakonite uporabe
prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo
(1):
Podatki o napravi:
Identifikacijska številka naprave:
Rok za naslednjo overitev:
(d) Rezultat uporabe naprave:
[primer za prekoračitev hitrosti; ustrezno navesti druge
prekrške:]
Največja dovoljena hitrost:
Izmerjena hitrost:
Izmerjena hitrost, popravljena z dovoljenim odstopanjem:
(1) Neustrezno črtati.
(2) Če ni bila uporabljena nobena naprava, se ne izpolni.
Stran 4
Obrazec za odgovor
(izpolnite z velikimi tiskanimi črkami)
A. Podatki o vozniku:
Polno ime: …
Kraj in datum rojstva: …
Številka vozniškega dovoljenja … izdano (datum): … v (kraj): …
Naslov: …
B. Vprašanja:
1. Ali je vozilo znamke … z registrsko številko … registrirano na
vaše ime?
da/ne (1)
Če ni, navedite imetnika potrdila o registraciji: …
(priimek, ime, naslov)
2. Ali se strinjate, da ste storili prometni prekršek?
da/ne (1)
3. Če se ne strinjate, navedite razloge zakaj:
Izpolnjeni obrazec v 60 dneh po datumu tega pisnega obvestila
pošljite naslednjemu organu: …
na naslednji naslov: …
OBVESTILO
Primer bo obravnaval pristojni organ …
[ime države članice, v kateri je storjen prekršek]
[ime države članice, v kateri je storjen prekršek].
(1) Neustrezno črtati.
Če bo primer preganjan, bo uporabljen naslednji postopek:
[izpolni država članica prekrška – kakšen bo potek postopka,
vključno s podrobnostmi o možnostih in postopku pritožbe zoper
odločitev o pregonu tega primera. Te podrobnosti v vsakem primeru
vključujejo naslednje: naziv in naslov organa, pristojnega za
pregon tega primera; rok za plačilo; naziv in naslov zadevnega
pritožbenega organa; pritožbeni rok].
To pismo samo po sebi nima pravnih posledic.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Podatki o vozniškem dovoljenju
28. člen
Za imetnike vozniških dovoljenj, ki so že zamenjali vozniška
dovoljenja v skladu z določbo 87. člena Zakona o voznikih (Uradni
list RS, št. 109/2010), se v vse odločbe, javne listine in
evidence, za katere je z zakonom ali drugim predpisom določeno, da
se v zvezi s postopkom o prekršku vpisuje številka njihovega
vozniškega dovoljenja, navedba organa, ki je izdal vozniško
dovoljenje ter datuma izdaje vozniškega dovoljenja, do uskladitve
teh predpisov z zakonom, ki ureja voznike, namesto navedenih
podatkov vpisuje številka vpisa vozniškega dovoljenja v evidenco
o vozniških dovoljenjih številka vpisa
v evidenci izdanih vozniških dovoljenj, ki jo vodi
ministrstvo, pristojno za promet.
Odmera sodne takse
29. člen
Ne glede na določbe Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št.
37/08 in 97/10, v nadaljevanju: ZST-1) se do začetka uporabe
sprememb zakona, ki ureja sodne takse, ki se nanašajo na odmero
sodnih taks v postopku o prekrških, sodne takse za redni
sodni postopek o prekrških na vseh stopnjah odmerjajo glede na
izrečeno ali odpuščeno sankcijo za prekršek.
Ne glede na določbe ZST-1 se do začetka uporabe sprememb zakona, ki
ureja sodne takse, ki se nanašajo na odmero sodnih taks v postopku
o prekrških, sodne takse v postopku o prekrških namesto s plačilnim
nalogom po 34. členu ZST-1 odmerjajo z odločbo, s katero se odloči
v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa. Odločbi, s
katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa, se
priloži poziv za njeno plačilo, ki mora vsebovati vse sestavine iz
plačilnega naloga po 34. členu ZST-1.
Dokončanje postopkov o prekrških
30. člen
Določba spremenjenega 6.a člena zakona se uporablja za vse
prekrške, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo
pravnomočno odločeno.
Določba spremenjenega četrtega odstavka 18. člena zakona se
uporablja za vse prekrške, o katerih do uveljavitve tega zakona še
ni bila izdana odločba o stroških postopka na prvi stopnji.
Določba spremenjenega drugega odstavka 19. člena zakona se
uporablja za zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona uklonilni
zapor še ni bil predlagan ali sklep o uklonilnem zaporu še ni bil
izdan. Če je bil sklep že izdan, se ne izvrši, če se sklep že
izvršuje, pa pristojno sodišče brez odlašanja odredi ustavitev
izvrševanja sklepa.
Določbe spremenjenega drugega odstavka 23. člena ter spremenjenega
in dopolnjenega 202.e člena zakona se uporabljajo za postopke
odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v
zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega
dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona.
Določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona se uporablja za
vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso
bile izvršene.
Določbe spremenjenega 56., in 57. ter novega 57.c člena zakona ter
spremenjenega drugega odstavka 138. člena zakona se uporabljajo za
zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana
odločba o prekršku na prvi stopnji.
Določbe spremenjenega sedmega, osmega in devetega odstavka 201.
člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih se do uveljavitve
tega zakona postopek zavarovanja izvršitve še ni začel.
Določbe spremenjenega prvega, tretjega, četrtega, devetega in
desetega odstavka 202. člena zakona se uporabljajo za zadeve, v
katerih se do uveljavitve tega zakona postopek izvrševanja še ni
končal.
Določbi novega desetega in enajstega odstavka 202.b člena zakona se
uporabljata za zadeve, v katerih postopek določitve oziroma
izvršitve uklonilnega zapora do uveljavitve tega zakona še ni bil
končan.
Določba 29. člena tega zakona o odmeri sodne takse se uporablja za
zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana
odločba o prekršku ali sodba na prvi stopnji v rednem sodnem
postopku za prekrške.
Kolikor v prejšnjih odstavkih tega člena ni drugače določeno, se
pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki nadaljujejo in
končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo).
Uskladitev podzakonskih predpisov
31. člen
Minister, pristojen za pravosodje, podzakonske predpise, izdane na
podlagi zakona o prekrških, uskladi z določbami zakona, ki so
spremenjene in dopolnjene s tem zakonom, najpozneje v dveh mesecih
po uveljavitvi tega zakona.
Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo
veljavni podzakonski predpisi.
Uveljavitev zakona
32. člen
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o prekrških - ZP-1I (Uradni list RS, št. 111/13) vsebuje naslednje
prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNA
DOLOČBA
Dokončanje postopkov
29. člen
Določba drugega odstavka 19. člena zakona
se uporablja za zadeve, v katerih do uveljavitve tega zakona
uklonilni zapor še ni bil predlagan ali sklep o uklonilnem zaporu
še ni bil izdan. Če je bil sklep že izdan, se ne izvrši, če se že
izvršuje, pa pristojno sodišče brez odlašanja odredi ustavitev
njegovega izvrševanja.
Določbe četrtega odstavka 56. člena,
tretjega odstavka 57., prvega odstavka 57.c in drugega odstavka
138. člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih do
uveljavitve tega zakona še ni bila izdana odločba o prekršku na
prvi stopnji.
Določba 169. člena zakona se uporablja za
zadeve, v katerih je odločba postala pravnomočna po uveljavitvi
tega zakona.
Določbi prvega odstavka 171.a in prvega
odstavka 171.b člena zakona se uporabljata za zadeve, v katerih je
odločba postala pravnomočna po uveljavitvi tega zakona.
Določbe 193. člena zakona se uporabljajo za
vse zadeve, v katerih tožba za povrnitev škode ob uveljavitvi tega
zakona še ni bila vložena.
Določba 200.a člena zakona se uporablja
tudi za zadeve, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso pravnomočno
končane.
Določba 200.b člena zakona se uporablja
tudi za zadeve, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso
izvršene.
Določba šestega odstavka 207. člena zakona
se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njeno
izvajanje. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični
izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem ugotovi da so zagotovljeni
tehnični pogoji in določi datum, od katerega se uporablja navedena
določba. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do
začetka uporabe šestega odstavka 207. člena zakona se uporablja
določba šestega odstavka 207. člena Zakona o prekrških (Uradni list
RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13).
Če v prejšnjih odstavkih ni določeno
drugače, se pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki
nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o prekrških (Uradni list
RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13).
Prisilna izterjava zapadlih
terjatev
30. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se vse
terjatve, za katere je bil vložen predlog za prisilno izterjavo v
korist državnega proračuna po zakonu pred 1. januarjem 2012 in ki
do dneva uveljavitve tega zakona niso bile poravnane, prenesejo na
organ, pristojen za prisilno izterjavo.
O vloženih predlogih in prenosu po
prejšnjem odstavku prekrškovni organ oziroma sodišče pripravi
zaključno finančno poročilo.
Uskladitev podzakonskih
predpisov
31. člen
Minister, pristojen za pravosodje,
podzakonske predpise, izdane na podlagi Zakona o prekrških (Uradni
list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13), uskladi
z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih po njegovi
uveljavitvi.
Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se,
kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, uporabljajo podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št.
29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13).
Uveljavitev zakona
32. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja
2014.