Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/Dohodnina/ZDoh/ …
ZAKON O DOHODNINI
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
/ZDoh-2/
Uradni list RS, št.:
§13/11-UPB7
(28.02.2011),
§24/12-ZDoh-2I
(30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
§30/12-ZDoh-2J
(26.04.2012; veljavnost od 27.04.2012; uporaba od
27.04.2012),
§75/12-ZDoh-2K
(05.10.2012; veljavnost od 06.10.2012; uporaba od
06.10.2012),
§40/12-ZUJF
(30.05.2012; veljavnost od 31.05.2012; uporaba delno od
01.01.2013),
§94/12-ZDoh-2L
(10.12.2012; veljavnost od 11.12.2012; uporaba od
01.01.2013),
§96/13-ZDoh-2M
(22.11.2013; veljavnost od 23.11.2013; uporaba od
01.01.2014),
§29/14-Odločba
Ustavnega sodišča št. U-I-175/11-12
(25.04.2014),
§23/15-ZDoh-2O
(03.04.2015; veljavnost od 04.04.2015; uporaba od
01.01.2014),
§50/14-ZDoh-2N
(04.07.2014; veljavnost od 05.07.2014; uporaba od
01.01.2015),
§55/15-ZDoh-2P
(24.07.2015; veljavnost od 25.07.2015; uporaba od
25.07.2015),
§102/15-ZUJF-E
(24.12.2015; veljavnost od 25.12.2015; uporaba od
01.01.2016),
§
63/16-ZDoh-2R (07.10.2016; veljavnost od 08.10.2016; uporaba od
01.01.2017).
Datum veljavnosti NUPB: od 08.10.2016
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2017 naprej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja
dohodnine.
(2) Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.
2. člen
(uporaba zakona)
Dohodnina se ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1.
januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
3. člen
(pripadnost dohodnine)
Dohodnina je prihodek državnega proračuna, če ni z zakonom drugače
določeno.
II. ZAVEZANEC ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
4. člen
(zavezanec za dohodnino)
Zavezanec in zavezanka za dohodnino (v nadaljnjem besedilu:
zavezanec) je fizična oseba.
5. člen
(obseg davčne obveznosti)
(1) Rezident in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je
zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh
dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
(2) Nerezident in nerezidentka (v nadaljnjem besedilu: nerezident)
je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Sloveniji.
1. Rezidenstvo
6. člen
(rezident)
Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu,
če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem
predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije
ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji
ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni
organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim
statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega
javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali
tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji
Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije
pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije
pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega
statusa;
b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu
lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti
takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski
centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem
investicijskem skladu, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne
opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in
prebiva s to osebo;
4. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali
tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije
poslanca v Evropskem parlamentu;
5. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in
ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
6. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno
več kot 183 dni.
7. člen
(nerezident)
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če
izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom
v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni
misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali
vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni
slovenski državljan;
2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar,
strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski
državljan;
3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji
tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega
statusa in ni slovenski državljan;
b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni
diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja
država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike
Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski
centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj
strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega
kadra,
b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v
Slovenijo,
c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in
d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih
davčnih letih;
5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija
ali zdravljenja.
(2) Ne glede na 6. člen tega zakona se
zavezanec šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za
rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o
izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila
Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države
pogodbenice.
(2) (3) O izpolnjevanju
pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni
davčni organ in o tem osebi izda pisno potrdilo.
2. Vir dohodka
8. člen
(splošno o virih dohodka)
Dohodek ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli od določb tega
poglavja mogoče določiti vir dohodka v Sloveniji.
9. člen
(vir dohodka iz zaposlitve in iz opravljanja storitev)
Dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev imata vir
v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v
Sloveniji.
10. člen
(vir dohodka, če je dohodek izplačal rezident ali poslovna enota
nerezidenta v Sloveniji)
(1) Dohodki imajo vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji
je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota
nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb, in sicer:
1. dohodek iz zaposlitve in iz opravljanja storitev, če se v skladu
s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove
rezidenta ali poslovne enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj
Slovenije ali bi bil odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna
enota nerezidenta bil zavezanec oziroma ne bi bil oproščen
dohodnine ali davka od dohodkov pravnih oseb;
2. dohodek, izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, članom
nadzornih svetov, članom upravnih odborov ali drugim osebam, ki
opravljajo podobno funkcijo, iz dobička;
3. pokojnine in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in
invalidskega zavarovanja;
4. dividende;
5. obresti, dohodek iz prenosa premoženjske pravice in dohodek iz
oddajanja premoženja v najem, razen če je dohodek izplačala
poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno
postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti
izven Slovenije;
6. vsak drug dohodek, za katerega ni mogoče določiti vira po 9.,
11. do 14. členu ali po drugih določbah tega člena, razen če je
dohodek izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s
tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb, šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki
pripada poslovni enoti izven Slovenije.
(2) Za poslovno enoto nerezidenta po tem zakonu se šteje poslovna
enota nerezidenta, določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb.
11. člen
(vir dohodka iz opravljanja dejavnosti)
(1) Dohodek, ki ga pridobi rezident z opravljanjem dejavnosti, ima
vir v Sloveniji, razen dohodka, ki ga pridobi z opravljanjem
dejavnosti v ali preko poslovne enote v tujini.
(2) Dohodek, ki ga pridobi nerezident z opravljanjem dejavnosti v
ali preko poslovne enote v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
(3) Šteje se, da je dohodek od premičnin, ki so del poslovnega
premoženja poslovne enote, vključno z dohodkom od odtujitve te
poslovne enote, pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali preko
poslovne enote.
12. člen
(vir dohodka od nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in
gozdarske dejavnosti)
(1) Dohodek od nepremičnine in pravic na nepremičnini, vključno z
dobičkom iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji,
ima vir v Sloveniji.
(2) Dobiček iz kapitala od odsvojitve nepremičnine iz prvega
odstavka tega člena je tudi dobiček iz kapitala od odsvojitve
lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarski
družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50%
vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic
na nepremičninah, ki so v Sloveniji.
(3) Dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na
zemljiščih in v čebeljih panjih, ki so v Sloveniji, ima vir v
Sloveniji.
13. člen
(vir dohodka od vrednostnih papirjev in lastniških
deležev)
Dohodki od:
1. vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih
izdajo:
a) Republika Slovenija, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne
skupnosti,
b) gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji in
2. lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v
gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki
so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z
dobičkom iz kapitala, doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v
Sloveniji.
14. člen
(vir dohodka iz investicijskih skladov)
Dohodki
iz investicijskih skladov, vključno z dobičkom iz kapitala,
doseženim z odsvojitvijo investicijskih kuponov ali delnic, imajo
vir v Sloveniji, če je investicijski sklad oblikovan oziroma
ustanovljen v Sloveniji.
III. PREDMET OBDAVČITVE
15. člen
(predmet obdavčitve)
(1) Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili
pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako
koledarskemu letu.
(2) Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s
tem zakonom drugače določeno.
(3) Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma
prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet.
(4) Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive
tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno.
(5) Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem
je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je
dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače
dan na razpolago fizični osebi.
16. člen
(splošna pravila)
(1) V primeru transakcij in izplačil dohodkov med povezanimi
osebami se kot podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo
primerljive tržne cene.
(2) Metode za določanje primerljive tržne cene so določene z
zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
(3) Povezana oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli
oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega
člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali
njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali
njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre
ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi
partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani
istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v
istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo,
kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v
višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki
glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi.
Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti
vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti
katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
(4) Za zakonca po tem zakonu se šteje oseba, ki živi z zavezancem v
zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s
katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
enake pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu:
zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost
nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in
oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je
življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva,
ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski
skupnosti.
(5) Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje, da
je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla,
razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos
premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo
osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6) Pridobljeni dohodek in nastali stroški v tuji valuti se
preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije.
Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve dohodka
oziroma nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(7) Za družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 37. člena, iz
39. člena ter iz petega odstavka 97. člena tega zakona se šteje
zakonec zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali
otrok zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji
zavezanca. Za družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi
partner v istospolni skupnosti in otrok partnerja v istospolni
skupnosti.
(8) Učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas po
tem zakonu je oseba, katere primarna dejavnost je osnovnošolsko ali
srednješolsko izobraževanje ali študij po študijskem programu za
pridobitev izobrazbe, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno,
srednje in visoko šolstvo.
(9) Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega
odtegljaja, če:
1. v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek,
obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega
odtegljaja od tega dohodka in
2. ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri
izplačevalcu dohodka v naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega
dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v
naravi.
(10) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve in
delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti
dohodek iz zaposlitve.
(11) Če posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in
delno iz prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti
dohodek iz dejavnosti.
17. člen
(splošno pravilo o neobdavčenih dohodkih)
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila
dohodnine, določbe, ki določajo dohodke, ki se ne vštevajo v davčno
osnovo in določbe 19. člena tega zakona, se nanašajo na dohodke, ki
imajo vir v Sloveniji, in na dohodke, ki imajo vir izven
Slovenije.
(2) Pri presoji, ali se določbe iz prvega odstavka tega člena
nanašajo tudi na dohodek z virom izven Slovenije, se za namene tega
zakona smiselno uporabljajo predpisi, veljavni v Sloveniji.
18. člen
(dohodek)
Dohodki po tem zakonu so:
1. dohodek iz zaposlitve,
2. dohodek iz dejavnosti,
3. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti,
4. dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice,
5. dohodek iz kapitala,
6. drugi dohodki.
19. člen
(kaj se ne šteje za dohodke po tem zakonu)
Ne glede na 18. člen tega zakona, se za dohodke fizične osebe po
tem zakonu ne štejejo:
1. dediščine;
2. volila, razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z
opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
3. darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika
(ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je
povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v
zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
4. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
5. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za
primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja
zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, ali izplačila
na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem
premoženju;
6. sredstva ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi
prenosov sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno
opravlja dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi
prenehanja opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na
obveznosti te fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po III.3.
poglavju tega zakona;
7. ugodnost, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in
storitev, vključno s priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali
storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi
pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične
osebe.
1. Oprostitve plačila dohodnine
20. člen
(pomoči in subvencije)
Dohodnine se ne plača od:
1. denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge
nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo
posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je
določena v 46. členu tega zakona;
2. subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz
proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik
prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena
tega zakona;
3. subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo
reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno
stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo
reševanje stanovanjskega vprašanja;
4. enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o
notranjih zadevah;
5. enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim
članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne
ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt,
naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so
določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni
države;
6. pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od
organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne
organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem
interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od
organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske
organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem
interesu na področju invalidskega varstva;
7. pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih
ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom,
ki ureja ustanove;
8. pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna
skupnost zagotavlja socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja
socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
9. obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne
zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma
samoupravna lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
10. prejemkov, ki jih osebam s statusom begunca v Sloveniji, osebam
z začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno
začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali mednarodna
organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem
zatočišču in drugimi predpisi.
21. člen
(dohodki, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih
ugodnosti, po posebnih zakonih)
Dohodnine se ne plača od:
1. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih
ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi zakona o vojnih
invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o posebnih
pravicah žrtev vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona
o vojnih veteranih in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb in zakona o republiških priznavalninah, razen
prejemkov, ki predstavljajo redni dohodek;
2. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih,
zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja socialno varstvo, ter
dodatka za tujo nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno
in telesno prizadetih oseb;
3. invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno
invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in nadomestila za
invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb;
4. doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik prejme po zakonu o
žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni
za Slovenijo 1991;
5. veteranskega dodatka po zakonu o vojnih veteranih.
22. člen
(dohodki iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za
primer brezposelnosti)
Dohodnine se ne plača od:
1. starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih
upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo
in družinske prejemke ali na podlagi predpisa samoupravne lokalne
skupnosti;
2. otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego
za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci
prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in
družinske prejemke;
3. denarnih pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna
v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer
brezposelnosti;
4. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih
ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega
zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo,
razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi
navedenega zavarovanja.
23. člen
(dohodki iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in
zdravstvenega zavarovanja)
Dohodnine se ne plača od:
1. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih
ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zdravstvenega
zavarovanja, razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na
podlagi navedenega zavarovanja;
2. invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno
invalidnost po zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju;
3. varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju;
4. dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
24. člen
(dohodki, povezani z zagotavljanjem varnosti, zaščite in
reševanja)
Dohodnine se ne plača od:
1. nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je zavezanec dal na
razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, in od povračila škode navedeni osebi v skladu
z zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. izplačil stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje
in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi
zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo
koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi
storilci ter od izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim
pridobivanjem podatkov na podlagi zakona o Slovenski
obveščevalno-varnostni agenciji;
3. dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o vojaški službi v
rezervni sestavi, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega
zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v
miru ter v izrednem in vojnem stanju);
4. dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o službi v Civilni
zaščiti, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka
ter razen od dohodkov za čas dejanskega opravljanja službe v
Civilni zaščiti;
5. plačila za zavarovanje za nesreče pri delu pripadnikov
reševalnih služb in sestav, ki delujejo na prostovoljni podlagi v
nevladnih organizacijah oziroma v enotah, službah in organih
Civilne zaščite, ki morajo biti zavarovani v skladu s predpisi o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
6. dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju
vojaškega roka;
7. dohodkov, prejetih v zvezi s prostovoljnim usposabljanjem za
nepoklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu
s posebnimi predpisi, razen dohodkov, ki predstavljajo nadomestilo
za izgubljeni dohodek;
8. finančnih sredstev, izplačanih zaščiteni osebi in od dohodkov
članov komisije za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki ureja
zaščito prič.
25. člen
(dohodki v zvezi z izobraževanjem)
Dohodnine se ne plača od:
1. štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana
kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v
zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih
predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz
proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov,
ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma
izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen
prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali
v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;
2. prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter
bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni
učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z
namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji
ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s
prejemnikom;
3. prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja
študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov
in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v
vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o
visokem šolstvu, zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih
financirajo iz proračuna države ali samoupravne lokalne
skupnosti.
26. člen
(dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo)
Dohodnine se ne plača od dohodkov, pridobljenih v zvezi z osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, kot je določena v 69.
členu tega zakona, in katere dohodek se ugotavlja na podlagi 71.
člena tega zakona, če gre za:
1. dohodke iz opravljanja kmetijskih in gozdarskih storitev s
kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov, če
jih pridobijo člani kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69.
člena tega zakona v višini in pod pogoji, ki jih določi minister
oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za
finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;
2. dohodke, ki so izplačani za ukrepe kmetijske politike, vezane na
izvajanje tehnologij, ki presegajo obvezne standarde, določene za
posamezne ukrepe kmetijske politike s predpisi Evropske unije, in
sicer:
– podpore za sheme kakovosti za kmetijske pridelke, kot jih določa
16. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi
Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20. 12. 2013, str. 487;
v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1305/2013),
– kmetijsko-okoljska podnebna plačila, kot jih določa 28. člen
Uredbe (EU) št. 1305/2013,
– plačila za ekološko kmetovanje, kot jih določa 29. člen Uredbe
(EU) št. 1305/2013,
– plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne
direktive o vodah, kot jih določa 30. člen Uredbe (EU) št.
1305/2013,
– plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami,
kot jih določata 31. in 32. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013,
– plačila za dobrobit živali, kot jih določa 33. člen Uredbe (EU)
št. 1305/2013,
– plačila za gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje
gozdov, kot jih določa 34. člen Uredbe (EU) št. 1305/2013,
– plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in
okolje (t.i. plačilo za zeleno komponento), kot ga določa 43.
člen (t.i. plačilo za zeleno
komponento) ter plačilo za območja z naravnimi omejitvami, kot sta
določeni s 43. in 48. členom Uredbe (EU) št. 1307/2013
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih
za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru
skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št.
637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20.
12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo
Komisije (EU) št. 1001/2014 z dne 18. julija 2014 o spremembi
Priloge X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem
podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 281 z dne 25.
9. 2014, str. 1);
3. plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, pridobljena v
zvezi z dolgoročnimi vlaganji;
4. izplačila na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju, ki se
uporablja za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti;
5. denarno pomoč, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge
nesreče ali odškodnino za škodo, ki jo povzročijo prostoživeče
živali ali zavarovane prostoživeče živalske vrste, določeno v
skladu s posebnimi predpisi;
6. dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki
se ne šteje kot dohodek iz te dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu v
skladu z drugim odstavkom 69. člena tega zakona;
7. plačilo za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni
metodologiji EU za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in
poslovanju kmetijskih gospodarstev (Farm Accountancy Data Network –
FADN), ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti;
8. dohodek kmečkega gospodinjstva od uporabe do 40 čebeljih panjev.
Oprostitev se prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih
tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja
med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi
članov kmečkega gospodinjstva;
9. dohodek od malega obsega prve stopnje
predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov, kot je
določen z osmim odstavkom 69. člena tega zakona;
10. dohodek od proizvodnje vina iz lastnega
pridelka grozdja, če imajo člani kmečkega gospodinjstva v lasti ali
uporabi manj kot 0,3 ha vinograda.
27. člen
(odškodnine)
Dohodnine se ne plača od:
1. odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu z
zakonom, ki ureja kazenski postopek;
2. odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja povrnitev škode
osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih
pripravkov in odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved
proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje
sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v
neazbestno;
3. odškodnine po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega
in povojnega nasilja in podobne odškodnine, ki jih žrtve vojnega in
povojnega nasilja prejmejo iz tujine;
4. odškodnine, prejete v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo in zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih
sankcij, v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali
v denarju, če vrnitev premoženja ni mogoča;
5. odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb
(telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem
premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki
predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene
odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb
ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne
ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega
namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in
razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na
podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;
6. odškodnine žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine
žrtvam kaznivih dejanj, razen odškodnine, ki predstavlja
nadomestilo za izgubljeni dohodek;
7. denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, prejete v skladu z
določbami zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez
nepotrebnega odlašanja;
8. pravično zadoščenje, razen v delu, ki
predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek, zaradi kršitve pravic
iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in
Protokolov k tej Konvenciji, ki obvezujejo Slovenijo, ki je bilo
prisojeno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ali se ga
je Republika Slovenija zavezala izplačati v enostranski izjavi, v
prijateljski ali izvensodni poravnavi, ki je bila podana oziroma
sklenjena z namenom zaključka postopka pred Evropskim sodiščem za
človekove pravice.
28. člen
(vrnitev premoženja)
Dohodnine se ne plača od vrnitve premoženja v skladu z zakonom, ki
ureja denacionalizacijo in z zakonom, ki ureja izvrševanje
kazenskih sankcij.
29. člen
(dohodki, povezani z družinskimi razmerji)
Dohodnine se ne plača od:
1. preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe,
sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali po predpisih o
registraciji istospolne partnerske skupnosti in od nadomestila
preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in
preživninski sklad;
2. nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom, ki
ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.
30. člen
(drugi dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki)
Dohodnine se ne plača od:
1. zamudnih obresti, izplačanih na podlagi sodne ali upravne
odločbe. Za zamudne obresti po tej točki se štejejo tudi zamudne
obresti, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave ali
poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja
pravega namena strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih
obresti, ki bi jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma
upravni organ;
2. povračil stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih je
fizični osebi dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali
upravne odločbe oziroma sklepa. Za povračila stroškov po tej točki
se štejejo tudi povračila stroškov za pravne storitve, utemeljeno
potrebne za sklenitev sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave
v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega
namena strank, pod pogojem, da so stroški dokumentirani z računom
in specifikacijo opravljenih storitev in da ne presegajo zneskov iz
odvetniške tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica Slovenije.
31. člen
(dohodki iz zaposlitve in iz dejavnosti)
Dohodnine se ne plača od:
1. prejemkov za občasno delo invalidov, ki niso v delovnem razmerju
in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno
varstvo in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov;
2. prejemkov za delo pripornikov, obsojencev in mladoletnikov, ki
med prestajanjem pripora, kazni zapora in izvrševanjem vzgojnega
ukrepa oddaje v prevzgojni dom, delajo;
3. prejemkov za opravljanje občasne ali začasne nege ali pomoči
invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo reprezentativne in
druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ali lokalni
ravni;
4. prejemkov, ki jih rejnik ali izvajalec socialno-varstvene
storitve oskrbe v drugi družini prejme za izvajanje storitev v
okviru javne službe, če za to storitev sklene pogodbo s centrom za
socialno delo;
5. denarne nagrade za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter
svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se
izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za
izvajanje letnega programa športa na državni ravni.
32. člen
(drugo)
Dohodnine se ne plača od:
1. dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, razen premičnin iz
2. in 3. točke 93. člena tega zakona, in od odsvojitve izvedenih
finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki
odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega
premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno obveznost fizične
osebe, ki opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega zakona;
2. dohodkov, doseženih s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru
zbiralne akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali
dijaki;
3. pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z
zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in
preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;
4. posmrtnine, ki jo prejme posameznik iz Sklada vzajemne
samopomoči, katerega ustanovitelj je Zveza društev upokojencev
Slovenije.
33. člen
(dohodki nerezidentov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne
plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima
dobiček iz kapitala vir v Sloveniji samo po 13. ali 14. členu tega
zakona in če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident
odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni lastniški
delež je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima
ali je imel v kateremkoli času v preteklih petih letih pred
odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno preko povezanih oseb,
vsaj 10% delež glasovalnih pravic ali vsaj 10% delež v kapitalu
oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe.
(2) Ne glede na drugi odstavek 5. člena tega zakona, fizična
oseba, ki je rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od dohodka od
prihrankov – ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni
zastopnik dolžan poročati davčnemu organu v skladu z določbami
poglavja, ki ureja dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v
obliki plačil obresti v zakonu, ki ureja davčni postopek – če je
upravičeni lastnik navedenega dohodka.
(3) (2) Ne glede na drugi
odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka
iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem
predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje
države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v
Sloveniji, če ga prejme oseba, ki se v skladu s 1. do 3. točko
prvega odstavka 7. člena tega zakona šteje za nerezidenta.
(4) (3) Ne glede na drugi
odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti – razen od dohodka iz
dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika – ob izpolnjevanju
naslednjih pogojev:
1. prejemnik dohodka je nerezident,
2. dejavnosti v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in
je prisoten v Sloveniji manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12
mesecev in
3. ne gre za dohodke, od katerih se v skladu s prvim in drugim
odstavkom 68. člena tega zakona obračunava davčni odtegljaj.
(5) (4) Ne glede na drugi
odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od
obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika
Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne
finance.
(6) (5) Ne glede na drugi
odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje dohodnine od
obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska
družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi
trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v
državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v
nadaljnjem besedilu: OECD), razen v primeru dolžniških vrednostnih
papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki
ureja denacionalizacijo.
34. člen
(dohodki rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih
skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski
banki)
Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne
plačuje od dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot
uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni
banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem
skladu, pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v
institucijah Evropske skupnosti, Evropski centralni banki,
Evropskem monetarnem institutu oziroma Evropski investicijski
banki. Ta dohodek se ne upošteva pri izračunu višine dohodnine od
preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta.
2. Dohodek iz zaposlitve
35. člen
(splošno o dohodku iz zaposlitve)
(1) Za dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek, prejet na podlagi
pretekle ali sedanje zaposlitve.
(2) Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v
katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali
intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in
ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas
trajanja.
(3) Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje:
1. delovno razmerje in
2. vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v
zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali
storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja
sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih
pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na
odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.
(4) Delodajalec je vsaka oseba, ki izplačuje dohodek iz
zaposlitve.
(5) Delojemalec je vsaka fizična oseba, ki opravlja delo ali
storitve po drugem odstavku tega člena.
(6) Za zaposlitev po tem zakonu se šteje tudi opravljanje dela
oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje
funkcije na podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug
organ.
36. člen
(dohodki, ki se štejejo za dohodek iz zaposlitve)
(1) Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki
sta povezana z zaposlitvijo.
(2) Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi
podlagi (v nadaljnjem besedilu: dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja).
37. člen
(dohodek iz delovnega razmerja)
(1) Dohodek iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
1. plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno
delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino,
solidarnostno pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z delom,
4. boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali
njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z
delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo
delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi,
vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,
6. prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz
zaposlitve,
7. nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali
druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve
oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega
razmerja.
(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega
subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih
zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih
lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca
Evropskega parlamenta,
4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz
delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz
delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih
v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za
izplačilo navedenih dohodkov,
5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki
urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega
zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za
starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo
dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v
delovnem razmerju,
7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost,
kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot
nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki
določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju
dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne
skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic
naravnih in drugih nesreč,
8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega,
obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v
skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in
preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.
38. člen
(dohodek iz drugega pogodbenega razmerja)
(1) Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak
posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.
(2) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi
dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo
avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je
podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.
(3) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se ne glede na 35.
člen tega zakona šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali
storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z
dejavnostjo.
(4) Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi
dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo,
ki nima vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga določi
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer
dohodek ne sme biti manjši od zneska, ki zagotavlja socialno
varnost v Sloveniji in ne večji od zneska minimalne plače v skladu
z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
39. člen
(boniteta)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali
druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu
družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
(2) Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od
tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi
zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali
njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.
(3) Za boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem
delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana
med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob
praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih
ugodnosti;
2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje
delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, vključno z
izobraževanjem in usposabljanjem v okviru izvajanja promocije
zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in
zdravje pri delu;
3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih
je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja
varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda
oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko
odgovornost delodajalca;
4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da
iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca
skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi,
da je treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje;
5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri
delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in
bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev
zakona;
6. uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi
delojemalcu;
7. uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo
delodajalec zagotovi delojemalcu.
(4) Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu
decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca,
če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo
otroku do starosti 15 let.
(5) Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno
ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če
vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 15 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz
delovnega razmerja.
40. člen
(pokojnina)
(1) Pokojnina je dohodek, prejet na podlagi obveznega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v skladu z Zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih
družb in vključuje tudi državno pokojnino, odpravnino in oskrbnino
vdovi ali vdovcu, letni dodatek in pokojnino v obliki mesečne
pokojninske rente.
(2) Za pokojnino se štejejo tudi pokojnine, prejete na podlagi
drugih posebnih predpisov, kot so zlasti pokojnine po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških
zavarovancev, pokojnine po predpisih o starostnem zavarovanju
kmetov, dodatki k tujim pokojninam in akontacije tujih pokojnin po
predpisih o zagotavljanju socialne varnosti.
(3) Pri presoji, ali je dohodek iz prvega odstavka tega člena, ki
je prejet iz tujine, pokojnina, se za namene tega zakona smiselno
uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v Sloveniji.
(4) Kot pokojnina se šteje tudi renta iz ukrepa zgodnjega
upokojevanja kmetov v skladu s predpisi o kmetijstvu.
41. člen
(davčna osnova)
(1) Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od
dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena tega zakona,
zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na
podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z
obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih
delojemalec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli
drugi državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 37.
člena tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila
rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz
delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v
navedeni sklad.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od
pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in
invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z
Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z
drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati
prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in
družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo
prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz
tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu s predpisi.
(4) Davčna osnova od dohodka iz prvega, drugega in tretjega
odstavka 38. člena tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan
za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane
stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče
uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi
dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega
zakona določi vlada.
(5) Davčna osnova od dohodka iz četrtega odstavka 38. člena tega
zakona, je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za
socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan
plačevati verski delavec.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se
za dohodke iz dela plače za poslovno uspešnost, ki se vštevajo v
davčno osnovo, davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih
prispevkov za socialno varnost, ki jih mora na podlagi posebnih
predpisov plačevati delojemalec, glede na delež teh dohodkov, ki se
vštevajo v davčno osnovo.
42. člen
(posebna davčna osnova)
(1) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno
osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu in
funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju,
napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma
deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu
ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za
enaka dela v Sloveniji.
(2) Ne glede na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno
osnovo od dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem
dela na trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če
je po pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj
za dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz
Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu, všteva 50% dohodka.
(3) Ne glede na tretji odstavek 41. člena tega zakona se v davčno
osnovo od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom,
ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz naslova
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in od
primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine, všteva 50%
dohodka.
43. člen
(vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo)
(1) Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive
tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek
bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v
zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače
določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih
delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene
bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za
privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne
namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v
davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila
mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. V nabavno
vrednost vozila se, ne glede na način pridobitve vozila, všteva
davek na dodano vrednost. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva
pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v
naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15%, v
petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih letih do vključno
osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka
10%. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne
namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način določen v
prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za
privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%.
Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi
izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z
zakonom o policiji.
(3) Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom
najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za
nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti
ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi
mesečno v višini 0,6% tržne vrednosti premoženja, s katerim se
zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.
(4) Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma
pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve
drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica
izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali
kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do
nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta
ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.
(5) Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z
obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi
tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje priznana
obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na
podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe
določanja obresti med povezanimi osebami.
44. člen
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno
osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne
vštevajo:
1. obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec;
2. premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje
delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji
ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je
odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki
urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca
in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije, ki se ne
všteva v davčno osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije,
se uporablja 118. člen tega zakona;
3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom,
stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji
in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno
življenje do višine, ki jo določi vlada, ter mesečni pavšalni
znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z
delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja
poslance;
4. povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so:
a) dnevnica,
b) povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za
uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina),
c) povračilo stroškov za prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih
določi vlada. Povračilo stroškov po tej točki se lahko določi
ločeno ali v skupnih zneskih;
4.a povračilo stroškov delojemalcu za
plačane premije za individualno zdravstveno zavarovanje z
medicinsko asistenco v tujini, kadar gre za zavarovanje, ki velja v
vseh državah sveta, in kadar:
– je sklenitev takega zavarovanja vezana le
na opravljanje službenih nalog na službenem potovanju v
tujini,
– je povračilo stroškov sklenitve takega
zavarovanja na voljo vsem delojemalcem, ki službeno potujejo v
tujino, in
– tako zavarovanje krije nujno pomoč,
prevoze in storitve (zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg
tveganja/pravic oziroma najnižjo višino kritja);
5. vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev,
vključno s stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so
določene s posebnimi predpisi;
6. nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov
(razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem
mestu, pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na
podlagi kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da
gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje
določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno
nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta
predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2% mesečne
plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne
plače zaposlenih v Sloveniji;
7. jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno
dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna
solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;
8. plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično
delo, do višine, ki jo določi vlada;
9. odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena
kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih
določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine kot je
določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
ali iz razloga nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati
na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13),
vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih
v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje
odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri
istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana
oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem
povezana oseba;
10. nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v
skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je
določeno s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe
oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so
značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod
pogojem, da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi
izračuna realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in
razumen znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne
več kot do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi
dokazil;
11. odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen
čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana
pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini
odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona
o delovnih razmerjih, vendar največ do višine treh povprečnih
mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega
stavka se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje
pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri
osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana
delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
12. del plače za poslovno uspešnost po
zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek
iz tujine, izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim
delavcem hkrati, če:
– imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico
do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in so pravica do
izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter merila za njegovo
izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so
delavci vnaprej seznanjeni, ali
– je s kolektivno pogodbo dogovorjena
možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih,
dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali
na podlagi te kolektivne pogodbe,
in sicer do višine 70 % povprečne mesečne
plače zaposlenih v Sloveniji. Šteje se, da imajo pravico do dela
plače za poslovno uspešnost vsi delavci pri delodajalcu, če so
pogoji za pridobitev pravice do dela plače za poslovno uspešnost s
splošnim aktom delodajalca določeni enotno za vse
delavce.
(2) Pri določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in
dohodkov, ki jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka
tega člena določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih
navedenih pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi
pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena
povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od
zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se
znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega
znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja.
(3) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji, navedenega v 6., 9., 10. in 11. 10., 11. in 12. točki prvega odstavka tega
člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike
Slovenije.
(4) Če delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9.,10. in
11. 10., 11. in 12. točke prvega
odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega
znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se
znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen
kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
45. člen
(priznavanje stroškov za delo v tujini)
(dohodek iz delovnega razmerja s tujim
delodajalcem za delo v tujini, ki se ne všteva v davčno
osnovo)
(1) Zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja iz
tujine, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za stroške
prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, glede na
dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini. Navedeni stroški se
priznajo pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega
odstavka 44. člena tega zakona določi vlada.
(1) Zavezancu, ki prejema dohodek iz
delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, se v
davčno osnovo od tega dohodka ne všteva dohodek v višini stroška
prehrane med delom in stroška prevoza na delo in z dela glede na
dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, pod pogoji in do
višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44. člena tega zakona
določi vlada, pri čemer se stroški prehrane med delom priznajo do
višine, povečane za 80 % glede na višino, ki jo določi
vlada.
(2) Če zavezanec prejme povračilo stroškov iz prvega odstavka tega
člena, se ne glede na 44. člen tega zakona, v davčno osnovo iz
prvega odstavka tega člena vštevajo tudi tovrstna povračila.
3. Dohodek iz dejavnosti
46. člen
(dohodek iz dejavnosti)
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim
samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat
opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje
vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne
dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z
izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.
47. člen
(izključitev iz dohodka iz dejavnosti)
(1) Ne glede na 46. člen tega zakona, se za dohodek iz dejavnosti
ne šteje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, določen v III.4. poglavju tega zakona, razen če se
davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali
na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(2)
Davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov
ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če se
člani kmečkega gospodinjstva, za katere se v skladu z 69. členom
tega zakona šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost, za katero se obračunava davek na dodano
vrednost, za to prostovoljno odločijo, pri čemer morajo:
1.
enega od zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva,
določenega v drugem odstavku 69. člena tega zakona, določiti kot
zavezanca za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru
kmečkega gospodinjstva (kot nosilca te dejavnosti), oziroma če se v
okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali
dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot jo določajo predpisi o
kmetijstvu, kot zavezanca za celotno kmetijsko in dopolnilno
dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva,
2. tak
način ugotavljanja davčne osnove priglasiti pri davčnem organu
in
3. se zavezati, da bodo davčno osnovo na tak način ugotavljali
najmanj pet davčnih let.
(3) Ne glede na 46. člen tega zakona, se za dohodek iz dejavnosti
ne šteje dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice, določen v III.5. poglavju tega zakona, če ga
ne dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja
oziroma organizirane dejavnosti.
(4) Pri ugotavljanju skupnega dohodka iz drugega odstavka tega
člena se upošteva dohodek iz poglavja III.4. tega zakona, brez
upoštevanja odmerjenih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje
in znižanj in povečanj davčne osnove oziroma dobiček, v katerem
niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno
zavarovanje ter znižanja in povečanja davčne osnove.
48. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se
ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z
opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o
obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta
upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega
zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:
– če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo
50.000 eurov, ali
– če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo
100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena
oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev,
in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače
določeno.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je
na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne
osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z
opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega
leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v
59. členu tega zakona.
(5) Za posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru
kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec
dejavnosti.
(6) Ne
glede na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega
odstavka 47. člena tega zakona pri ugotavljanju davčne osnove
naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini,
določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne
osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v
skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu
pred tem davčnim letom, ne presegajo 100.000 eurov na nosilca in na
drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član
kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je
na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47.
člena tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem
davčnem letu, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini,
določeni v 59. členu tega zakona.
(8) Za
potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka
tega člena se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati
dejavnost, če je v 18. mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja
davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov:
1.
ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati
dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja
dejavnosti;
2.
ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu;
3. prišlo
do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s
pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja
dejavnost, ali
4. začel
opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja
od druge osebe.
(9) V
primerih iz osmega odstavka tega člena se v prihodke po tretjem in
šestem odstavku tega člena štejejo tudi:
1.
prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja
dejavnosti,
2.
prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
3.
prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in
4.
prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na
zavezanca,
doseženi v obdobju iz tretjega in šestega odstavka tega člena. Za
prihodke oseb iz prejšnjega stavka se upoštevajo prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju.
(10) Za
del podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti,
ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno
poslovati.
(11) Zavezanec mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni
postopek, davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne
osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od
začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil
davčni organ.
(12)
Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo iz enajstega
odstavka tega člena, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo
na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne
poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan
voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov
in odhodkov.
(13)
Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega
odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero
želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov.
(14) Ne
glede na dvanajsti odstavek tega člena, mora zavezanec, ki dve
zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev iz tretjega
ali šestega odstavka tega člena, za davčno leto ugotavljati davčno
osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi
ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je
dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov.
49. člen
(upoštevanje prihodkov in odhodkov)
(1) Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke
ob njihovem nastanku, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Prihodki in odhodki se pri prehodih med različnimi načini
ugotavljanja davčne osnove v skladu s tem zakonom upoštevajo na
način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega
upoštevanja.
50. člen
(prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom)
(1) Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi
prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim
gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.
(2) Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se
šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih
standardih za brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji
stavek, se za prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz
gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po
začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje
pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(3) Za prenos stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in
njegovim gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstev od tretje
osebe oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.
(4) Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim
gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima
osebama.
51. člen
(prenehanje opravljanja dejavnosti)
(1) Kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri
ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju šteje tudi prenehanje
opravljanja dejavnosti. Ne glede na prejšnji stavek, se pri
ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za
odtujitev ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja
zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz
gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti
ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine
in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(2) Kot pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po
tem poglavju šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu
nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v
skladu z računovodskimi standardi.
(3) Odtujitve in pridobitve sredstev po prvem in drugem odstavku
tega člena se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.
(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena, zavezanec lahko
zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri
ugotavljanju davčne osnove ne šteje:
1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja
ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti,
trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi
predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem
besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:
a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v
Sloveniji,
b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti,
amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v
zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti
na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval
zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko
pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja
dejavnosti ne bi prišlo,
2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v
skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem
preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je
rezident,
b) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora
ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta
sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi
sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan
obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame
rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma
delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja
dejavnosti ne bi prišlo,
d) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi,
pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev
in ga nominalno ne bo zmanjšala.
(5) Za del podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in
obveznosti, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna
samostojno poslovati. V okviru dela podjetja, ki se prenaša, se
lahko prenašajo samo obveznosti in davčne ugodnosti, pridobljene v
zvezi s četrtim odstavkom tega člena, ki se lahko pripišejo temu
delu podjetja.
(6) Sredstva in obveznosti, ki v primeru delnega prenosa podjetja v
skladu s četrtim odstavkom tega člena, niso prenesena, se
obravnavajo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto,
v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem
pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega
člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega
člena niso šteli za prihodke.
(8) Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja
dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega
odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim
odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je
prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe po III.7.
poglavju tega zakona, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti
zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja
dejavnosti umrl.
(9) Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če
je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem
členu.
52. člen
(prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem
dejavnosti)
Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi
prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem
dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh
poslov.
53. člen
(prihodek, za katerega velja davčni odtegljaj)
Prihodek, od katerega se v skladu z 68. členom tega zakona
obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v
višini pred davčnim odtegljajem.
54. člen
(izključitev iz prihodkov)
(1) Kot prihodek se po tem poglavju zakona ne šteje:
1. dividenda, kot je določena v III.6.2. poglavju tega zakona,
2. obresti, kot so določene v III.6.1. poglavju tega zakona, in
dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v
seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev
določeni pogoji in način poslovanja z njimi,
3. prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, kot
je določen v III.6.2. poglavju tega zakona ali na podlagi
odsvojitve investicijskih kuponov.
(2) Prihodki iz prvega odstavka tega člena se štejejo kot dohodek
iz kapitala, kot je določen v III.6. poglavju tega zakona.
(3) Odhodki, nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz prvega
odstavka tega člena, se ne priznajo.
55. člen
(davki)
Kot odhodek se ne priznajo:
1. davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso
povezani z opravljanjem dejavnosti (na primer davek od premoženja,
davek na dediščine in darila),
2. dohodnina po tem zakonu,
3. davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot
odbitek davka v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano
vrednost,
4. samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.
56. člen
(obvezni prispevki za socialno varnost)
(1) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na
socialno zavarovanje zavezanca po tem poglavju in jih zavezanec
plačuje v skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek.
(2) Obvezni prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z
obveznimi prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih
zavezanec plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli
drugi državi, se priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni
bil rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja
dejavnosti v Sloveniji in je v tem času že prispeval v navedeni
sklad.
57. člen
(delno priznani odhodki)
Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju, se
priznajo pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega
zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
2. stroški prehrane med delom,
3. stroški prevoza na delo in z dela,
4. stroški dela na terenu.
58. člen
(posebnosti določanja davčne osnove pri kmetijski dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena)
(1) Za prenehanje opravljanja dejavnosti iz drugega odstavka 47.
člena tega zakona se ne šteje:
1. določitev novega nosilca dejavnosti, če se kot nosilec
dejavnosti določi drug član kmečkega gospodinjstva,
2. potek roka iz 3. točke drugega odstavka 47. člena tega zakona,
tudi ob odločitvi, da se v prihodnje dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti ne bo obravnaval kot dohodek iz
dejavnosti.
(2) Za potrebe ugotavljanja davčne osnove se:
1. sredstva, ki so v lasti ali v finančnem najemu člana kmečkega
gospodinjstva, in se uporabljajo za opravljanje dejavnosti,
štejejo, kot da so v lasti ali v finančnem najemu nosilca
dejavnosti;
2. pravice in obveznosti, ki jih je pridobil oziroma prevzel član
kmečkega gospodinjstva v zvezi z opravljanjem dejavnosti, štejejo,
kot da jih je pridobil oziroma prevzel nosilec dejavnosti.
(3) Kot odhodek se v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena
tega zakona priznajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost
članov kmečkega gospodinjstva iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti.
(4) Za
začetek opravljanja dejavnosti na novo po četrtem odstavku 48.
člena tega zakona se šteje tudi prehod ugotavljanja davčne osnove
iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti iz
ugotavljanja po III.4. poglavju tega zakona v ugotavljanje po
III.3. poglavju tega zakona v skladu s 47. členom tega zakona,
razen če se je v okviru kmečkega gospodinjstva pred prehodom že
opravljala tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na
kmetiji, kot jo določajo predpisi o kmetijstvu. Če se je v okviru
kmečkega gospodinjstva že pred prehodom opravljala tudi druga
kmetijska in dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot jo določajo
predpisi o kmetijstvu, se med prihodke po tretjem oziroma šestem
odstavku 48. člena tega zakona štejejo prihodki zavezanca in članov
kmečkega gospodinjstva iz druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti
na kmetiji, ugotovljeni po pravilih o računovodenju in doseženi v
obdobju iz tretjega oziroma šestega odstavka 48. člena tega
zakona.
59. člen
(normirani odhodki)
Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega
odstavka 48. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v
višini 80% prihodkov.
60. člen
(izguba)
(1) Če je davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo.
(2)
Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od
dohodka iz dejavnosti v naslednjih letih. Pravica po tem odstavku
ne preneha s prehodom na ugotavljanje davčne osnove v skladu s
tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega
zakona.
(3) Pokrivanje izgube po drugem odstavku tega člena se prizna
največ v višini 50% davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
(4) Pri zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na račun
izgub iz preteklih let se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti
najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.
(5)
Neizkoriščeni del izgube po tem členu se ob prenehanju opravljanja
dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega
odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega zasebnika
oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se,
da je izgubo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba
oziroma prevzemna pravna oseba pod pogoji, kot bi veljali, če do
prenehanja ne bi prišlo.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se
davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in
sedmim odstavkom 48. člena tega zakona.
61. člen
(olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 100%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem
letu, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja po tem
odstavku so vlaganja v:
1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z
nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno
uporablja pri izvajanju raziskovalne-razvojne dejavnosti
zavezanca;
2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge
osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali
zasebne raziskovalne organizacije). Pri ugotavljanju zneska, za
katerega zavezanec lahko znižuje davčno osnovo v skladu s tem
odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v
skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri
razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po
določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med
povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku
mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem
projektu/programu.
(2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem
členu v davčnem letu znižuje davčno osnovo v naslednjih petih
davčnih letih.
(3) Pri znižanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne
olajšave iz preteklih davčnih let se davčna osnova najprej zniža za
neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.
(4) Neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju
opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem
odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva
naravo nepovratnih sredstev.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje
tega člena.
(7) Znižanje davčne osnove po tem členu se izključuje z znižanjem
davčne osnove po 66.a členu tega zakona.
61.a člen
(olajšava za zaposlovanje)
(1) Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali
osebo, starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest
mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev
ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi,
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45% izplačane
plače te osebe.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po prvem odstavku tega
člena, če zaposli osebe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen
čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih. Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev
zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih
letih glede na izplačane plače tem osebam v posameznem davčnem
letu.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le,
če poveča skupno število zaposlenih delavcev v davčnem letu, v
katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo,
pri čemer se kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je
število zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega leta višje, kot
je povprečje 12 mesecev v tem davčnem letu in manj mesecih, če je
bilo to obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila
zaposlenih delavcev se zaposleni za delovni čas, krajši od polnega
časa, upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas
ne upoštevajo.
(4) Olajšava po tem členu se lahko prenese na novega zasebnika
oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo, če so
izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega
zakona. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova
pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi
veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.
(5) Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje
invalidov po tem zakonu in z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o
razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list
RS, št. 87/09).
62. člen
(olajšava za zaposlovanje invalidov)
(1) Zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50% izplačane plače te
osebe, zavezanec, ki zaposluje invalida s 100% telesno okvaro ali
gluho osebo, pa v višini 70% izplačane plače te osebe.
(2) Zavezanec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena
nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki
ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za
te osebe. Za namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka
vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer
se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve
pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z
olajšavo po prvem odstavku tega člena.
63. člen
(olajšava za zavezanca invalida)
Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev,
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne
mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100%
telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60%
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec
opravljanja dejavnosti.
64. člen
(olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju)
Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi
za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi,
vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe
v strokovnem izobraževanju.
65. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)
Zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt
kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje v zvezi s kolektivnim
prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, določene po
zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko za
premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih
delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev
izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi
državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan
v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno
dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno
olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ
do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije in načina objave
usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona.
66. člen
(olajšava za donacije)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek
izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske,
socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne,
zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno
koristne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom
Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim
enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav
članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje
navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki
ustreza 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu.
(2) Zavezanec lahko uveljavlja, poleg znižanja davčne osnove po
prvem odstavku tega člena, dodatno znižanje davčne osnove do
zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem
letu, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene
in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem
interesu za te namene in sicer le za takšna izplačila rezidentom
Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim
enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav
članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje
navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.
(3) Zavezanec lahko uveljavlja tudi znižanje davčne osnove za
znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar
največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na
zaposlenega pri zavezancu.
(4) Za znesek, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v
davčnem letu iz prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki
ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu iz
drugega odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni
povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega
odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem
davčnem letu.
(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek znižanja davčne
osnove po tem členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega
člena, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih letih skupaj
z znižanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno leto,
vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku
tega člena, in največ v višini davčne osnove.
(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s
prvim in drugim odstavkom tega člena tudi če gre za izplačila v
države članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem
besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.
(7) Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena davčnih
olajšav ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni
zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh
izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
66.a člen
(olajšava za investiranje)
(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40%
investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna
sredstva v davčnem letu vlaganja.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali
električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in
razen avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega odstavka tega
člena se ne štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah
ter druge podobne pravice.
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po
prvem odstavku tega člena uveljavlja zavezanec, ki opremo oziroma
neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega
najema.
(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka
tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih
po letu vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati davčne
osnove.
(6) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma
prevzemna pravna oseba proda oziroma odtuji opremo oziroma
neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno
olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu vlaganja po tem
členu, oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo
od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer
v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega
dolgoročnega sredstva.
(7) Za odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje tudi izguba
pravice do uporabe opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva v primeru finančnega najema, prenos opreme oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja v gospodinjstvo
ter tudi odtujitev opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva, kot je določena s prvim odstavkom 51. člena tega
zakona.
(8) Neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju
opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem
členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
67. člen
(omejitve v zvezi z olajšavami)
(1)
Določbe 61. do 66.a člena tega zakona se ne uporabljajo za
uveljavljanje davčnih olajšav, vključno s prenosom neizkoriščenega
dela olajšav iz preteklih obdobij zavezanca, kateremu se davčna
osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim
odstavkom 48. člena tega zakona.
(2) Davčne olajšave iz 61. do 66.a člena tega zakona, vključno s
prenosom neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v raziskave in
razvoj in neizkoriščenega dela olajšave za investiranje, se
priznajo skupaj največ do višine davčne osnove.
68. člen
(davčni odtegljaj)
(1) Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek
od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če
jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu.
Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po
stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davčni odtegljaj
izračunava, odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po
tem poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega
izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje
in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške
v višini, določeni v prvem odstavku 59. člena tega zakona, po
stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji,
lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja posamezni aktivnosti v
Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo
na podlagi dokazil.
(3) Davčni odtegljaj se ne izračunava, odteguje in plačuje, če
zavezanec, rezident ali nerezident, ki ima poslovno enoto v
Sloveniji, izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.
(4) Davčni odtegljaj se odšteje od akontacije dohodnine od dohodka
iz dejavnosti, odmerjene za davčno leto v skladu s prvim odstavkom
128. člena tega zakona.
4. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti
69. člen
(splošno o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.
(2)
Kmečko gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali več fizičnih
oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem
naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o
prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu,
niso najeta delovna sila (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega
gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega
gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša
najmanj 200 eurov.
(3) Kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje
pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega
dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali
pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je
ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.
(4) Kot osnovna kmetijska dejavnost se
šteje tudi pridelava posebnih kultur, kot je določena s predpisi o
ugotavljanju katastrskega dohodka in evidentirana pri Agenciji
Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se kot osnovna
kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in
okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik
hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin
in zelišč.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena
se kot osnovna kmetijska dejavnost ne šteje pridelava sadik
sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, pridelava
sadik vinske trte in sadik hmelja ter pridelava okrasnih
rastlin.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna
kmetijska dejavnost šteje intenzivna pridelava vrtnin in zelišč na
prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt.
Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več
kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem
letu.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se kot osnovna kmetijska
dejavnost šteje tudi čebelarstvo, določeno
s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka, vezano na
panje, evidentirane v registru čebelnjakov.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka
tega člena se kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost
šteje tudi pridelava na kmetijskih in gozdnih zemljiščih izven
Slovenije.
(8) Kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko
in osnovno gozdarsko dejavnostjo se šteje dohodek od malega obsega
prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov,
ki se štejejo za pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, če se člani kmečkega gospodinjstva tako prostovoljno
odločijo in to priglasijo davčnemu organu v skladu z zakonom, ki
ureja davčni postopek, in so izpolnjeni naslednji
pogoji:
– člani kmečkega gospodinjstva, poleg
predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov v izdelke iz
devetega odstavka tega člena, ne opravljajo sami ali preko
povezanih oseb, druge dejavnosti na kmetiji, ki se v skladu z
zakonom, ki ureja kmetijstvo, lahko šteje za dopolnilno dejavnost
na kmetiji, razen dopolnilne dejavnosti predelave rastlinskih
odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov,
storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročnim
delom ali svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko,
gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo,
– člani kmečkega gospodinjstva ne
ugotavljajo davčne osnove v skladu z drugim odstavkom 47. člena
tega zakona in
– v davčnem letu pred davčnim letom, za
katero priglašajo obravnavo dohodka od malega obsega prve stopnje
predelave, prihodki od te dejavnosti ne presegajo 3.500
eurov.
(9) Za izdelke prve stopnje predelave iz
osmega odstavka tega člena se štejejo: nerazkosane in razkosane
klavne živali, moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov,
maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka,
jogurt, kefir, skuta in siri, vsi brez dodatkov, kisano, sušeno,
vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski
mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski
kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje.
(10) Ne glede na osmi in deveti odstavek
tega člena se kot dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko dejavnostjo
šteje tudi dohodek od predelave lastnega grozdja v vino na
površinah, ki se ocenijo na podlagi obsega proizvodnje vina,
evidentiranega pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, ali
priglašenega pri davčnem organu, če gre za vino iz pridelka grozdja
izven Slovenije, če:
– člani kmečkega gospodinjstva ne
ugotavljajo davčne osnove v skladu z drugim odstavkom 47. člena
tega zakona in
– imajo člani kmečkega gospodinjstva v
lasti ali uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda za predelavo grozdja v
vino iz lastnega pridelka grozdja.
Za oceno površine vinogradov za proizvodnjo
vina iz lastnega pridelka grozdja se šteje, da se v povprečju na
hektar proizvede 4.600 litrov vina.
(11) Član kmečkega gospodinjstva po tem
členu, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek, mora v roku,
določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčnemu organu
priglasiti prenehanje obravnave dohodkov od malega obsega prve
stopnje predelave kot dohodkov v zvezi z osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnostjo. Priglasitev učinkuje od začetka
davčnega leta, za katero je član kmečkega gospodinjstva opravil
priglasitev pri davčnem organu.
(12) Ne glede na določbo enajstega odstavka
tega člena se dohodki iz osmega odstavka tega člena v davčnem letu
po davčnem letu, v katerem niso več izpolnjeni pogoji iz osmega in
devetega odstavka tega člena, ne štejejo več za dohodke v zvezi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo po tem
zakonu.
(7) (13) Šteje se, da v
okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na
dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v
zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki,
zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega
zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi drugega pravnega
naslova.
(8) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do
uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in
zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica
pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča.
(14) Če zemljišče dejansko uporablja oseba,
ki je član kmečkega gospodinjstva, v katerem noben član nima
pravice do uporabe tega zemljišča na podlagi pravnega naslova v
zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se za namene tega zakona
ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča, na podlagi
prijave dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč pri
davčnem organu ali na podlagi ugotovitve davčnega organa o
dejanskem uporabniku.
(9) (15) Šteje se, da osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi fizična
oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev na dan 30. junija
leta, za katero se dohodek ugotavlja, evidentirana v registru
čebelnjakov.
(10) (16) Šteje se, da
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi
fizična oseba, ki so ji v letu, na katero se obdavčitev nanaša,
izplačani drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti.
70. člen
(dohodki, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti)
Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se
štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih
oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov
kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči,
prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti.
71. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega
zakona je za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, kot je
ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan
30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov
kmetijskih in gozdnih zemljišč izven Slovenije je katastrski
dohodek za kmetijsko zemljišče brez podrobnejše vrste dejanske rabe
bonitete med 51 in 60 ter za gozdno zemljišče seštevek katastrskega
dohodka rastiščnega koeficienta od 8 do 9 in katastrskega dohodka
bonitete med 51 in 60.
(2) Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega
zakona je za pridelavo v panjih 70% pavšalne ocene dohodka na panj,
kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega
dohodka.
(3) Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona je
vsak posamezni dohodek.
72. člen
(pripisovanje davčne osnove posameznemu zavezancu)
(1) Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu, članu kmečkega
gospodinjstva, pripiše za zemljišča, ki jih ima pravico
uporabljati. Ne glede na prejšnji stavek se
katastrski dohodek od zemljišč izven Slovenije, od pridelave
posebnih kultur in proizvodnje vina, pripiše posameznemu zavezancu,
članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom
tega zakona šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število
zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.
(2)
Katastrski dohodek zemljišč, s katerimi razpolagajo člani agrarne
skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki se po predpisih o
kmetijstvu štejejo za samostojno kmetijsko gospodarstvo, se
posameznemu članu takega kmetijskega gospodarstva, ki je zavezanec
za dohodnino po tem poglavju, pripiše glede na njegov pripadajoči
solastniški ali sorazmerni delež ali delež, ki ga ima v
uporabi.
(3) Pavšalna davčna osnova za panj se pripiše uporabniku panja.
(4) Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona se
pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za
katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem
deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem
gospodinjstvu.
(5)
Davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona, prejetih
za račun članov agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki
se po predpisih o kmetijstvu šteje za samostojno kmetijsko
gospodarstvo, se posameznemu članu takega kmetijskega gospodarstva,
ki je zavezanec za dohodnino po tem poglavju, pripiše glede na
njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež ali delež, ki
ga ima v uporabi.
73. člen
(oprostitve)
(1) Ne glede na prvi odstavek 71. člena tega zakona, se v davčno
osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva
katastrski dohodek zemljišč:
1. ki jih je na podlagi zakona trajno ali začasno prepovedano
izkoriščati za kmetijsko pridelavo,
2. na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave
za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in
namakanje,
3. ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov,
4. na katerih so vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni
gozdovi, kot obramba pred erozijo,
5. ki so v zemljiškem katastru označena kot zemljišča pod
neodmerjenimi gozdnimi cestami,
6. na katerih so neodmerjene planinske poti,
7. na katerih so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
8. ki ležijo v obmejnem pasu in nad ali pod visokonapetostnimi
daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske namene
onemogočeno,
9. na katerih so evidentirana vojna grobišča,
10. ki jih zavezanec odda skladno s predpisi o preživninskem
varstvu kmetov,
11. ki jih na podlagi odločbe državnega organa o razlastitvi ali
pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati,
12. ki jih je zavezanec z odločbo o denacionalizaciji dobil v last,
ne pa tudi v posest,
13. za katera je bilo skladno s predpisi izdano dovoljenje za
gradnjo,
14. ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi,
15. ki se uporabljajo za doseganje dohodka, kot je določen v III.3.
poglavju tega zakona,
16. ki so bila neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji
postala uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje treh let, z
uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju,
17. na katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki
ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za
obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi,
18. ki se pogozdijo, za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem
letu po pogozditvi,
19. na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo ali ležijo v
varnostnem območju takega objekta in se zanje predpiše ukrep
varovanja.
(2) Ne glede na drugi odstavek 71. člena tega zakona, se v davčno
osnovo od pavšalne ocene dohodka na panj na zahtevo zavezanca ne
všteva pavšalna ocena dohodka na panj za panje, ki se uporabljajo
za doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju tega
zakona.
73.a člen
(olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnost)
(1) Kadar je mogoče z računi dokazati vlaganje sredstev članov
gospodinjstva oziroma agrarne skupnosti v osnovna sredstva in
opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti,
se v davčnem letu vlaganja prizna olajšava v višini 40% vloženega
zneska.
(2) Olajšave za investicije po tem členu se v delu, ki so
financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti,
proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta
sredstva naravo nepovratnih sredstev, ne priznajo.
(3) Za vlaganje iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo
vlaganja v:
1. nakup zemljišč,
2. nakup ali gradnjo stavb,
3. nakup motornih vozil razen traktorjev in druge kmetijske in
gozdarske mehanizacije.
(4) Olajšava se priznava največ do višine davčne osnove.
Neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena lahko
zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih letih po letu vlaganja,
vendar zmanjšanje ne sme presegati davčne osnove.
(5) Olajšava se prizna zavezancu v sorazmernem deležu glede na
skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu oziroma glede na
njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni
skupnosti.
(6) V primeru odtujitve osnovnega sredstva oziroma opreme, za
katero je bila uveljavljena olajšava, prej kot v treh letih po letu
vlaganja, se znesek davčne osnove v letu odtujitve poveča za znesek
izkoriščene olajšave, morebitnega neizkoriščenega dela olajšave pa
v naslednjih letih po odtujitvi ni mogoče uveljaviti.
5. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice
74. člen
(dohodek)
(1) Dohodek po tem poglavju vključuje:
1. dohodek iz oddajanja premoženja v najem in
2. dohodek iz prenosa premoženjske pravice.
(2) Določbe tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca
po III.3. poglavju tega zakona.
5.1. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem
75. člen
(dohodek iz oddajanja premoženja v najem)
(1) Dohodek iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju je
dohodek, dosežen z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v
nadaljnjem besedilu: premoženja) v najem.
(2) Za oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku tega člena se
šteje:
1. vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi
pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno
premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja,
najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo
nadomestilo;
2. drugi primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega
premoženje uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe
premoženja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico, da od njega
zahteva opustitev določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico
izvrševati na svojem premoženju, prejme ustrezno nadomestilo, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
(3) Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje
najemnina in druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v
najem, ki vključujejo zlasti:
1. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je
opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto
premoženje plačuje najemnik;
2. premije, nadomestila, odškodnine in podobne dohodke, ki ne
predstavljajo dohodka iz 1. točke tega odstavka.
76. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
1. dohodka iz oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka iz
oddajanja opreme, bivalnika in prevoznega sredstva v najem,
2. materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost
kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
3. dohodka preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
4. dohodka za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na
državni ali lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek
ne presega 42 eurov.
77. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem,
zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega z
oddajanjem premoženja v najem.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec namesto
normiranih stroškov uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja
premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja (v nadaljnjem
besedilu: dejanski stroški vzdrževanja), če jih v času oddajanja
premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski
stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov. Minister,
pristojen za finance, lahko podrobneje določi dejanske stroške
vzdrževanja za namene tega člena.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, je davčna osnova
od dohodka, ki ga zavezanec doseže z oddajanjem kmetijskega ali
gozdnega zemljišča v najem, dosežen dohodek.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, je davčna osnova
od dohodka, ki ga najemnik doseže z oddajanjem premoženja v
podnajem, dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za
najemnino in drugo nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za
najem tega premoženja.
(5) Davčna osnova se pri vzajemnem oddajanju premoženja v najem
določi za vsako stran posebej, in sicer glede na primerljivo tržno
ceno najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba odda v najem,
upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega člena.
(6) Zavezanec lahko kot dejanske stroške vzdrževanja iz drugega
odstavka tega člena uveljavlja tudi dejansko porabljena sredstva
rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Zavezancu
se prizna znesek njemu pripisanih porabljenih sredstev rezervnega
sklada, ki so bila vplačana v zvezi z nepremičnino, oddano v najem,
in sicer na podlagi obvestila upravnika, ki nastale stroške
vzdrževanja porazdeli med etažne lastnike po vnaprej določenih
kriterijih in sestavi razdelilnik oziroma obračun teh stroškov.
5.2. Dohodek iz prenosa premoženjske pravice
78. člen
(dohodek iz prenosa premoženjske pravice)
(1) Dohodek iz prenosa premoženjske pravice po tem poglavju
vključuje dohodek, dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja
ali odstopom pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja:
1. materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca,
2. izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave,
načrta, formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega
premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali
znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po
zakonu,
3. osebnega imena, psevdonima ali podobe, na podlagi pogodbe ali
drugi pravni podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za
njen prenos prejme določeno nadomestilo.
(2) Kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice se po tem poglavju
obdavčuje vsak dohodek, prejet kot nadomestilo za prenos
premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za uporabo,
izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja premoženjske pravice.
79. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice,
zmanjšan za normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega s
prenosom premoženjske pravice.
(2) Stroški iz prvega odstavka tega člena se ne priznajo:
1. imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj
ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,
2. v primeru odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopa
pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena,
psevdonima ali podobe.
6. Dohodek iz kapitala
80. člen
(dohodek)
(1) Dohodek iz kapitala po tem poglavju vključuje:
1. obresti,
2. dividende, in
3. dobiček iz kapitala.
(2) Določbe tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca
po III.3. poglavju tega zakona, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
6.1. Obresti
81. člen
(obresti)
(1) Obresti po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od
dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri
bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do
dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz
življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na
podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki
obresti.
(2) Kot obresti se po tem poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki
ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja,
vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti
glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s
tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi
diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno
dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno
dolžniško razmerje.
(3) Za dohodek iz življenjskega zavarovanja iz prvega odstavka tega
člena se šteje tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja,
sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben
register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega
zavarovanja.
(4) Za dolžniške vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena
se štejejo tudi zamenljivi dolžniški vrednostni papirji.
82. člen
(oprostitev)
Dohodnine se ne plačuje od:
1. obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali
preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov;
2. obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri
izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo
izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled;
3. dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer
smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe;
4. dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem:
– nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku
desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem
zavarovanju,
– sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote
ena in ista oseba, in
– ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police
življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te
točke;
5. obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski
varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let,
razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe;
6. 50% zneska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel
kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Če
je upravičenec po navedenem zakonu mrtev ali razglašen za mrtvega
pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se za
upravičenca štejejo njegovi dediči, ki jim je Slovenski
odškodninski sklad oziroma Slovenska odškodninska družba izročila
obveznice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Za namene
izvajanja navedene oprostitve je zavezanec, ki razpolaga hkrati z
obveznicami, ki jih je pridobil kot upravičenec po navedeni točki
ter na drug način, dolžan voditi evidenco zalog obveznic. Zaloge se
vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO);
7. obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se
vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih
upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom.
83. člen
(splošno o davčni osnovi)
Davčna osnova so dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
84. člen
(davčna osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in
dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah)
Ne glede na 83. člen tega zakona, je davčna osnova od obresti,
doseženih v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na
računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi
v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo
daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s
privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka
varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, enaka obrestim,
obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako
odloči in o tem v roku in na predpisan način obvesti banko ali
hranilnico in davčni organ.
85. člen
(davčna osnova od dohodka iz finančnega najema)
(1) Davčna osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila
finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne
predstavlja vračila glavnice.
(2) Če po pogodbi o finančnem najemu lastninska pravica po izteku
pogodbeno dogovorjenega obdobja ne preide na najemnika, se dohodek,
ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko izteče pogodba o
finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v
najem po III.5.1. poglavju tega zakona.
86. člen
(davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja)
(1) Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je
razlika med prejetim izplačilom in vplačilom.
(2) Vrednost vplačila iz prvega odstavka tega člena se v primeru
obročnih vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. Če
izplačilo iz prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem
znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih
vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih
izplačil. Če celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil v
pogodbi o življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot celotno
obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med
zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in
pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na
podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovanem
trajanju življenja ob rojstvu v Sloveniji, in sicer kot povprečje
pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu moškega in ženske.
87. člen
(davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za
izplačilo obresti)
Davčna osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za
izplačilo obresti, so dosežene obresti.
88. člen
(davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja)
(1) Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo
papirja ali pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega
papirja pred ali ob dospelosti papirja, so obresti, obračunane za
obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja.
(2) Za diskontirani dolžniški vrednostni papir iz prvega odstavka
tega člena se šteje tudi brezkuponski dolžniški vrednostni
papir.
(3) Višina obresti iz prvega odstavka tega člena se določi po
metodi enakomernega (konstantnega) donosa.
(4) Za odkup diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja iz
prvega odstavka tega člena se šteje tudi unovčitev diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja.
89. člen
(razmejitev med glavnico in obrestmi)
Če ni vnaprej natančno določeno, kolikšen del posameznega plačila
predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del plačilo obresti, se za
namene tega zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti,
izračunane po priznani obresti meri, ki jo določi minister,
pristojen za finance, na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb za potrebe določanja obresti med povezanimi
osebami.
6.2. Dividende
90. člen
(dividende)
(1) Dividende po tem poglavju so dividende in drugi dohodki,
doseženi na podlagi lastniškega deleža.
(2) Za lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak
delež, ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: imetnik
deleža) na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi
in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom
tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim
vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki
ima pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu:
plačnik).
(3) Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev
dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane
osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku,
ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno
z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic.
(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:
1. prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb;
2. dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi
papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika;
3.
dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega
dobička ali prihodkov investicijskega sklada, ki niso zajeti z 81.
členom tega zakona.
91. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je dosežena dividenda, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(2) Davčna osnova se pri prikritem izplačilu dobička določi na
podlagi primerljive tržne cene.
6.3. Dobiček iz kapitala
92. člen
(dobiček iz kapitala)
Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo
kapitala.
93. člen
(kapital)
Za kapital po tem poglavju se štejejo:
1. nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v
spremenjenem ali nespremenjenem stanju;
2. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in
drugih oblikah organiziranja;
3. investicijski kuponi.
94. člen
(odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitev
kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje
kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega
kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru
likvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža v
primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja
lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila
lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
95. člen
(neobdavčljiva odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se ne šteje:
1. prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali
osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo
osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti
fizične osebe;
2. odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali
po darilni pogodbi za primer smrti;
3. prenos
nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov
oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto
razlastitve;
4. prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru
ustanovitve zastavne pravice na kapitalu, in prenos nazaj
posojilodajalcu oziroma zastavitelju, razen prenosa nazaj v
primeru, ko se posojeni kapital proda in vrne novo kupljeni
kapital;
5. zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega
izdajatelja, pri kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki
in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka;
6. razdelitev delnic istega izdajatelja na delnice ali združitev
delnic istega izdajatelja v delnice, ki se opravi pri
nespremenjenem osnovnem kapitalu izdajatelja, razen morebitnih
denarnih izplačil; za delnico po tej točki se šteje tudi
začasnica;
7. zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega
izdajatelja; morebitna denarna izplačila ob zamenjavi se štejejo za
delno odsvojitev;
8. zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je
namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega
leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve ali umiku delnic
oziroma deležev oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni
družbi zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne
družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oziroma
zmanjšanje vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je
namenjeno kritju neporavnane izgube zadruge;
9. razveljavljena po Odločbi
Ustavnega sodišča.
10. prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev
v skladu z zakoni.
96. člen
(oprostitev)
(1) Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri
odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva.
(2) Dohodnine se ne plača tudi od dobička iz kapitala, doseženega
pri:
1. prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v
procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi,
ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev
se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v
kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega
preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko
preoblikovanje podjetij;
2. odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve
stanovanji, s pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec
prijavljeno stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam
dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo; če je
zavezanec stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z
opravljanjem dejavnosti ali ga je oddajal v najem, se za odsvojitev
kapitala po tej točki ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja
ali stanovanjske hiše, ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z
opravljanjem dejavnosti (pod pogojem, da je stanovanje ali
stanovanjska hiša oziroma njun del v poslovnih knjigah prikazano
kot sredstvo za potrebe dejavnosti) ali ga je oddajal v najem;
3. odsvojitvi investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z
zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic
investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske
družbe – v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene
investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je nastala iz
pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku
obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v
vzajemni sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to
področje – pod pogojem, da so bile te delnice pridobljene v procesu
lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki
urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;
4. odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev;
5. odsvojitvi deleža, pridobljenega na podlagi naložb tveganega
kapitala (naložb v obliki povečanja osnovnega kapitala družbe z
vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske družbe) v družbi
tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja
družbe tveganega kapitala, če je imela ta družba status družbe
tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva takega deleža
zavezanca; o tem ali gre za odsvojitev kapitala po tej točki,
odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve pri davčnem
organu. Ta točka se za zavezanca, ki je
pridobil delež v družbi tveganega kapitala v času odobrene sheme
državne pomoči za tvegani kapital in izpolnjuje pogoje po tej
točki, uporablja do odsvojitve tega deleža.
(3) Izguba, ki jo zavezanec doseže pri odsvojitvi kapitala iz
prvega in drugega odstavka tega člena, ne zmanjšuje davčne osnove
od dobička iz kapitala.
(4) V čas prijavljenega stalnega prebivališča iz 2. točke drugega
odstavka tega člena se pri državljanu države članice EU oziroma
EGP, ki ni Slovenija, šteje tudi čas prijavljenega začasnega
prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.
97. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo
kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
(2) Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in
vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko
v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo
zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem
poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, lahko zavezanec
neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) v letu, za katero se
dohodnina odmerja, ki jo doseže pri odsvojitvi delnic ali deležev
oziroma osnovnih vložkov, ki jih je pridobil pred pridobitvijo
novih delnic ali deležev oziroma osnovnih vložkov pri povečanju
osnovnega kapitala iz sredstev družbe, prenaša v naslednja davčna
leta in zmanjšuje pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala v
naslednjih davčnih letih, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna
osnova. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun prenesenega
neizkoriščenega dela negativne razlike (izgube) se pozitivna davčna
osnova najprej zmanjša za neizkoriščeni del negativne razlike
(izgube) starejšega datuma.
(4) V primerih, ko se pozitivna davčna osnova, zmanjšana z izgubami
iz drugega in tretjega odstavka tega člena, nanaša na različna
obdobja imetništva kapitala, se dohodnina odmeri od skupne letne
pozitivne davčne osnove, ki se razdeli med posamezna obdobja
imetništva kapitala iz drugega odstavka 132. člena tega zakona
upoštevaje sorazmerne deleže. Sorazmerni deleži se ugotovijo kot
razmerje med pozitivno davčno osnovo posameznega obdobja imetništva
kapitala in seštevkom pozitivnih davčnih osnov posameznih obdobij
imetništva kapitala v davčnem letu.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena, negativna razlika
(izguba), ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke
93. člena tega zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem
poglavju:
1. če zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala
pridobi vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi
pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala
ali
2. če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali
pravna oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do
lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh
deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških
deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi
istovrstni kapital.
98. člen
(vrednost kapitala ob pridobitvi)
(1) V vrednost kapitala ob pridobitvi se všteva nabavna vrednost
kapitala in stroški, ki so določeni s tem členom.
(2) Za nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega člena se
šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v
času pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če
vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za
nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času
pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je
bil kapital pridobljen po 1. točki 95. člena tega zakona ali na
podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v času
pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na
dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna
cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z
ustreznimi dokazili.
(3) Kadar zavezanec pridobi delnice ali drug kapital na način,
določen v četrtem odstavku 43. člena tega zakona, se za nabavno
vrednost delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena
delnice ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena
oziroma na dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali drug
kapital.
(4) Kadar zavezanec pridobi delnico ali povečani delež oziroma
osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe,
se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali
pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka
nič.
(5) Kadar zavezanec pridobi kapital s prenosom sredstev iz podjetja
zavezanca v svoje gospodinjstvo ali s prenehanjem opravljanja
dejavnosti, se za nabavno vrednost prenesenega sredstva šteje
primerljiva tržna cena sredstva na dan prenosa oziroma na dan
prenehanja opravljanja dejavnosti.
(6) Razveljavljen po Odločbi
Ustavnega sodišča.
(7) Stroški iz prvega odstavka tega člena so:
1. vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov
vzdrževanja, ki povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je
plačal zavezanec;
2. znesek davka na dediščine in darila in davka na promet
nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala;
3. stroški, ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo
pridobljene nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v
skladu z obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se
vrednost nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški
cenitve se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot
188 eurov;
4. normirani stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini 1%
od nabavne vrednosti kapitala.
(8) Nabavna vrednost in stroški v tuji valuti iz prvega odstavka
tega člena se preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka
Slovenije. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve
kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.
99. člen
(vrednost kapitala ob odsvojitvi)
(1) Za vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v prodajni ali
drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital
ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob
odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih
dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala,
ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za
vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena
kapitala ob odsvojitvi.
(2) Vrednost kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške
zavezanca:
1. znesek davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob
odsvojitvi nepremičnine;
2. stroške, ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene
nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z
obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost
nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve
nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več
kot 188 eurov;
3. normirane stroške, povezane z odsvojitvijo kapitala, v višini 1%
od vrednosti kapitala ob odsvojitvi, brez upoštevanja stroškov iz
2. točke tega odstavka.
(3) Vrednost kapitala ob odsvojitvi in stroški iz drugega odstavka
tega člena v tuji valuti se preračunajo v eure po tečaju, ki ga
objavlja Banka Slovenija. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na
dan odsvojitve kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.
100. člen
(odlog ugotavljanja davčne obveznosti)
(1) Kadar zavezanec odsvoji kapital na način, določen v drugem
odstavku tega člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku
odsvojitve ne ugotavlja.
(2) Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži pri naslednjih
odsvojitvah kapitala:
1. podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, vključno z
neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi;
2. zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev,
združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek
od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah;
3. zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske
kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri
istem krovnem vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za
upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb, ali rezident druge države članice EU, če
družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov
med podskladi.
(3) O tem ali gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega
člena, odloči davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve
kapitala pri davčnem organu, če je tako določeno z zakonom, ki
ureja davčni postopek.
(4) Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje
obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi
zavezančev zakonec ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive
odsvojitve kapitala, pridobljenega z zamenjavo iz 2. ali 3. točke
drugega odstavka tega člena.
(5) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot čas
pridobitve s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala
šteje:
1. v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z
obdaritvijo – datum, ko je darovalec pridobil kapital;
2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih
deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in
delitvah – datum, ko so bili zamenjani deleži pridobljeni;
3. v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med
podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – datum, ko so bili
prvi zamenjani investicijski kuponi pridobljeni.
(6) Kadar se ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot nabavna
vrednost s podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala
šteje:
1. v primeru ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z
obdaritvijo – nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital
pridobil darovalec;
2. v primeru zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih
deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri
zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in
delitvah – nabavna vrednost zamenjanih deležev v času njihove
pridobitve;
3. v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med
podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu – nabavna vrednost
prvih zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove
pridobitve.
(7) Za otroka po tem členu se šteje lasten otrok, posvojenec in
pastorek.
101. člen
(čas pridobitve kapitala)
(1) Za čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali
drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe
ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je
fizična oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za
čas pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih
dokazil.
(2) Kadar se nepremičnina pridobi z graditvijo, ki jo izvaja
zavezanec sam, se za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega
dovoljenja. V primeru pridobitve nepremičnine z graditvijo, ki jo
po pogodbi za zavezanca izvaja druga oseba, se za čas pridobitve
šteje datum sklenitve pogodbe med zavezancem in izvajalcem. Če
zavezanec v času dveh let od podpisa pogodbe ne prevzame zgrajene
nepremičnine, se za čas pridobitve šteje datum dejanskega prevzema
zgrajene nepremičnine.
(3) Kadar se odsvoji objekt, ki stoji na zemljišču, katerega čas
pridobitve ni enak času pridobitve objekta, se kot čas pridobitve
objekta in zemljišča šteje čas pridobitve objekta.
(4) Kadar je zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo
solastninsko pravico na kapitalu ali imajo na njem skupno lastnino,
in se tak kapital pozneje razdeli, se za čas pridobitve kapitala,
ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je na kapitalu
pridobil solastninsko pravico oziroma ko je kapital pridobil v
skupno lastnino. Če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v
obsegu, ki presega del, ki bi mu pripadal iz solastništva ali
skupne lastnine, se za čas pridobitve presežnega dela šteje čas
razdelitve.
(5) Kadar je zavezanec kapital pridobil na način iz petega odstavka
98. člena tega zakona se za čas pridobitve šteje čas prenosa
sredstev iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo oziroma čas
prenehanja opravljanja dejavnosti.
102. člen
(čas odsvojitve kapitala)
Za čas odsvojitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali
drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe
ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je
fizična oseba odsvojila kapital. V primeru prenehanja gospodarske
družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja ter pri zmanjšanju
osnovnega kapitala, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum
sklepa organa o prenehanju oziroma sklepa organa o zmanjšanju
osnovnega kapitala. V primeru izstopa ali izključitve se za čas
odsvojitve šteje datum vpisa učinka izstopa ali izključitve v
register. V drugih primerih odsvojitve se za čas odsvojitve
kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih dokazil.
103. člen
(vodenje evidenc zalog kapitala)
(1) Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala
iz 2. in 3. točke 93. člena tega zakona. Zaloge takega kapitala se
vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec vodi
ločeno evidenco zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih ima
v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o
gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec vodi
evidenco zalog investicijskih kuponov istega vzajemnega sklada
ločeno po posameznih razredih kuponov.
104. člen
(pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta)
V dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se vštevajo v davčnem
letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz
kapitala. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v
času odsvojitve kapitala.
7. Drugi dohodki
105. člen
(opredelitev drugih dohodkov)
(1) Drugi dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne
štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega
zakona.
(2) Za druge dohodke po tem zakonu se ne štejejo dohodki iz 19. do
vključno 32. člena tega zakona in dohodki, ki so v skladu s tem
zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno
osnovo.
(3) Drugi dohodki vključujejo:
1. nagrade;
2. darila;
3. dobitke v nagradnih igrah;
4. priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o
uresničevanju javnega interesa na področju kulture;
5. kadrovske in druge štipendije;
6. družinske invalidnine in družinski dodatek po zakonu o vojnih
invalidih;
7. nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo
pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziroma odstopom
pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je
mogoče izraziti v denarju;
8. aro, ki jo je prejel zavezanec ob sklenitvi pogodbe in ki je ne
vrne stranki, ki ni izpolnila pogodbe, razen are, ki jo zavezanec
zadrži v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46.
členu tega zakona;
9. izplačila odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih
družb;
10. vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi
lastniškega deleža iz 90. člena tega zakona v plačniku, ki ne
predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za nadomestilo
se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku
deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega
deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali
zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika, ki se ne
šteje za dohodek po III.6.2. poglavju tega zakona;
11. dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz
dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz
prenosa premoženjske pravice ter za dohodek iz kapitala in ni
dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni
dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu.
(4) Ne
glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena, se za drugi
dohodek šteje tudi vsak dohodek, ki ga prejme prostovoljec od
prostovoljske organizacije na podlagi ali v zvezi z opravljanjem
prostovoljskega dela v skladu z zakonom, ki ureja
prostovoljstvo.
106. člen
(drugi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska
štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje,
osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali
študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in
za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri
določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot
je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu
prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno
upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in
4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(2) Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega
člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek,
določen v prvem odstavku tega člena.
107. člen
(oprostitev)
Ne glede na 105. člen tega zakona, se dohodnine ne plačuje od:
1. nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem,
znanstveno-raziskovalnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem,
športnem ali socialnem področju ter na področju prostovoljstva, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
– jih izplača država, samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki
ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec
prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom,
– ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma
storitev in
– je bil prejemnik nagrade ali priznanja izbran kot nagrajenec brez
lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri prijavi na razpis oziroma v
postopku izbora nagrajenca;
2. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza,
kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi
imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi
predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih
stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila
stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;
3. dnevnih povračil stroškov po pravilih EU, kadar je izplačilo
opravljeni fizični osebi, ki sodeluje v projektu tesnega
medinstitucionalnega sodelovanja, in v zvezi s tem prejme le
navedene prejemke;
4. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitve in
dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se
udeleži posveta z mednarodno udeležbo in v zvezi s tem prejme le
povračilo stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za
povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;
5. izplačila odkupne vrednosti izplačevalcu pokojninske rente v
enkratnem znesku v primeru rednega prenehanja prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi uveljavitve pravice do
pokojninske rente, ko upravljavec v imenu in za račun zavarovanca
sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje
pokojninskih rent, po katerem zavarovanec pridobi pravico do
doživljenjske pokojninske rente v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
6. prenosa sredstev, ki je opravljen v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med pokojninskimi načrti
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, med podskladi
krovnega pokojninskega sklada in med kritnimi skladi, ki spadajo v
skupino kritnih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko
življenjskega cikla, ter iz poklicnega v prostovoljno dodatno
zavarovanje;
7. družinske invalidnine in družinskega dodatka po zakonu o vojnih
invalidih, ki jih prejmejo družinski člani osebe, ki je padla,
umrla ali je bila pogrešana pri opravljanju vojaških ali drugih
dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije ob
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991) ali osebe, ki je
izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana zaradi dogodkov ob
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991) in družinski člani
osebe, ki je na tej podlagi uveljavila status vojaškega vojnega
invalida ali civilnega invalida vojne, po njeni smrti.
108. člen
(davčna osnova za druge dohodke)
(1) Davčna osnova je doseženi dohodek, če ni s tem zakonom za
posamezno vrsto dohodka drugače določeno.
(2) V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova
vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril,
prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84
eurov.
(3) V davčno osnovo se ne všteva dobitka v nagradnih igrah, ki niso
igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali
naključje, če vrednost dobitka ne presega 42 eurov.
(4) V
davčno osnovo se ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju
dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je
izplačilo opravljeno fizični osebi, ki:
– jo
napoti ali pozove državni ali drug organ zaradi izvajanja
dejavnosti tega organa;
–
prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v
prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno
izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih,
sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih
verskih skupnosti, v dejavnostih političnih strank in
splošnokoristnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene
dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
–
prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v
dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi
delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja
ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne
pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev;
in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji
in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade
iz 44. člena tega zakona.
(5) Ne
glede na četrti odstavek tega člena, se v davčno osnovo od dohodka
iz četrtega odstavka 105. člena tega zakona poleg prejemkov, ki so
navedeni v četrtem odstavku tega člena, ne vštevajo tudi:
1.
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca pod pogojem,
da je določeno v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske
organizacije, da gre za sredstva, ki so značilna, nujna in običajna
za opravljanje določenega prostovoljskega dela in pod pogojem, da
je prostovoljska organizacija določila navedeno nadomestilo na
podlagi izračuna realnih stroškov in zato to nadomestilo
predstavlja utemeljen in razumen znesek – letno do višine 20 %
povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega
koledarskega leta. Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na
podlagi dokazil;
2.
nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na
opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v
Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi dogovora s
prostovoljsko organizacijo, ki je osebo napotila in če je ta
organizacija za tako izplačilo zagotovila potrebna sredstva sama
ali se zagotovijo na podlagi evropskega ali mednarodnega programa,
ki poteka na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila ali k
njej pristopila Slovenija:
a) za
napotene v Slovenijo – dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno
potovanje nad 12 do 24 ur v Sloveniji, ki se ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja,
b) za
napotene v tujino – dnevno do višine 20 % dnevnice za službeno
potovanje nad 14 do 24 ur v tujino, ki se ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja;
3.
nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za
izjemne dosežke – do višine 50 % finančne nagrade, razpisane za
preteklo leto, za državno priznanje za izjemne dosežke na področju
prostovoljstva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) jo
največ enkrat letno v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo,
izplača prostovoljska organizacija, ki ima v splošnem aktu vnaprej
določena merila, ki opredeljujejo izjemne dosežke ter postopek in
kriterije za izbor,
b) ne gre
za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma storitev
in
c) je bil
prejemnik nagrade izbran kot nagrajenec brez lastne aktivnosti
oziroma udeležbe v postopku izbora nagrajenca;
4.
plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje
prostovoljca, ki mora biti nezgodno zavarovan v skladu z zakonom,
ki ureja prostovoljstvo, za čas opravljanja prostovoljskega dela,
če prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za
zdravje ali življenje prostovoljca ali če je tako dogovorjeno z
dogovorom o prostovoljskem delu.
(6) Če se
izplačujejo dohodki iz četrtega in iz 1. do 3. točke petega
odstavka tega člena v višini, ki presega znesek, naveden v teh
odstavkih oziroma točkah kot neobdavčen, se znesek posameznega
dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen kot neobdavčen,
všteva v davčno osnovo.
IV. LETNA DAVČNA OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE
1. Letna davčna osnova
109. člen
(letna davčna osnova rezidenta)
(1) Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v
davčnem letu, je vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve,
dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če se davčna
osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa
premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in
zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka.
(2) Ne
glede na prvi odstavek tega člena, se letna davčna osnova od
dohodkov iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti zmanjša tudi za
obvezne prispevke za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno
varnost zavezanca, ki opravlja kmetijsko ali dopolnilno dejavnost
na kmetiji, in jih plačuje kot kmet oziroma član kmečkega
gospodarstva, v skladu s predpisi, v višini razlike med obveznimi
prispevki za socialno varnost, ki jih zavezanec plačuje iz naslova
opravljanja kmetijske in dopolnilne dejavnosti in delom obveznih
prispevkov za socialno varnost iz tega naslova, ki so upoštevani
pri izračunu davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti. Razlika iz prejšnjega stavka se prizna v
obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(3) Na letni ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih na
način, kot je določen v 71. členu tega zakona, vključno z
oprostitvami iz 73. člena tega zakona, se zmanjša za obvezne
prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se nanašajo na
socialno zavarovanje zavezanca, za pristojbine, uvedene s predpisi
o gozdovih in za stroške delovanja in vzdrževanja osuševalnih in
namakalnih sistemov, določene na podlagi predpisov o kmetijskih
zemljiščih.
(4) Če je na letni ravni ugotovljena davčna osnova iz 71. člena
tega zakona negativna, se šteje, da je davčna osnova enaka nič.
(5) Letna davčna osnova se ob izpolnjevanju pogojev iz 116. člena
tega zakona lahko ugotavlja tudi za rezidente držav članic EU
oziroma EGP.
110. člen
(upoštevanje oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine od
drugih dohodkov rezidenta)
(1) Dohodek rezidenta, od katerega se skladno z določbami
mednarodne pogodbe v Sloveniji ne plačuje dohodnine, se upošteva
pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka
takega rezidenta, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
(2) V dohodek iz prvega odstavka tega člena se ne všteva dohodek iz
kapitala iz III.6 poglavja tega zakona in
dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz III.5.1 poglavja tega
zakona.
2. Davčne olajšave
111. člen
(splošna olajšava)
(1) Vsakemu rezidentu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v
višini 2.800 eurov 3.302,70
eurov letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne
uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
(2) Poleg olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se
rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz
zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če
se davčna osnova od tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter
drugih dohodkov – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine
oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja
dohodnina, ne presega 10.200 eurov 11.166,37 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne
osnove v višini 3.019,83 eurov 3.217,12 eurov letno.
(3) Poleg olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se
rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz
zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če
se davčna osnova od tega dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov, dohodka iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter
drugih dohodkov – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine
oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v letu, za katero se odmerja
dohodnina, presega 10.200 eurov 11.166,37 eurov in ne presega 11.800
eurov12.570,89 eurov, prizna
zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.000 eurov letno
1.115,94 eurov.
(4) Za dohodek iz dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se šteje dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani
prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne
osnove, razen razlike v obrestih.
(5) Glede uskladitve in načina objave zneskov skupnega dohodka, ki
so določeni v drugem in tretjem odstavku tega člena, se uporablja
118. člen tega zakona.
112. člen
(osebne olajšave)
(1) Rezidentu, invalidu s 100% telesno okvaro, se prizna zmanjšanje
letne davčne osnove v višini 14.971 eurov letno, če mu je bila
priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za
socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev
in vojaških invalidov.
(2) Črtan po 6. členu ZDoh-2M
(Uradni list RS, št. 96/13).
(3) Rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
13,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
(4) Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega
zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, se prizna
zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjenega nadomestila. Za
nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja se ne šteje
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga
izplačuje delodajalec uživalcu pravic na podlagi preostale delovne
zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so se
uporabljali do 31. decembra 2002.
(5) Rezidentu, prejemniku priznavalnine po zakonu o republiških
priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na
področju kulture, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5%
odmerjene priznavalnine.
(6) Rezidentu, prejemniku poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
13,5% odmerjene poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
(7) Olajšava iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega
člena se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od
posameznega dohodka, navedenega v tretjem, četrtem, petem in šestem
odstavku tega člena.
113. člen
(posebna osebna olajšava)
(1) Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na
področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v
kulturi, se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za
področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega
delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15%
prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(2) Rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je
vpisan v razvid samostojnih novinarjev, se pod pogojem, da nima
sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti,
prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini
15% prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(3) Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta,
se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne
osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi
napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije
za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku,
ki je enak 75% zneska splošne olajšave iz 111. člena tega zakona.
Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz
prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij
do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ
šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri
leta od dneva vpisa.
(4) Rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan
v razvid poklicnih športnikov, se pod pogojem, da nima sklenjenega
delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15%
prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
114. člen
(posebna olajšava)
(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje
letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.066 eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
7.486 eurov letno;
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov
letno.
(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in
2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 180 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 1.680 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 3.180 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 4.680 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.500 eurov
glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.
(3) Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz 2. točke
prvega odstavka tega člena se šteje otrok, ki:
1. ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali
3. je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb za delo nezmožen.
(4) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se
prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega
otroka pa, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta
nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar
največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi
za otroka po tej starosti, če traja njegovo šolanje na visoki
stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali
poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave
se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je
šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se olajšava, določena v
2. točki prvega odstavka tega člena, za otroka, ki je skladno s
predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za
delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost.
(6) Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne
priznava zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže,
da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se
olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu
z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
prizna pravico do otroškega dodatka.
(7) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se ne
prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja,
usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima
celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da
tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima
zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za
dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki
ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do
dodatka za nego otroka.
(8) Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka
tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju
dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v
skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske
prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z
zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba
centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb.
(9) Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za
priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana
dejansko preživljal.
(10) Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu
prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le
morebitna razlika do celotne višine olajšave.
(11) Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo
uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega
člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
(12) Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe,
sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo
preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je
prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne
olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se
razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu
pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok
zaupan.
115. člen
(vzdrževani družinski člani)
(1) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec,
ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za
preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s
sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo
plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se
štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(2) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok
do 18. leta starosti.
(3) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok
do 26. leta starosti, če:
– neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje
na srednji, višji ali visoki stopnji,
– ni zaposlen,
– ne opravlja dejavnosti, in
– nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine
posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3.
točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz
prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen
družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo
na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja,
štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in
29. členu tega zakona.
Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki
izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če
se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo
šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo
štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
(4) Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši
od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je
prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma
posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za
preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se
štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki
ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega
družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za
nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih
prejemkih.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega
družinskega člana šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s
prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali
visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje
na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše
bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje,
v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v
navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje
zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(7) Ne glede na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena,
se otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in
telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega
družinskega člana ne glede na njegovo starost.
(8) Za otroka se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma
otrok zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če
ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih
staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na
podlagi sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če
zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.
(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi
starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov
za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem
gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno
varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod
enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega
zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz
prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(10) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni
del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, se šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje
pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti in če nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so
ti manjši od posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana,
določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod
pogojem, da njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne
uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V
takem primeru se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi
otrok člana kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za
vzdrževanega družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje
otrok, kot je določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za
lastne dohodke iz prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki
po tem zakonu.
(11) Za vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba,
ki izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in
ima prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije
oziroma države članice EU ali je rezident države, s katero ima
Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi
izvajanja domače zakonodaje.
116. člen
(olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP)
Fizična oseba, ki je rezident države članice EU oziroma EGP, ki ni
Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz
dejavnosti, razen dohodkov iz dejavnosti, če se davčna osnova od
teh dohodkov ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, lahko
uveljavlja olajšave, določene v 111., 112., 113., 114. in 117.
členu tega zakona, če z dokazili dokaže, da znašajo navedeni
dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% njenega celotnega
obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi
njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz
obdavčitve ali so neobdavčeni.
117. člen
(olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko
zavarovanje)
(1) Letna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se lahko zmanjša
za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega
načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po
pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v
skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24%
obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
zavarovanca, oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije in načina objave
usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega zakona.
(2) Če plačujeta premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja delodajalec in delojemalec, se pri določitvi višine
premije, za katero se priznava olajšava, upošteva skupni znesek
vplačanih premij.
(3) Če v primeru iz drugega odstavka tega člena skupni znesek
vplačanih premij presega znesek iz prvega odstavka tega člena,
lahko zavezanec uveljavlja olajšavo samo od tistega dela vplačane
premije, ki je enaka razliki med zneskom iz prvega odstavka tega
člena in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi kadar je
zavezanec istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja in v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.
118. člen
(uskladitev olajšav)
(1) Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, se lahko, upoštevaje
cilje ekonomske politike vlade, določi koeficient, s katerim se
uskladijo zneski olajšav, določeni v 111. členu, prvem odstavku
112. člena, prvem in drugem odstavku 114. člena ter v prvem
odstavku 117. člena tega zakona. Navedeni koeficient se mora
določiti, če koeficient rasti cen življenjskih potrebščin v
Sloveniji za mesec avgust tekočega leta v primerjavi z mesecem
avgustom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike
Slovenije, preseže 1,03.
(2) Zneske olajšav iz prvega odstavka tega člena določi minister,
pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za
naslednje leto, če je z zakonom o izvrševanju proračuna za
naslednje leto določena uskladitev.
3. Odmera dohodnine
119. člen
(odmera dohodnine)
(1) Letna davčna osnova iz 109. člena tega zakona, zmanjšana za
zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112.
člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117.
člena tega zakona, je neto letna davčna osnova.
(2) Dohodnina se odmeri od neto letne davčne osnove po stopnjah iz
122. člena tega zakona.
120. člen
(povprečenje)
(1) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se
zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi
sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let (v nadaljnjem
besedilu tega odstavka: dohodek iz preteklih let), dohodnina odmeri
od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz
preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni
stopnji zavezanca (v nadaljnjem besedilu: povprečna stopnja).
Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz
122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109. člena tega
zakona, ki se zmanjša za 80% davčne osnove od dohodka iz preteklih
let ter za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka
112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in
117. člena tega zakona.
(2) Ne glede na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se
zavezancu, ki je dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka
47. člena tega zakona in ugotavlja davčno osnovo od tega dohodka na
podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, dohodnina odmeri od neto
letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodke iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena – po posebej izračunani povprečni
stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj
dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove iz 109.
člena tega zakona, v katero se všteva le sorazmerni del davčne
osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami,
od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona
na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti,
ter zmanjša za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in drugega
odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka 114.
člena in 117. člena tega zakona. Sorazmerni del dohodka iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena se ugotovi tako, da se ta
dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega
gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
121. člen
(olajšave in lestvica za zavezanca, ki je rezident za del
davčnega leta)
Pri odmeri dohodnine za davčno leto, v katerem je fizična oseba
postala ali prenehala biti rezident, se davčne olajšave in lestvica
iz 122. člena tega zakona upoštevajo sorazmerno obdobju, ki se
šteje za obdobje, v katerem je fizična oseba bila rezident.
V. STOPNJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO
OSNOVO
122. člen
(stopnje dohodnine)
(1) Stopnje dohodnine za davčno leto so:
če znaša neto letna davčna osnova v eurih
|
|
|
znaša dohodnina
v eurih
|
nad
|
do
|
|
|
|
|
|
|
8.021,34
|
|
|
16%
|
|
|
8.021,34
|
20.400,00
|
1.283,41
|
+
|
27%
|
nad
|
8.021,34
|
20.400,00
|
70.907,20
|
4.625,65
|
+
|
41%
|
nad
|
20.400,00
|
70.907,20
|
|
25.333,60
|
|
50%
|
nad
|
70.907,20
|
če znaša neto letna davčna osnova v
eurih
|
|
|
znaša dohodnina
v eurih
|
nad
|
do
|
|
|
|
|
|
|
8.021,34
|
|
|
16%
|
|
|
8.021,34
|
20.400,00
|
1.283,41
|
+
|
27%
|
nad
|
8.021,34
|
20.400,00
|
48.000,00
|
4.625,65
|
+
|
34%
|
nad
|
20.400,00
|
48.000,00
|
70.907,20
|
14.009,65
|
+
|
39%
|
nad
|
48.000,00
|
70.907,20
|
|
22.943,46
|
|
50%
|
nad
|
70.907,20
|
(2) Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, se lahko, upoštevaje
cilje ekonomske politike vlade, določi koeficient, s katerim se
uskladijo zneski neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka tega
člena; temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo. Navedeni
koeficient se mora določiti, če koeficient rasti cen življenjskih
potrebščin v Sloveniji za mesec avgust tekočega leta v primerjavi z
mesecem avgustom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije, preseže 1,03.
(3) Zneske iz drugega odstavka tega člena določi minister,
pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za
naslednje leto, če je z zakonom o izvrševanju proračuna za
naslednje leto določena uskladitev.
VI. OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V
LETNO DAVČNO OSNOVO
123. člen
(odmera in poračun dohodnine na letni ravni)
(1) Od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, dohodnino na
letni ravni za zavezanca odmeri davčni organ na podlagi napovedi,
ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno
davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa, v
rokih in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(2) Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se odšteje med
letom plačana dohodnina od teh dohodkov.
(3) Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo
dohodnine.
(4) Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska
med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši
od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu
razlika dohodnine vrne.
124. člen
(plačevanje akontacije dohodnine)
(1) Od dohodkov zavezanca, določenih s tem zakonom, se med letom
plačuje akontacija dohodnine, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki
ureja davčni postopek drugače določeno.
(2) Akontacija dohodnine se izračuna in plača v rokih in na način,
določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Akontacija dohodnine se zavezancu, rezidentu, odšteje od
dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto.
(4) Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot
dokončen davek.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se zavezancu, rezidentu
države članice EU, ki izpolnjuje pogoje iz 116. člena tega zakona,
akontacija dohodnine odšteje od dohodnine, odmerjene od dohodkov,
doseženih v Sloveniji, za posamezno davčno leto.
125. člen
(izračun akontacije dohodnine)
(1) Izračun akontacije dohodnine se opravi z davčnim obračunom ali
z odmero akontacije dohodnine.
(2) Izračun akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega
obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga
opravi zavezanec sam. Izračun akontacije dohodnine z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
(3) Plačnik davka je oseba, ki izplačuje dohodke, obdavčljive po
tem zakonu, če ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače
določeno.
(4) Izračun akontacije dohodnine z odmero opravi davčni organ na
podlagi napovedi zavezanca ali na podlagi podatkov o katastrskem
dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, če ni z zakonom drugače
določeno.
126. člen
(plačilo akontacije dohodnine)
(1) Plačilo akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega
obračuna ali odmere akontacije dohodnine.
(2) Plačilo akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega
obračuna z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga
opravi zavezanec sam. Plačilo akontacije dohodnine z davčnim
odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
(3) Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o
odmeri akontacije dohodnine je zavezanec sam.
(4) Način izračuna in plačila akontacije dohodnine od posameznih
vrst dohodkov, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, je določen z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
VII. AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO
DAVČNO OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
127. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve)
(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna in
plača od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 41. do 45. člena
tega zakona.
(2) Od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu,
pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega
razmerja (v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), se akontacija
dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo
stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona,
preračunana na 1/12 leta.
(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva
1/12 zneska olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega in
drugega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona. Pri
izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega
člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva tudi 1/12
zneska olajšave iz drugega odstavka 111. člena tega zakona, če ta
dohodek ne presega 1/12 dohodka iz drugega odstavka 111. člena tega
zakona oziroma 1/12 zneska olajšave iz tretjega odstavka 111. člena
tega zakona, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega
odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec ne želi, da se mu pri
izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega
člena, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva olajšava iz
drugega oziroma tretjega odstavka 111. člena tega zakona, o tem
obvesti glavnega delodajalca. Pri izračunu akontacije dohodnine od
pokojnine se upošteva tudi olajšava iz tretjega odstavka 112. člena
tega zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od nadomestil iz
obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih prejemajo delovni
invalidi po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, ki jih za mesečno obdobje izplačuje Zavod za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se upošteva tudi
olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona. Pri izračunu
akontacije dohodnine od poklicne pokojnine se upošteva tudi
olajšava iz šestega odstavka 112. člena tega zakona.
(4) Če se dohodek iz delovnega razmerja, ki se nanaša na mesečno
obdobje, izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka
iz delovnega razmerja ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega
razmerja in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že
plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz
delovnega razmerja.
(5) Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo,
izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od
celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji
dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje
dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša
na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev
se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
(6) Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25%
od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja
olajšav po tretjem odstavku tega člena.
(7) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se izračun
akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega
zavarovanja, ki ga prejema delovni invalid, od polovice oziroma
sorazmernega dela pokojnine uživalcu pokojnine, ki začne ponovno
delati oziroma opravljati dejavnost, od delne pokojnine in od 20%
predčasne ali starostne pokojnine, ki jo v skladu s predpisi, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za mesečno obdobje
izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
opravi v skladu s šestim odstavkom tega člena, če prejemnik
navedenega dohodka hkrati prejema tudi plačo ali nadomestilo plače.
Pri izračunu akontacije dohodnine od nadomestila iz obveznega
invalidskega zavarovanja se upošteva olajšava iz četrtega odstavka
112. člena tega zakona, pri izračunu akontacije dohodnine od
polovice oziroma sorazmernega dela pokojnine, od delne pokojnine in
od 20% predčasne ali starostne pokojnine pa se upošteva olajšava iz
tretjega odstavka 112. člena tega zakona.
(8) Ne glede na sedmi odstavek tega člena se lahko akontacija
dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki
ga prejema delovni invalid, od polovice oziroma sorazmernega dela
pokojnine uživalcu pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma
opravljati dejavnost, od delne pokojnine in od 20% predčasne ali
starostne pokojnine, ki jo prejema upravičenec po predpisih, ki
urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izračuna in plača po
znižani stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano stopnjo
akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora
obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo
akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na
letni ravni.
(9) Ne glede na šesti odstavek tega člena se lahko akontacija
dohodnine od pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in od
primerljive pokojninske rente, ki je prejeta iz tujine, izračuna in
plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano
stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora
obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo
akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na
letni ravni.
(10) Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega
razmerja se izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega in
petega odstavka 41. člena tega zakona po stopnji 25%.
(11) Ne glede na deseti odstavek tega člena se akontacija dohodnine
od dohodka verskega delavca ne plača, če se izračunava od dohodka,
ki je enak znesku, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji.
(12) Ne glede na deseti odstavek tega člena, se akontacija
dohodnine od dohodka rezidenta, ki glede starosti in statusa
izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113.
člena tega zakona, za opravljeno začasno ali občasno delo na
podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja,
ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400
eurov.
128. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če se davčna
osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov, se za davčno leto izračuna od
davčne osnove, določene v III.3. poglavju tega zakona, vključno z
zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami,
upoštevaje davčne olajšave, določene v prvem, drugem in
tretjem četrtem odstavku 113.
člena tega zakona, in na podlagi stopenj dohodnine, določenih v
122. členu tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti, lahko upošteva olajšava iz 111.
člena, prvega in drugega odstavka 114. člena tega zakona, če
zavezancu za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane
pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga
izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih
manj kot 5/12 teh olajšav. V primeru smrti zavezanca se zavezancu
prizna sorazmerni del olajšav do dneva smrti zavezanca v skladu s
prejšnjim stavkom tega odstavka. Ne glede na prvi odstavek tega
člena se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
lahko upošteva olajšava iz 117. člena tega zakona za premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih
zavezanec plačuje zase v pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja, če je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot
samozaposlena oseba.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine
od dohodka iz dejavnosti za zavezanca, ki je dosegel dohodke iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, če se davčna
osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na podlagi
dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko izračuna po posebej
izračunani povprečni stopnji akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti. Povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122.
člena tega zakona, sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, določene v
III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem
davčne osnove ter davčnimi olajšavami (v nadaljnjem besedilu tega
odstavka: davčna osnova), na člana kmečkega gospodinjstva, ki je
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in
dopolnilne dejavnosti, in ob upoštevanju drugega odstavka tega
člena. Sorazmerni del davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena tega zakona se ugotovi tako, da se
davčna osnova razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega
gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
(4) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za
davčno leto določi v višini akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine, če ni z
zakonom drugače določeno. Predhodna akontacija dohodnine se plačuje
v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(5) Predhodna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti in
davčni odtegljaj iz 68. člena tega zakona se odštejeta od
akontacije dohodnine iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega
člena. Morebitna vračila in doplačila akontacije dohodnine se
plačujejo v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
129. člen
(akontacije dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti)
(1) Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in od pavšalne
ocene dohodka za panje se izračuna in plača od davčne osnove,
določene v prvem in drugem odstavku 71. člena tega zakona, po
stopnji:
1. 10% od davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka
in pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca enak
ali večji od 10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto,
2. 0% od davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka in
pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca manjši od
10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto.
(2)
Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega
zakona, prejetih za račun zavezancev za dohodnino po III.4.
poglavju tega zakona, članov kmečkega gospodinjstva, se izračuna in
plača od davčne osnove, določene v tretjem odstavku 71. člena tega
zakona, po stopnji:
1. 10% od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200
eurov,
2. 0% od davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše
od 200 eurov.
(3)
Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega
zakona, prejetih za račun zavezancev za dohodnino po III.4.
poglavju tega zakona, članov agrarne skupnosti, skupnega pašnika
ali planine, ki se po predpisih o kmetijstvu štejejo za samostojno
kmetijsko gospodarstvo, se izračuna in plača od davčne osnove,
določene v tretjem odstavku 71. člena tega zakona, po stopnji:
1. 10 %
od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200 eurov,
2. 0 % od
davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše od 200
eurov.
(4)
Predhodna akontacija iz tretjega odstavka tega člena se pripiše
članom agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki se po
predpisih o kmetijstvu štejejo za samostojno kmetijsko
gospodarstvo, ki so zavezanci za dohodnino od dohodkov po III.4.
poglavju tega zakona, na podlagi smiselne uporabe petega odstavka
72. člena tega zakona.
(5)
Predhodna akontacija dohodnine iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se plačuje v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja
davčni postopek.
(6) Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena
tega zakona, izračunana v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega
člena, se pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega
gospodinjstva, za katerega se v skladu z 69. členom tega zakona
šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev
v kmečkem gospodinjstvu.
(7)
Predhodna akontacija dohodnine, pripisana posameznemu zavezancu v
skladu s šestim odstavkom tega člena, se šteje za akontacijo
dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona, razen za
zavezanca nerezidenta.
(8)
Akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, pripisanega nerezidentu, se izračuna in plača
po stopnji 16 %.
130. člen
(akontacija dohodnine od dohodka iz prenosa premoženjske
pravice)
Akontacija dohodnine od dohodkov iz prenosa premoženjske pravice se
izračuna in plača v višini 25 % od davčne osnove, ugotovljene v
skladu z 79. členom tega zakona.
131. člen
(akontacija dohodnine od drugih dohodkov)
(1) Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po
stopnji 25% od davčne osnove iz drugega odstavka 106. člena in iz
108. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine
od drugega dohodka, ki se prejema redno za mesečno obdobje,
izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo stopnje
dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona, preračunana na
1/12 leta, in se upošteva 1/12 zneska olajšave iz 111. člena,
prvega in drugega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona,
pod pogojem, da zavezanec ne prejema drugega dohodka, od katerega
se akontacija dohodnine izračunava na način, kot je določeno v tem
stavku. Za takšen način izračuna akontacije dohodnine od drugih
dohodkov se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni
organ in izplačevalca dohodka.
(3) Pri izračunu akontacije dohodnine od priznavalnine po zakonu o
republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega
interesa na področju kulture, ki jo za mesečno obdobje izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se
upošteva osebna olajšava iz petega odstavka 112. člena tega
zakona.
VIII. STOPNJA DOHODNINE IN OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD
DOHODKA, KI SE NE VŠTEVA V LETNO DAVČNO OSNOVO
131.a člen
(dohodki, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo)
Dohodki,
ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo so:
1.
dohodek iz kapitala iz III.6. poglavja tega zakona,
2.
dohodek iz dejavnosti iz III.3. poglavja tega zakona, za katerega
se ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov,
3.
dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz III.5.1. poglavja tega
zakona.
132. člen
(stopnja dohodnine od dohodka iz kapitala)
(1) Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne
osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega
zakona, po stopnji 25% in se šteje kot dokončen davek.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od
dobička iz kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in
znaša po dopolnjenih:
1. petih letih imetništva kapitala: 15%,
2. desetih letih imetništva kapitala: 10%,
3. 15 letih imetništva kapitala: 5%.
133. člen
(oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na
denarne depozite pri bankah in hranilnicah)
Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na
denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu
s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav
članic EU, se zmanjša za 1.000 eurov.
134. člen
(izračun in plačilo dohodnine od obresti in dividend)
(1) Dohodnina od obresti in dividend se izračuna in plača v rokih
in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Izračun dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi
davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmero dohodnine.
Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik
davka, kot je določen v tretjem odstavku 125. člena tega zakona.
Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca.
(3) Plačilo dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi
davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali odmere dohodnine.
Plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik
davka. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine je zavezanec sam.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, se dohodnina
od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah
in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter
pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, izračuna in plača
na letni ravni.
(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena izračun
dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica
je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja
javne finance, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine je zavezanec sam.
(6) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena, izračun
dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda
gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v
Sloveniji, če:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi
trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali
OECD, razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani
za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo, opravi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o
odmeri dohodnine je zavezanec sam.
135. člen
(izračun in plačilo dohodnine od dobička iz kapitala)
(1) Dohodnina od dobička iz kapitala se izračuna in plača v rokih
in na način, določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Izračun dohodnine od dobička iz kapitala se opravi z odmero
dohodnine. Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na
podlagi napovedi zavezanca.
(3) Plačilo dohodnine od dobička iz kapitala se opravi na podlagi
odmere dohodnine. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe
o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
(4) Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od
dobička iz kapitala, se odšteje med letom plačana dohodnina od
dobička iz kapitala. Med letom plačana dohodnina se šteje za
akontacijo dohodnine.
(5) Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in
plača, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek.
Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od
davčne osnove iz 97. člena tega zakona.
(6) Če je znesek dohodnine od dobička iz kapitala, odmerjene v
davčnem letu, večji od zneska med letom plačane akontacije
dohodnine od dobička iz kapitala, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek dohodnine, odmerjene v davčnem letu, manjši
od zneska akontacije med letom plačane dohodnine od dobička iz
kapitala, se zavezancu razlika dohodnine vrne.
135.a
člen
(stopnja dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v
letno davčno osnovo)
Od
dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se
dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v
skladu z določbami III.3. poglavja tega zakona, po stopnji 20 % in
se šteje kot dokončen davek.
135.b
člen
(izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne
všteva v letno davčno osnovo)
(1)
Izračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno
davčno osnovo, se opravi z davčnim obračunom na letni ravni, ki ga
opravi zavezanec sam. Obračun in poračun dohodnine se za posamezno
davčno leto opravita v rokih in na način, določen s tem zakonom in
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Od dohodnine, obračunane za posamezno davčno leto od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se odštejeta med
letom plačana akontacija dohodnine od tega dohodka in davčni
odtegljaj iz 68. člena tega zakona, ki se štejeta za akontacijo
dohodnine od tega dohodka.
(3) Če je
znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med
letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko
dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši
od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu
razlika dohodnine vrne. Morebitna vračila in doplačila dohodnine se
plačujejo v rokih in na način, določen z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
135.c
člen
(izračun in plačilo akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo)
Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, razen davčnega
odtegljaja iz 68. člena tega zakona, ki se ne všteva v letno davčno
osnovo, se za davčno leto določi v višini dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, po zadnjem
obračunu akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, če ni z zakonom drugače določeno. Akontacija dohodnine
se plačuje na podlagi zadnjega davčnega obračuna v rokih in na
način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
135.č
člen
(stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v
najem)
Od
dohodka iz oddajanja premoženja v najem se dohodnina izračuna in
plača od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.5.1.
poglavja tega zakona, po stopnji 25 % in se šteje kot dokončni
davek.
135.d
člen
(izračun in plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja
v najem)
(1)
Dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se izračuna in
plača v rokih in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki
ureja davčni postopek.
(2)
Izračun dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se
opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali
odmero dohodnine. Izračun dohodnine z davčnim odtegljajem je
zavezan opraviti plačnik davka, kot je določen v tretjem odstavku
125. člena tega zakona. Izračun dohodnine z odmero opravi davčni
organ na podlagi napovedi zavezanca.
(3)
Plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se
opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem ali
odmere dohodnine. Plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem je
zavezan opraviti plačnik davka. Zavezanec za plačilo dohodnine na
podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
IX. ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN
SLOVENIJE
136. člen
(odbitek dohodnine)
(1) Rezident lahko od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje
znesek ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem besedilu: odbitek),
ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za
dohodnino.
(2) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo
dohodki, ki se v skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona
ne morejo šteti za dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.
(3) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi
dohodki, ki imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z določbami iz
II.2. poglavja tega zakona, a so obdavčeni tudi v drugi državi, če
Slovenija s to državo nima sklenjene mednarodne pogodbe o
izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka.
(4) Za tuje dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi
dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca
Evropskega parlamenta. Za dohodnino iz prvega odstavka tega člena,
ki se odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje
davek, ki ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov,
vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.
137. člen
(omejitev odbitka dohodnine)
(1) Odbitek dohodnine od tujih dohodkov po prvem odstavku 136.
člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
1. zneska dohodnine od tujih dohodkov, ki je bil dokončen in
dejansko plačan, ali
2. zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od
tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju
dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za dokončen tuji
davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka po stopnji,
določeni v mednarodni pogodbi.
(3) Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka tega člena višji od
zneska iz 2. točke prvega odstavka tega člena, se razlika ne more
uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih
obdobjih.
138. člen
(dokazila)
(1) Zavezanec, ki uveljavlja odbitek dohodnine po 136. členu tega
zakona, je dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila
glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek dohodnine,
plačane od tujih dohodkov, osnovo za plačilo dohodnine ter
dokazilo, da je bil znesek dohodnine dokončen in dejansko
plačan.
(2) Način predložitve dokazil in njihova ustreznost je določena z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
139. člen
(sprememba odbitka)
Če se zaradi sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni
odbitek, mora zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo,
povečati dohodnino za znesek, ki je enak razliki med priznanim
odbitkom in odbitkom, ki bi bil mogoč, če bi se sprememba
upoštevala.
140. člen
(nižji odbitek)
Če je znesek dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke po tem
poglavju, nižji od odbitkov po tem poglavju, znesek odbitkov ne
more preseči zneska dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek
dohodnine, se ne morejo uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali
preteklih davčnih letih.
141. člen
(polni odbitek)
Ne glede na 137. člen tega zakona lahko rezident od dohodnine,
odmerjene po tem zakonu od dohodka od prihrankov, ki ga določa
Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju
dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne
26. 6. 2003, str. 38) in ki je obdavčen v drugi državi članici
Evropske unije po 1. juliju 2005 na podlagi navedene direktive,
odšteje znesek ustreznega dela take dohodnine, ki jo je plačal v
tej državi. Kadar znesek tako plačane dohodnine v drugi državi
članici Evropske unije presega dohodnino, odmerjeno od teh dohodkov
po tem zakonu, se razlika rezidentu povrne. Če je bil dohodek od
prihrankov rezidenta v drugi državi članici Evropske unije obdavčen
še s katerokoli drugo obliko davčnega odtegljaja, se tak odtegljaj
ob upoštevanju drugih določb tega poglavja zakona odšteje, preden
se odšteje dohodnina, ki je plačana v tej državi na podlagi
navedene direktive.
Črtan po 19. členu
ZDoh-2R (Uradni list RS, št. 63/16).
X. NAMENITEV DELA DOHODNINE
142. člen
(namenitev dela dohodnine za donacije)
(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po
tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo,
nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje
političnih strank in reprezentativnih sindikatov.
(2) Za splošno-koristne namene po tem členu se štejejo humanitarni
nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki,
kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v
okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih
ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih
dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi
posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben
status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali
da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo
rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so
pravne osebe javnega prava.
(3) Vlada določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega
člena in objavlja seznam upravičencev do donacij po tem členu.
XI. POSEBNA DOLOČBA
143. člen
(podrobnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister,
pristojen za finance.
Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
144. člen
(davčna osnova od dohodka iz kmetijske dejavnosti)
(1) Zavezanec, ki je ugotavljal davčno osnovo v skladu s petim in
šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1)
se šteje za zavezanca iz drugega odstavka 47. člena tega
zakona.
(2) Za zavezanca iz prvega odstavka tega člena ni potrebna
priglasitev v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona.
145. člen
(ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov)
Zavezanec zahteva upoštevanje normiranih odhodkov pri ugotavljanju
davčne osnove v skladu s tretjim in šestim odstavkom 48. člena tega
zakona za davčno leto 2007 v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Davčni organ izda potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje v 15 dneh po prejetju
zahtevka.
146. člen
(prenehanje opravljanja dejavnosti)
(1) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka 51. člena tega zakona,
se ob prenehanju opravljanja dejavnosti za prihodek ne šteje
prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja
zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1.
januarjem 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz drugega
stavka prvega odstavka 51. člena tega zakona ali za nepremičnine,
ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt v skladu s
četrtim odstavkom 51. člena tega zakona.
(2) Ne glede na peti odstavek 98. člena tega zakona, se v primerih
iz prvega odstavka tega člena za nabavno vrednost kapitala ob
pridobitvi šteje knjigovodska vrednost nepremičnine na dan
prenehanja opravljanja dejavnosti.
147. člen
(uporaba določb zakona o dohodnini v zvezi z olajšavami)
(1) Določbe drugega in tretjega odstavka 47. člena in drugega
odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93,
2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96 – v nadaljnjem
besedilu: ZDoh), se za davčne olajšave, uveljavljene po teh členih,
uporabljajo do poteka rokov po teh členih.
(2) Določbe tretjega do šestega odstavka 47. člena ZDoh-1, se za
davčne olajšave, uveljavljene po tem členu, uporabljajo do poteka
rokov po tem členu.
(3) Določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 48.
člena ZDoh-1 se za zavezanca, ki je začel uveljavljati olajšavo po
prvem in drugem odstavku 48. člena ZDoh-1 uporabljajo do poteka
obdobja 12 mesecev iz tretjega odstavka 48. člena ZDoh-1 oziroma do
poteka rokov po četrtem odstavku 48. člena ZDoh-1.
(4) Zavezancu, novemu zasebniku oziroma pravni osebi, ki pri
prenehanju opravljanja dejavnosti zavezanca uveljavlja davčno
obravnavo po četrtem odstavku 51. člena tega zakona, se olajšave,
uveljavljene po 47. in 48. členu ZDoh in po 47. in 48. členu
ZDoh-1, obravnavajo pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo.
(5) Določbe drugega odstavka 25. člena ter 26., 29., 30., 31. in
34. člena ZDoh in določbe 61., 62. in 63. člena ZDoh-1, se za
oprostitve, znižanja in olajšave, uveljavljene po teh členih,
upoštevajo do poteka roka iz teh členov, oziroma za posamezne
oprostitve smiselno upoštevajo do poteka rokov, določenih v 73.
členu tega zakona.
148. člen
(pokrivanje izgub)
Določbe 60. člena tega zakona se lahko uporabljajo tudi za
pokrivanje izgub iz davčnih obdobij 2000 do 2005.
149. člen
(uporaba 81. člena tega zakona)
(1) Ne glede na 81. člen tega zakona, se obresti, razen obresti na
posojila, dana fizičnim in pravnim osebam, obračunane do 1.
januarja 2005, ne obdavčujejo.
(2) Ne glede na 81. člen tega zakona, se dohodek, dosežen na
podlagi življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem
2005, ne obdavčuje.
150. člen
(predpis o sledljivosti prehodov med podskladi)
Minister, pristojen za finance, predpiše način sledljivosti
prehodov med podskladi iz 100. člena tega zakona v šestih mesecih
po uveljavitvi zakona o investicijskih skladih in družbah za
upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih skladov.
151. člen
(obdavčitev obresti v letu 2007)
Ne glede na prvi odstavek 132. člena tega zakona, se obresti v letu
2007 obdavčujejo po stopnji 15%.
152. člen
– upoštevan ZDoh-2A (uporaba 98. člena tega zakona)
(1) Ne glede na 98. člen tega zakona, se za nabavno vrednost
investicijskega kupona, ki je bil pridobljen pred 1. januarjem
2003, šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.
(2) Ne glede na 98. člen tega zakona, se v primeru, ko je imetnik
investicijski kupon pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene
investicijske družbe, ali delnic investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega
preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe ali investicijske
družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v
vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev
pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer v roku
in po predpisih, ki urejajo to področje, šteje, da je nabavna
vrednost investicijskega kupona enaka vrednosti, ki se določi na
podlagi nabavne vrednosti delnic pooblaščene investicijske družbe
ali investicijske družbe pred preoblikovanjem oziroma pred
oddelitvijo dela sredstev, upoštevaje veljavno menjalno razmerje v
času zamenjave delnic pooblaščene investicijske družbe ali
investicijske družbe za investicijske kupone vzajemnega sklada.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena, se v primeru, ko je bila
delnica pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe,
ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljena na
sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, za nabavno vrednost delnic
pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje
primerljiva tržna cena delnic na dan 1. januarja 2006.
(4) Ne glede na 98. člen tega zakona, se za nabavno vrednost
vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena tega zakona,
ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost
na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi
dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost
na dan 1. januarja 2006. Če je dejanska nabavna vrednost takih
vrednostnih papirjev in deležev, ki jo zavezanec dokazuje z
ustreznimi dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske
vrednosti na dan 1. januarja 2006, se upošteva dejanska nabavna
vrednost.
(5) Ne glede na četrti odstavek 98. člena tega zakona, se v
primeru, kadar zavezanec odsvoji delnico oziroma delež, ki jo je
pridobil ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v letih
2005 ali 2006 in je bilo tako povečanje obdavčeno kot dividenda, za
nabavno vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma
povečanega deleža šteje nominalna vrednost delnice ali
pridobljenega oziroma povečanega deleža ob preoblikovanju.
153. člen
(uporaba 93. člena tega zakona)
Ne glede na 1. točko 93. člena tega zakona, se dobiček, dosežen z
odsvojitvijo nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002, ne
obdavčuje.
154. člen
(prehodno obdobje za določitev katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka na panj)
(1) Ne glede na 69. člen tega zakona se do 29. junija 2013 kot
osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi:
– proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin
vinogradov, evidentiranih pri davčnem organu;
– proizvodnja oljčnega olja iz lastnega pridelka oljk s površin
oljčnikov, evidentiranih pri davčnem organu.
(2) Do datuma iz prvega odstavka tega člena se:
– katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka
grozdja določi kot dvakratnik katastrskega dohodka vinograda,
katerega pridelek grozdja se porabi za proizvodnjo vina. Če
zemljišče ni evidentirano kot vinograd v zemljiškem katastru, se
kot katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka
upošteva dvakratnik povprečnega katastrskega dohodka vinograda v
katastrski občini, v kateri se zemljišče nahaja. Za določitev
katastrskega dohodka od proizvodnje vina iz pridelka grozdja
vinogradov izven Slovenije, se upošteva povprečni katastrski
dohodek vinogradov v katastrski občini, ki je krajevno najbližje
vinogradom izven Slovenije, tako ugotovljen katastrski dohodek pa
se pripiše članom kmečkega gospodinjstva, ki ima pravico
uporabljati vinograd;
– katastrski dohodek od proizvodnje oljčnega olja iz lastnega
pridelka oljk določi v višini katastrskega dohodka za plantažni
sadovnjak 5. katastrskega razreda v katastrskem okraju Gorica;
– pavšalna ocena dohodka na panj določi v višini 20 eurov.
(3) Pavšalna ocena dohodka na panj se v letu, ko se odkupna cena
medu, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike
Slovenije, za preteklo leto spremeni za več kot 15%, valorizira z
ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto.
Nov znesek pavšalne ocene dohodka na panj ugotovi minister,
pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek
ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
155. člen
(uskladitev zneskov)
Prva uskladitev zneskov v skladu s 118. in 122. členom tega zakona
se opravi za leto 2008.
156. člen
(prenehanje veljavnosti določb zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o
dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr.,
63/04 – popr, 80/04, 139/04, 53/05, 115/05 in 47/06), uporablja pa
se do 31. decembra 2006 in za odmero dohodnine za leto 2006.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati
naslednje določbe zakonov v delu, ki se nanaša na oprostitev
plačila dohodnine:
1. 44. člen Zakona o zaščiti prič (Uradni list RS, št. 113/05 in
61/06),
2. 27. člen Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega
odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06).
157. člen
(prenehanje veljavnosti in uporabe podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo
pa se do 31. decembra 2006, naslednji podzakonski akti:
1. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št.
142/04, 7/05, 60/05 in 26/06),
2. Uredba o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja
z versko skupnostjo (Uradni list RS, št. 20/05),
3. Pravilnik o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov
iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru
strojnih krožkov (Uradni list RS, št. 130/04),
4. Pravilnik o priznavanju škode in znižanju katastrskega dohodka
zaradi naravnih nesreč na kmetijskih in gozdnih zemljiščih (Uradni
list RS, št. 130/04),
5. Pravilnik o načinu valorizacije vrednosti kapitala pri
obdavčevanju dobička iz kapitala po ZDoh-1 (Uradni list RS, št.
34/06 in 73/06),
6. Pravilnik o metodologiji za izračun razlike med prihodki iz
dohodnine, ki pripadajo občinam po ZDoh-1 in prihodki iz dohodnine,
ki pripadajo občinam po ZDoh (Uradni list RS, št. 89/04),
7. Odredba o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za
leto 2006 (Uradni list RS, št. 117/05).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se podzakonski akti iz
prvega odstavka tega člena uporabljajo za odmero dohodnine za leto
2006.
158. člen
(posebna olajšava za duševno in telesno prizadete otroke pri
odmeri dohodnine za leti 2005 in 2006)
(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 108. člena ZDoh-1, se
olajšava, določena po tej točki, pri odmeri dohodnine za leti 2005
in 2006 prizna za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem
varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne
glede na njegovo starost.
(2) Ne glede na pravna sredstva, določena z zakonom, ki ureja
davčni postopek in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek,
organ prve stopnje v primeru, če je bila davčnemu zavezancu že
izdana odločba o odmeri dohodnine za leto 2005, to odločbo odpravi
in izda novo odločbo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
159. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje,
razen:
1. 45. člena in četrtega odstavka 97. člena, ki se uporabljata že
pri odmeri dohodnine za leto 2006;
2. 100. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na odlog
ugotavljanja davčne obveznosti v primeru zamenjave investicijskih
kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v
okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu,
ki se pričnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona o
investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki dopušča
ustanovitev krovnih vzajemnih skladov;
3. prvega odstavka 61. člena tega zakona, v delu, ki določa
regijsko olajšavo, ki začne veljati in se uporabljati z dnem, ko
Evropska komisija odobri shemo te olajšave; minister, pristojen za
finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan uveljavitve
in začetka uporabe te olajšave;
4. 5. točke drugega odstavka 96. člena tega zakona, ki začne
veljati in se uporabljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo
tveganega kapitala; minister, pristojen za finance, v Uradnem listu
Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in začetka uporabe 5.
točke drugega odstavka 96. člena tega zakona;
5. 145. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega
zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2A
(Uradni list RS, št. 10/08) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
(1) Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Če je bila od dohodkov, oproščenih dohodnine v skladu s 3.
točko 31. člena zakona, v letu 2008 obračunana in plačana
akontacija dohodnine, se ta poračuna pri odmeri dohodnine za leto
2008.
(3) Obračun in plačilo akontacije dohodnine po tretjem odstavku
127. člena zakona se opravita od dohodkov, ki so izplačani prvi dan
ali po prvem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve tega
zakona.
(4) Določba četrtega odstavka 152. člena zakona se uporabi že pri
odmeri dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2007.
9. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2B
(Uradni list RS, št. 78/08) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
9. člen
Za postopke v zvezi z uveljavljanjem posebne osebne olajšave iz
četrtega odstavka 113. člena zakona, se uporabljajo določbe 311.
člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06), ki se
nanašajo na uveljavljanje posebne osebne olajšave za samozaposlene
v kulturi in samostojne novinarje.
10. člen
– upoštevan ZDoh-2D
(1) Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Ne glede na drugi odstavek 66.a člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo) lahko
zavezanec za leta 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavlja
znižanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna vozila z
motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, in v
avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO
IV, v skladu s 66.a členom zakona.
(3) Ne glede na prvi, drugi in peti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in
125/08 – v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto
2008 uveljavlja znižanje davčne osnove po prejšnjem odstavku s
predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o dohodnini – ZDoh-2C (Uradni list RS,
št. 125/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini – ZDoh-2D (Uradni list RS, št. 20/09) vsebuje naslednjo
končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2008.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2E
(Uradni list RS, št. 10/10) vsebuje naslednjo prehodno in končne
določbe:
PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(uskladitev zneska)
Prva uskladitev zneska zmanjšanja davčne osnove iz petega odstavka
113. člena zakona v skladu s 118. členom zakona se opravi za leto
2010.
20. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon, razen določb 4. in
7. člena, uporablja od 1. januarja 2010 dalje.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe:
1. petega odstavka 113. člena zakona in
2. prvega stavka tretjega odstavka 115. člena zakona, brez
upoštevanja četrte alineje, uporabijo že pri odmeri dohodnine za
leto 2009.
Zakon o spremembi Zakona o dohodnini – ZDoh-2F (Uradni list RS,
št. 13/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2G
(Uradni list RS, št. 43/10) vsebuje naslednjo končno
določbo:
KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, določbe spremenjenega 61. člena zakona, novega
61.a člena zakona in spremenjenega 62. člena zakona pa se
uporabljajo že pri odmeri dohodnine za leto 2010.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2H
(Uradni list RS, št. 106/10) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
13. člen
(podaljšanje vodenja podatkov v zemljiškem katastru)
Ne glede na prvi odstavek 160. člena Zakona o evidentiranju
nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06; v nadaljnjem besedilu: ZEN)
Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru podatke iz 1., 2. in 3.
točke prvega odstavka 160. člena ZEN do 30. junija 2012.
14. člen
(odmera dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti za leto 2010)
(1) Ne glede na tretji odstavek 71. člena zakona se za določitev
davčne osnove od drugih dohodkov iz 70. člena zakona za leto 2010
upošteva 50% teh dohodkov, razen če je tako ugotovljen drug dohodek
višji od pavšalno ocenjenega drugega dohodka zavezanca,
ugotovljenega na podlagi podatkov o kmetijskih in gozdnih
zemljiščih ter čebeljih panjih v uporabi zavezanca na dan 30.
junija 2010 in podatkov o povprečnih zneskih subvencij na hektar
kmetijskih in gozdnih zemljišč za leto 2009, objavljenih v
Povprečnem znesku subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih
zemljišč na leto 2009 in znesku katastrskega dohodka za oljčne
nasade za leto 2009 (Uradni list RS, št. 15/10 in 25/10 – popr.). V
tem primeru se za določitev davčne osnove upošteva pavšalno ocenjen
drug dohodek.
(2) Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene
dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena zakona se za leto
2010 izračuna in plača po stopnji:
1. 10% od davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od
katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne
osnove od drugega dohodka iz 70. člena zakona, ugotovljene v skladu
s prejšnjim odstavkom, enak ali večji od 10% povprečne plače v
Sloveniji za preteklo leto,
2. 0% od davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od
katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne
osnove od drugega dohodka iz 70. člena zakona, ugotovljene v skladu
s prejšnjim odstavkom, manjši od 10% povprečne plače v Sloveniji za
preteklo leto.
15. člen
(obdavčitev drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti za leta 2011, 2012 in 2013)
Ne glede na tretji odstavek 71. člena zakona se v davčno osnovo od
drugih dohodkov iz 70. člena zakona za leta 2011, 2012 in 2013
všteva 50% teh dohodkov.
16. člen
(začetek veljavnosti in uporaba)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja že za odmero dohodnine za leto
2010, razen:
1. določb spremenjenih 42., 68. in 127. člena zakona, ki se
uporabljajo od 1. januarja 2011 in
2. določbe spremenjenega 47. člena, ki se prvič uporabi za odmero
dohodnine za leto 2014.
(2) Do začetka uporabe določb spremenjenih 42., 47., 68. in 127.
člena zakona, se uporabljajo določbe 42., 47., 68. in 127. člena
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno
besedilo).
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini (ZDoh-2B) – ZDoh-2I (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje
še naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto
2011 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v tovorna
motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam
EURO V, in za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, s predložitvijo popravka obračuna po
54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2011.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2J
(Uradni list RS, št. 30/12) vsebuje še naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
Določbe 61. in 67. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 24/12; v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2) se v delu, ki se nanaša na regijsko olajšavo, za regijsko
olajšavo, uveljavljeno, vendar ne v celoti izkoriščeno pred
uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo do poteka roka iz 61. člena
ZDoh-2.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni
regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št.
110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 61. člena ZDoh-2,
uporablja pa se za regijsko olajšavo, uveljavljeno pred
uveljavitvijo tega zakona.
7. člen
(1) Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2012.
(2) Ta zakon se uporabi že pri izračunu akontacije dohodnine od
dohodka iz dejavnosti pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov za leto
2012.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini – ZDoh-2K (Uradni list RS, št. 75/12) vsebuje še
naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o uravnoteženju javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št.
40/12) vsebuje še naslednje končne določbe:
237. člen
(1) Prva uskladitev zneskov neto davčnih osnov iz prvega odstavka
122. člena zakona se opravi v skladu z drugim in tretjim odstavkom
122. člena zakona za leto 2013.
(2) 122. člen zakona se uporablja od 1. januarja 2013 dalje.
238. člen
Spremenjeni prvi odstavek 132. člena zakona se uporablja za dohodek
iz kapitala, prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje.
251. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2L
(Uradni list RS, št. 94/12) vsebuje še naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.
člen
Z dnem
uveljavitve tega zakona preneha veljati 49. člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št.
70/08), uporablja pa se še za davčno leto 2012.
36.
člen
(1)
Prihodki in odhodki se pri prehodu med načinom upoštevanja
prihodkov in odhodkov, določenim v drugem odstavku 49. člena Zakona
o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF in 75/12; v
nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), in načinom, določenim v prvem
odstavku spremenjenega 49. člena zakona, upoštevajo na način, da ne
pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
(2) Ne
glede na spremenjeni tretji in šesti ter novi deveti odstavek 48.
člena zakona se za prihodke zavezanca in oseb iz novega osmega
odstavka 48. člena zakona, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali
svojo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih
odhodkov, za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov v letu 2013 upoštevajo prihodki iz
dejavnosti, ugotovljeni v skladu z drugim odstavkom 49. člena
ZDoh-2.
(3) Ne
glede na novi 135.c člen zakona se akontacija dohodnine od dohodka
iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, za davčno
leto 2013 za zavezance, ki so v davčnem letu ugotavljali davčno
osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
določi na način ter plačuje v rokih in na način določen z zakonom,
ki ureja davčni postopek.
37.
člen
(1) Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2013.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za davčno
leto 2012 uporablja ZDoh-2.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2M
(Uradni list RS, št. 96/13) vsebuje še naslednjo prehodno in končne
določbe:
PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Ne glede na spremenjeni drugi odstavek 86. člena zakona se določba
drugega odstavka 86. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12,
40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12) uporablja za izplačila po pogodbah o
življenjskem zavarovanju, sklenjenih pred dnem uveljavitve tega
zakona, ki so se začela izplačevati pred dnem uveljavitve tega
zakona.
14. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja že za odmero dohodnine za leto
2013, razen:
1. določb spremenjenega 41., 44., 112., 113. in 127. člena zakona,
ki se uporabljajo od 1. januarja 2014,
2. določbe spremenjenega drugega odstavka 86. člena zakona, ki se
uporablja od uveljavitve tega zakona, in
3. določb spremenjenega 118. in 122. člena zakona, ki se
uporabljajo za odmero dohodnine za leta od 2014 dalje.
(2) Do začetka uporabe določb spremenjenega 41., 44., 112., 113. in
127. člena zakona se uporabljajo določbe 41., 44., 112., 113. in
127. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12 in 94/12).
Zakon o dopolnitvi Zakona o dohodnini – ZDoh-2O (Uradni list RS,
št. 23/15) vsebuje še naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno
besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US,
25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu:
ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2014 uveljavlja znižanje davčne
osnove po spremenjenem 66.a členu zakona s predložitvijo popravka
obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi
tega zakona.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za
leto 2014.
Zakon o spremembah Zakona o dohodnini – ZDoh-2N (Uradni list RS,
št. 50/14) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
3. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo
od vključno 1. januarja 2015.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se za davčno
leto 2014 uporablja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 –
ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13 in 29/14 – odločba US).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2P
(Uradni list RS, št. 55/15) vsebuje naslednje prehodne in končne
določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
(1) Ne glede na spremenjeni 26. člen zakona se za oprostitev
dohodnine za dohodke, izplačane za ukrepe kmetijske politike, kot
jih določa Uredba Sveta št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o
podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1)
upošteva 2. točka 26. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS,
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14 in 23/15; v nadaljnjem
besedilu: ZDoh-2).
(2) Ne glede na spremenjeno 3. točko 26. člena zakona in
spremenjeni 47. člen zakona se za leto 2015 uporablja 3. točka 26.
člena ZDoh-2 in 47. člen ZDoh-2.
7. člen
Ne glede na 3. točko drugega odstavka spremenjenega 47. člena
zakona se lahko zavezanci, ki se v skladu z drugim odstavkom 47.
člena ZDoh-2 za davčni leti 2014 in 2015 niso prostovoljno odločili
za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in
odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov,
za davčno leto 2016 odločijo za obdavčitev v skladu s III.4
poglavjem zakona.
8. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, določbe spremenjenega 26. in 116. člena zakona
pa se uporabljajo že pri odmeri dohodnine za leto 2015, razen za
dohodke iz 6. člena tega zakona.
Zakon o dopolnitvi zakona za uravnoteženje javnih financ –
ZUJF-E (Uradni list RS, št. 102/15) vsebuje naslednje
določbe:
1. člen
V Zakonu za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12,
96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13
– ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I,
63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 –
ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15
– odl. US in 90/15) se v 199. členu dodata nova tretji in četrti
odstavek, ki se glasita:
»(3) Ne glede na prvi odstavek 122. člena Zakona o dohodnini
(Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12,
30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15 in 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) so stopnje dohodnine
za davčni leti 2016 in 2017:
če znaša neto letna
davčna osnova
|
znaša dohodnina v eurih
|
nad
|
do
|
|
|
8.021,34
|
16 %
|
8.021,34
|
20.400,00
|
1.283,41 + 27 % nad
8.021,34
|
20.400,00
|
70.907,20
|
4.625,65 + 41 % nad
20.400,00
|
70.907,20
|
|
25.333,60 + 50 % nad
70.907,20
|
(4) Uskladitev zneskov iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
drugim in tretjim odstavkom 122. člena ZDoh-2.«.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2016.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
o dohodnini – ZDoh-2R (Uradni list RS, št. 63/16) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
20. člen
Z davčnim letom začetka uporabe
spremenjenega 69. člena zakona se dohodek od pridelave posebnih
kultur iz četrtega odstavka 69. člena zakona obravnava kot dohodek
iz dejavnosti, če se za to davčno leto priglasi ugotavljanje davčne
osnove v skladu z drugim odstavkom 47. člena zakona.
21. člen
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 71.
člena zakona se za leta 2017, 2018 in 2019 davčna osnova
posameznega zavezanca od katastrskega dohodka in pavšalne ocene
dohodka na panj zmanjša za delež davčne osnove, ki za več kot
dvakrat presega skupno davčno osnovo od katastrskega dohodka in
pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva v
preteklem letu, v skupni davčni osnovi od katastrskega dohodka in
pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega
gospodinjstva.
(2) Delež davčne osnove v skupni davčni
osnovi od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj
vseh članov kmečkega gospodinjstva iz prvega odstavka tega člena se
določi iz razmerja med razliko skupne davčne osnove od katastrskega
dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega
gospodinjstva leta in dvakratnika skupne davčne osnove preteklega
leta ter skupne davčne osnove od katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka na panj vseh članov kmečkega gospodinjstva
leta.
(3) Za namene določitve davčne osnove od
dohodka iz osnove kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leta
2017, 2018 in 2019 se kot davčna osnova od katastrskega dohodka
šteje davčna osnova iz prvega odstavka 71. člena zakona, zmanjšana
za katastrski dohodek od posebnih kultur.
22. člen
V tretjem odstavku 199. člena Zakona za
uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 –
ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 –
ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A,
99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 –
ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15 in
102/15) se besedilo »davčni leti 2016 in 2017« nadomesti z
besedilom »davčno leto 2016«.
23. člen
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za
davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017, razen
določb spremenjenega 26., 69., 71. in 72. člena zakona ter določb
20. in 21. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati za davčno
leto, za katero se začne uporabljati nova metoda ugotavljanja
katastrskega dohodka.
(2) Do začetka uporabe spremenjenega 7.,
26., 27., 33., 39., 41., 44., 45., 47., 69., 71., 72. in 111. člena
se uporabljajo določbe 7., 26., 27., 33., 39., 41., 44., 45., 47.,
69., 71., 72. in 111. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12,
40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl.
US, 50/14, 23/15 in 55/15; v nadaljnjem besedilu:
ZDoh-2).
(3) Do začetka uporabe 19. člena tega
zakona se uporabljajo določbe 141. člena ZDoh-2.