alfa - 27.08.2013 - 08:18

Upanje umira zadnje, sem slišal že nekoč davno nazaj, ko sem bil še v obdobju svoje mladosti in sem moral "žvečilko" dobiti iz Italije, tudi mama prašek iz Italije, kava pa je bila tako ali tako luxus iz Avstrije. Tudi iz filmskega sveta so scenariji mnogokrat takšni, da upanje umira zadnje.  Ponovno nam je ostalo upanje, zato se je večina odločila za "plebiscit". Vendar, je SLO politična eminenca po osamosvojitvi sploh kdaj razmišljala (da ne rečem - živela) realno ?! Glede na to, da nisem več "mulc z zvečilko iz Italije", ostaja (morda) upanje za generacijo, ki bo "opravila" z današnjo eminenco (ne našega) njihovega sveta in fantazij ?! Katerih fantazij ? Teh, da štirje prosijo (delajo), da lahko eminenca realno živi za svoje potrebe. No, če bodo "ti štirje" lepo prosili, jih je pa že treba malo pobožati (kot nekateri svojega psička ali mucka).  Upanje res umira zadnje, vendar mislim, da bom prej umrl kot dočakal "to upanje".