Iz
sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/
Dohodnina/ZDoh/ …
ZAKON O DOHODNINI
(neuradno
prečiščeno besedilo)
/ZDoh-2/
Uradni list
RS, št.:
§
13/11-UPB7
(28.02.2011),
§
24/12-ZDoh-2I
(30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
§
30/12-ZDoh-2J
(26.04.2012; veljavnost od 27.04.2012; uporaba od
27.04.2012).
Datum
veljavnosti neuradno prečiščenega besedila:
|
od
27.04.2012 naprej
|
Datum
uporabe neuradno prečiščenega besedila:
|
od
27.04.2012 naprej
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE
1.
člen
(vsebina
zakona)
(1) S tem
zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja
dohodnine.
(2) Dohodnina
je davek od dohodkov fizičnih oseb.
2.
člen
(uporaba
zakona)
Dohodnina se
ugotavlja po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za
katero se dohodnina odmerja, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
3.
člen
(pripadnost
dohodnine)
Dohodnina je
prihodek državnega proračuna, če ni z zakonom drugače
določeno.
II. ZAVEZANEC
ZA DOHODNINO IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
4.
člen
(zavezanec za
dohodnino)
Zavezanec in
zavezanka za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je
fizična oseba.
5.
člen
(obseg davčne
obveznosti)
(1) Rezident
in rezidentka (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za
plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki
Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in od vseh dohodkov,
ki imajo vir izven Slovenije.
(2)
Nerezident in nerezidentka (v nadaljnjem besedilu: nerezident) je
zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v
Sloveniji.
1.
Rezidenstvo
6.
člen
(rezident)
Zavezanec je
rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času
izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. ima uradno
prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2. biva izven
Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu,
konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem
predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem
predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot
javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je
zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in
prebiva s to osebo;
3. je bil
rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega
leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
a) v
diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike
Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri
Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri
mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega
statusa;
b) kot javni
uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne
skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega
uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot
uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni
banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem
skladu, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti,
ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to
osebo;
4. je bil
rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega
leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v
Evropskem parlamentu;
5. ima svoje
običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih
interesov v Sloveniji, ali
6. je v
kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot
183 dni.
7.
člen
(nerezident)
(1) Ne glede
na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje
katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja
delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji
v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji
skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani
družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski
državljan;
2. bi postal
rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak
ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski
državljan;
3. bi postal
rezident samo zaradi zaposlitve:
a) v
diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje
države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali
administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega
statusa in ni slovenski državljan;
b) kot
uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska,
konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na
podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne
šteje za svojega rezidenta;
c) kot
uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni
banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4. je fizična
oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala
v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za
dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
b) ni bila
rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v
Slovenijo,
c) ni lastnik
nepremičnine v Sloveniji, in
d) bo bivala
v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih
letih;
5. je fizična
oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali
zdravljenja.
(2) O
izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena odloči
pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno
potrdilo.
2. Vir
dohodka
8.
člen
(splošno o
virih dohodka)
Dohodek ima
vir v Sloveniji, če je po katerikoli od določb tega poglavja mogoče
določiti vir dohodka v Sloveniji.
9.
člen
(vir dohodka
iz zaposlitve in iz opravljanja storitev)
Dohodek iz
zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev imata vir v
Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v
Sloveniji.
10.
člen
(vir dohodka,
če je dohodek izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v
Sloveniji)
(1) Dohodki
imajo vir v Sloveniji, če je dohodek izplačala ali ji je bil
zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota
nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb, in sicer:
1. dohodek iz
zaposlitve in iz opravljanja storitev, če se v skladu s tem zakonom
oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za
odbitno postavko pri izračunu davčne osnove rezidenta ali poslovne
enote nerezidenta iz virov dohodka znotraj Slovenije ali bi bil
odbitna postavka, če bi rezident ali poslovna enota nerezidenta bil
zavezanec oziroma ne bi bil oproščen dohodnine ali davka od
dohodkov pravnih oseb;
2. dohodek,
izplačan delojemalcem, tudi članom uprave, članom nadzornih svetov,
članom upravnih odborov ali drugim osebam, ki opravljajo podobno
funkcijo, iz dobička;
3. pokojnine
in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja;
4.
dividende;
5. obresti,
dohodek iz prenosa premoženjske pravice in dohodek iz oddajanja
premoženja v najem, razen če je dohodek izplačala poslovna enota
izven Slovenije in se v skladu s tem zakonom oziroma zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, šteje za odbitno postavko pri
izračunu davčne osnove, ki pripada poslovni enoti izven
Slovenije;
6. vsak drug
dohodek, za katerega ni mogoče določiti vira po 9., 11. do 14.
členu ali po drugih določbah tega člena, razen če je dohodek
izplačala poslovna enota izven Slovenije in se v skladu s tem
zakonom oziroma zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb,
šteje za odbitno postavko pri izračunu davčne osnove, ki pripada
poslovni enoti izven Slovenije.
(2) Za
poslovno enoto nerezidenta po tem zakonu se šteje poslovna enota
nerezidenta, določena z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb.
11.
člen
(vir dohodka
iz opravljanja dejavnosti)
(1) Dohodek,
ki ga pridobi rezident z opravljanjem dejavnosti, ima vir v
Sloveniji, razen dohodka, ki ga pridobi z opravljanjem dejavnosti v
ali preko poslovne enote v tujini.
(2) Dohodek,
ki ga pridobi nerezident z opravljanjem dejavnosti v ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ima vir v Sloveniji.
(3) Šteje se,
da je dohodek od premičnin, ki so del poslovnega premoženja
poslovne enote, vključno z dohodkom od odtujitve te poslovne enote,
pridobljen z opravljanjem dejavnosti v ali preko poslovne
enote.
12.
člen
(vir dohodka
od nepremičnin in od dohodka iz kmetijske in gozdarske
dejavnosti)
(1) Dohodek
od nepremičnine in pravic na nepremičnini, vključno z dobičkom iz
kapitala od odsvojitve nepremičnine, ki je v Sloveniji, ima vir v
Sloveniji.
(2) Dobiček
iz kapitala od odsvojitve nepremičnine iz prvega odstavka tega
člena je tudi dobiček iz kapitala od odsvojitve lastniških deležev
in pravic iz lastniških deležev v gospodarski družbi, zadrugi ali
drugi obliki organiziranja, katerih več kot 50% vrednosti izhaja
posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic na nepremičninah,
ki so v Sloveniji.
(3) Dohodek
iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na zemljiščih
in v čebeljih panjih, ki so v Sloveniji, ima vir v
Sloveniji.
13.
člen
(vir dohodka
od vrednostnih papirjev in lastniških deležev)
Dohodki
od:
1.
vrednostnih papirjev in pravic iz vrednostnih papirjev, ki jih
izdajo:
a) Republika
Slovenija, Banka Slovenije ali samoupravne lokalne
skupnosti,
b)
gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so
ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji in
2. lastniških
deležev in pravic iz lastniških deležev v gospodarskih družbah,
zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v
skladu s predpisi v Sloveniji, vključno z dobičkom iz kapitala,
doseženim z njihovo odsvojitvijo, imajo vir v Sloveniji.
14.
člen
(vir dohodka
iz vzajemnih skladov)
Dohodki iz
vzajemnega sklada, vključno z dobičkom iz kapitala, doseženim z
odsvojitvijo investicijskih kuponov oziroma enot premoženja
vzajemnega sklada (v nadaljnjem besedilu: investicijskih kuponov),
imajo vir v Sloveniji, če vzajemni sklad upravlja družba za
upravljanje, ki je rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb.
III. PREDMET
OBDAVČITVE
15.
člen
(predmet
obdavčitve)
(1) Z
dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili
pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako
koledarskemu letu.
(2) Dohodki
so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(3) Za
dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem
dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma
prejet.
(4) Dohodek,
prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni
z zakonom drugače določeno.
(5) Dohodek
je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet,
če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek
prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na
razpolago fizični osebi.
16.
člen
(splošna
pravila)
(1) V primeru
transakcij in izplačil dohodkov med povezanimi osebami se kot
podlaga za ugotovitev višine dohodka uporabljajo primerljive tržne
cene.
(2) Metode za
določanje primerljive tržne cene so določene z zakonom, ki ureja
davek od dohodkov pravnih oseb.
(3) Povezana
oseba po tem zakonu je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo
nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se
šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali
njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali
njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre
ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi
partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani
istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo
istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v
istospolni skupnosti). Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo,
kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v
višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki
glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi.
Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti
vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti
katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
(4) Za
zakonca po tem zakonu se šteje oseba, ki živi z zavezancem v
zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s
katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
enake pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu:
zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost
nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in
oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je
življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva,
ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski
skupnosti.
(5) Če je
pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje, da je
prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla,
razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos
premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo
osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(6)
Pridobljeni dohodek in nastali stroški v tuji valuti se preračunajo
v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije. Preračun se
opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve dohodka oziroma
nastanka stroškov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(7) Za
družinskega člana iz 4. točke prvega odstavka 37. člena, iz 39.
člena ter iz petega odstavka 97. člena tega zakona se šteje zakonec
zavezanca ali otrok, posvojenec in pastorek zavezanca ali otrok
zunajzakonskega partnerja ter starši in posvojitelji zavezanca. Za
družinskega člana po tem odstavku se šteje tudi partner v
istospolni skupnosti in otrok partnerja v istospolni
skupnosti.
(8) Učenec,
dijak ali študent za polni učni ali študijski čas po tem zakonu je
oseba, katere primarna dejavnost je osnovnošolsko ali srednješolsko
izobraževanje ali študij po študijskem programu za pridobitev
izobrazbe, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno, srednje in
visoko šolstvo.
(9) Dohodek,
prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja,
če:
1. v skladu s
tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek, obstaja obveznost
obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka
in
2. ni drugega
dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v
naravi ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil
in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.
(10) Če
posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz zaposlitve in delno iz
prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz
zaposlitve.
(11) Če
posamezni dohodek zavezanca izvira delno iz dejavnosti in delno iz
prenosa premoženjske pravice, se šteje, da je v celoti dohodek iz
dejavnosti.
17.
člen
(splošno
pravilo o neobdavčenih dohodkih)
(1) Določbe
tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila dohodnine,
določbe, ki določajo dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in
določbe 19. člena tega zakona, se nanašajo na dohodke, ki imajo vir
v Sloveniji, in na dohodke, ki imajo vir izven
Slovenije.
(2) Pri
presoji, ali se določbe iz prvega odstavka tega člena nanašajo tudi
na dohodek z virom izven Slovenije, se za namene tega zakona
smiselno uporabljajo predpisi, veljavni v Sloveniji.
18.
člen
(dohodek)
Dohodki po
tem zakonu so:
1. dohodek iz
zaposlitve,
2. dohodek iz
dejavnosti,
3. dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
4. dohodek iz
oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske
pravice,
5. dohodek iz
kapitala,
6. drugi
dohodki.
19.
člen
(kaj se ne
šteje za dohodke po tem zakonu)
Ne glede na
18. člen tega zakona, se za dohodke fizične osebe po tem zakonu ne
štejejo:
1.
dediščine;
2. volila,
razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem
dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
3. darila,
prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z
delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana
s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z
opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona;
4. dobitki od
iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo;
5. izplačila,
ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer
bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja
zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje, ali izplačila
na podlagi zavarovanja za škodo, povzročeno na osebnem
premoženju;
6. sredstva
ali dobički, ki jih pridobi fizična oseba na podlagi prenosov
sredstev med svojim podjetjem, v katerem samostojno opravlja
dejavnost, in svojim gospodinjstvom ali na podlagi prenehanja
opravljanja dejavnosti; navedena določba ne vpliva na obveznosti te
fizične osebe, ki opravlja dejavnost, po III.3. poglavju tega
zakona;
7. ugodnost,
ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in storitev, vključno s
priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali storitev, če je taka
ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z
zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.
1. Oprostitve
plačila dohodnine
20.
člen
(pomoči in
subvencije)
Dohodnine se
ne plača od:
1. denarne
pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v
skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik
prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46.
členu tega zakona;
2. subvencij,
ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za
določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi
z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena tega
zakona;
3.
subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje
stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno
stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo
reševanje stanovanjskega vprašanja;
4. enkratne
denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih
zadevah;
5. enkratne
solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z
namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti
ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in
druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom,
ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
6. pomoči, ki
jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki
imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status
humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju
socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v
skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status
invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju
invalidskega varstva;
7. pomoči, ki
jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih
ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja
ustanove;
8. pomoči in
prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna skupnost zagotavlja
socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo,
in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo;
9. obveznih
prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v
skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna
lokalna skupnost, pod pogojem, da Slovenija oziroma samoupravna
lokalna skupnost ne nastopa kot njihov delodajalec;
10.
prejemkov, ki jih osebam s statusom begunca v Sloveniji, osebam z
začasnim zatočiščem v Sloveniji in tujcem, ki jim je dovoljeno
začasno zadrževanje v Sloveniji, zagotavlja proračun ali mednarodna
organizacija v skladu z zakonom o tujcih, zakonom o začasnem
zatočišču in drugimi predpisi.
21.
člen
(dohodki,
tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, po
posebnih zakonih)
Dohodnine se
ne plača od:
1. dohodkov,
ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v
naravi prejmejo upravičenci na podlagi zakona o vojnih invalidih,
zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o posebnih pravicah žrtev
vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona o vojnih
veteranih in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb in zakona o republiških priznavalninah, razen
prejemkov, ki predstavljajo redni dohodek;
2. dodatka za
pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih
invalidih in zakonu, ki ureja socialno varstvo, ter dodatka za tujo
nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb;
3.
invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost
po zakonu o vojnih invalidih in nadomestila za invalidnost po
zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih
oseb;
4.
doživljenjske mesečne rente, ki jo posameznik prejme po zakonu o
žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni
za Slovenijo 1991;
5.
veteranskega dodatka po zakonu o vojnih veteranih.
22.
člen
(dohodki iz
naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer
brezposelnosti)
Dohodnine se
ne plača od:
1.
starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih
upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo
in družinske prejemke ali na podlagi predpisa samoupravne lokalne
skupnosti;
2. otroškega
dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego za otroka, ki
potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na
podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske
prejemke;
3. denarnih
pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z
zakonom, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti;
4. dohodkov,
ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v
naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega zavarovanja za
primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, razen dohodkov, ki
predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega
zavarovanja.
23.
člen
(dohodki iz
naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega
zavarovanja)
Dohodnine se
ne plača od:
1. dohodkov,
ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v
naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja, razen
dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega
zavarovanja;
2.
invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost
po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
3.
varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju;
4. dodatka za
pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
24.
člen
(dohodki,
povezani z zagotavljanjem varnosti, zaščite in
reševanja)
Dohodnine se
ne plača od:
1.
nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je zavezanec dal na
razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, in od povračila škode navedeni osebi v skladu
z zakonom o obrambi, zakonom o materialni dolžnosti in zakonom o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. izplačil
stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje in
sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi zakona
o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo koristnih
informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci ter
od izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim pridobivanjem
podatkov na podlagi zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni
agenciji;
3. dohodkov,
prejetih na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi,
razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter razen
od dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v
izrednem in vojnem stanju);
4. dohodkov,
prejetih na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen od
nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od
dohodkov za čas dejanskega opravljanja službe v Civilni
zaščiti;
5. plačila za
zavarovanje za nesreče pri delu pripadnikov reševalnih služb in
sestav, ki delujejo na prostovoljni podlagi v nevladnih
organizacijah oziroma v enotah, službah in organih Civilne zaščite,
ki morajo biti zavarovani v skladu s predpisi o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
6. dohodkov,
prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega
roka;
7. dohodkov,
prejetih v zvezi s prostovoljnim usposabljanjem za nepoklicno
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu s posebnimi
predpisi, razen dohodkov, ki predstavljajo nadomestilo za
izgubljeni dohodek;
8. finančnih
sredstev, izplačanih zaščiteni osebi in od dohodkov članov komisije
za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki ureja zaščito
prič.
25.
člen
(dohodki v
zvezi z izobraževanjem)
Dohodnine se
ne plača od:
1. štipendije
in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec,
dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z
izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in
sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen
kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira
tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna,
kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki
so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z
opravljanjem dela oziroma storitev;
2. prejemkov,
izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi,
ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali
študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom
štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali
bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s
prejemnikom;
3. prejemkov
v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane,
mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, ki se
šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih in drugih
podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu,
zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna
države ali samoupravne lokalne skupnosti.
26.
člen
(dohodki,
povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo)
Dohodnine se
ne plača od:
1. prejemkov
iz medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru
strojnih krožkov, ki jih pridobijo člani kmečkega gospodinjstva iz
drugega odstavka 69. člena tega zakona, ki se jim dohodek ugotavlja
na podlagi 71. člena tega zakona, v višini in pod pogoji, ki jih
določi minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu:
minister), pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim
za kmetijstvo;
2. dohodkov v
zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti iz 69. člena tega zakona, izplačanih za ukrepe kmetijske
politike, kot jih določa Uredba Sveta št. 1698/2005 z dne 20.
septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne
21. 10. 2005, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1698/2005/ES),
in sicer za:
–
plačila zaradi naravno omejenih možnosti na gorskih območjih in
plačila za druga območja z omejenimi možnostmi, kot jih določa 37.
člen Uredbe 1698/2005/ES,
–
plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23.
oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju
vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1), kot jih
določata 38. in 46. člen Uredbe 1698/2005/ES,
–
kmetijsko okoljska plačila, kot jih določa 39. člen Uredbe
1698/2005/ES,
–
plačila za dobro počutje živali, kot jih določa 40. člen Uredbe
1698/2005/ES,
–
plačila za neproizvodne naložbe, kot jih določa 41. člen Uredbe
1698/2005/ES, in
–
gozdarsko-okoljska plačila, kot jih določa 47. člen Uredbe
1698/2005/ES;
3. plačil iz
naslova ukrepov kmetijske politike, pridobljenih v zvezi z
dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, kot je določena v 69. členu tega zakona in v zvezi s
kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, za katero se davčna osnova
ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom
48. člena tega zakona;
4. izplačil
na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju v zvezi z
opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot
je določena v 69. členu tega zakona;
5. denarne
pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v
skladu s posebnimi predpisi, v zvezi z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69.
členu tega zakona;
6. dohodka iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena
v 69. členu tega zakona, ki se ne šteje kot dohodek iz te
dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu, kot je določeno z drugim
odstavkom 69. člena tega zakona;
7. plačil za
vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske
unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju
kmetijskih gospodarstev (Farm Accountancy Data Network – FADN), ki
so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69.
členu tega zakona;
8. dohodka
kmečkega gospodinjstva od uporabe do 40 čebeljih panjev. Oprostitev
se prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov
čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številom
oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi članov
kmečkega gospodinjstva.
27.
člen
(odškodnine)
Dohodnine se
ne plača od:
1. odškodnine
neupravičeno obsojenim in priprtim v skladu z zakonom, ki ureja
kazenski postopek;
2. odškodnine
upravičencem po zakonu, ki ureja povrnitev škode osebam, okuženim z
virusom HIV zaradi transfuzije krvi ali krvnih pripravkov in
odškodnine upravičencem po zakonu, ki ureja prepoved proizvodnje in
prometa z azbestnimi izdelki ter zagotavljanje sredstev za
prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno;
3. odškodnine
po zakonu, ki ureja plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega
nasilja in podobne odškodnine, ki jih žrtve vojnega in povojnega
nasilja prejmejo iz tujine;
4.
odškodnine, prejete v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo
in zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, v obliki
nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju, če
vrnitev premoženja ni mogoča;
5. odškodnine
na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb,
bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z
zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za
izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi
odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega
premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki
ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če
odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je
običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v
podobnih primerih;
6. odškodnine
žrtvam kaznivih dejanj po zakonu, ki ureja odškodnine žrtvam
kaznivih dejanj, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za
izgubljeni dohodek;
7. denarne
odškodnine za nepremoženjsko škodo, prejete v skladu z določbami
zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega
odlašanja.
28.
člen
(vrnitev
premoženja)
Dohodnine se
ne plača od vrnitve premoženja v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo in z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih
sankcij.
29.
člen
(dohodki,
povezani z družinskimi razmerji)
Dohodnine se
ne plača od:
1.
preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe,
sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali po predpisih o
registraciji istospolne partnerske skupnosti in od nadomestila
preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in
preživninski sklad;
2. nagrade in
povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko
zvezo in družinska razmerja.
30.
člen
(drugi
dohodki v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki)
Dohodnine se
ne plača od:
1. zamudnih
obresti, izplačanih na podlagi sodne ali upravne odločbe. Za
zamudne obresti po tej točki se štejejo tudi zamudne obresti,
izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v
upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena
strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih obresti, ki bi
jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma upravni
organ;
2. povračil
stroškov sodnega ali upravnega postopka, ki jih je fizični osebi
dolžna plačati druga oseba na podlagi sodne ali upravne odločbe
oziroma sklepa. Za povračila stroškov po tej točki se štejejo tudi
povračila stroškov za pravne storitve, utemeljeno potrebne za
sklenitev sodne ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem
postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank,
pod pogojem, da so stroški dokumentirani z računom in specifikacijo
opravljenih storitev in da ne presegajo zneskov iz odvetniške
tarife, ki jo določa Odvetniška zbornica Slovenije.
31.
člen
(dohodki iz
zaposlitve in iz dejavnosti)
Dohodnine se
ne plača od:
1. prejemkov
za občasno delo invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so
vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo in
po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov;
2. prejemkov
za delo pripornikov, obsojencev in mladoletnikov, ki med
prestajanjem pripora, kazni zapora in izvrševanjem vzgojnega ukrepa
oddaje v prevzgojni dom, delajo;
3. prejemkov
za opravljanje občasne ali začasne nege ali pomoči invalidom, ki
jih fizičnim osebam izplačujejo reprezentativne in druge invalidske
organizacije, ki delujejo na državni ali lokalni ravni;
4. prejemkov,
ki jih rejnik ali izvajalec socialno-varstvene storitve oskrbe v
drugi družini prejme za izvajanje storitev v okviru javne službe,
če za to storitev sklene pogodbo s centrom za socialno
delo;
5. denarne
nagrade za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih,
evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se izplača iz
proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za izvajanje
letnega programa športa na državni ravni.
32.
člen
(drugo)
Dohodnine se
ne plača od:
1. dobička iz
kapitala od odsvojitve premičnin, razen premičnin iz 2. in 3. točke
93. člena tega zakona, in od odsvojitve izvedenih finančnih
instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji
pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega
premoženja; navedena določba ne vpliva na davčno obveznost fizične
osebe, ki opravlja dejavnost po III.3. poglavju tega
zakona;
2. dohodkov,
doseženih s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru zbiralne
akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali
dijaki;
3.
pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z
zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in
preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb;
4.
posmrtnine, ki jo prejme posameznik iz Sklada vzajemne samopomoči,
katerega ustanovitelj je Zveza društev upokojencev
Slovenije.
33.
člen
(dohodki
nerezidentov)
(1) Ne glede
na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje
dohodnine od dobička iz kapitala, pod pogojem, da ima dobiček iz
kapitala vir v Sloveniji samo po 13. ali 14. členu tega zakona in
če vrednostni papir ali lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji,
ni del pretežnega lastniškega deleža. Pretežni lastniški delež je
vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima ali je imel
v kateremkoli času v preteklih petih letih pred odsvojitvijo
deleža, neposredno ali posredno preko povezanih oseb, vsaj 10%
delež glasovalnih pravic ali vsaj 10% delež v kapitalu oziroma v
posameznem razredu delnic določene pravne osebe.
(2) Ne glede
na drugi odstavek 5. člena tega zakona, fizična oseba, ki je
rezident v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
EU), ki ni Slovenija, ne plačuje dohodnine od dohodka od prihrankov
– ki ima vir v Sloveniji in o katerem je plačilni zastopnik dolžan
poročati davčnemu organu v skladu z določbami poglavja, ki ureja
dajanje podatkov o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti v
zakonu, ki ureja davčni postopek – če je upravičeni lastnik
navedenega dohodka.
(3) Ne glede
na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od
dohodka iz zaposlitve, prejetega za delo pri tujem diplomatskem
predstavništvu ali konzulatu, (ali drugem predstavništvu tuje
države), mednarodni organizaciji v Sloveniji ali instituciji EU v
Sloveniji, če ga prejme oseba, ki se v skladu s 1. do 3. točko
prvega odstavka 7. člena tega zakona šteje za
nerezidenta.
(4) Ne glede
na drugi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od
dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti – razen od dohodka iz
dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika – ob izpolnjevanju
naslednjih pogojev:
1. prejemnik
dohodka je nerezident,
2. dejavnosti
v Sloveniji ne opravlja v ali preko poslovne enote in je prisoten v
Sloveniji manj kot 183 dni v kateremkoli obdobju 12 mesecev
in
3. ne gre za
dohodke, od katerih se v skladu s prvim in drugim odstavkom 68.
člena tega zakona obračunava davčni odtegljaj.
(5) Ne glede
na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje
dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica
je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja
javne finance.
(6) Ne glede
na drugi odstavek 5. člena tega zakona, nerezident ne plačuje
dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda
gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v
Sloveniji, če:
1. ne
vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma
ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo
zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so
uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v
večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi
članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v
nadaljnjem besedilu: OECD), razen v primeru dolžniških vrednostnih
papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki
ureja denacionalizacijo.
34.
člen
(dohodki
rezidentov – uslužbencev v institucijah Evropskih skupnosti,
Evropski centralni banki ali Evropski investicijski
banki)
Ne glede na
prvi odstavek 5. člena tega zakona, se dohodnine ne plačuje od
dohodka iz zaposlitve, ki ga prejme rezident kot uslužbenec v
institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki,
Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu,
pod pogojem, da se od tega dohodka plačuje dohodnina v institucijah
Evropske skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem
institutu oziroma Evropski investicijski banki. Ta dohodek se ne
upošteva pri izračunu višine dohodnine od preostalega obdavčljivega
dohodka takega rezidenta.
2. Dohodek iz
zaposlitve
35.
člen
(splošno o
dohodku iz zaposlitve)
(1) Za
dohodek iz zaposlitve se šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle
ali sedanje zaposlitve.
(2) Za
zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega
vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega
dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo
avtorskega dela, ne glede na čas trajanja.
(3) Za
odvisno pogodbeno razmerje se šteje:
1. delovno
razmerje in
2. vsako
drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali
storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja
sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih
pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na
odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično
osebo.
(4)
Delodajalec je vsaka oseba, ki izplačuje dohodek iz
zaposlitve.
(5)
Delojemalec je vsaka fizična oseba, ki opravlja delo ali storitve
po drugem odstavku tega člena.
(6) Za
zaposlitev po tem zakonu se šteje tudi opravljanje dela oziroma
storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na
podlagi imenovanja in izvolitve v državni ali drug
organ.
36.
člen
(dohodki, ki
se štejejo za dohodek iz zaposlitve)
(1) Dohodek
iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta
povezana z zaposlitvijo.
(2) Dohodek
iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi (v
nadaljnjem besedilu: dohodek iz drugega pogodbenega
razmerja).
37.
člen
(dohodek iz
delovnega razmerja)
(1) Dohodek
iz delovnega razmerja vključuje zlasti:
1. plačo,
nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki
vključuje tudi provizije,
2. regres za
letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno
pomoč,
3. povračilo
stroškov v zvezi z delom,
4. boniteto,
ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega
družinskega člana,
5.
nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z
delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo
delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi,
vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,
6. prejemke,
prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz
zaposlitve,
7.
nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali
druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve
oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek na
podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega
razmerja.
(2) Za
dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
1. dohodki,
prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je
pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
2. dohodki
izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne,
izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne
samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki,
prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega
parlamenta,
4. dohodki,
ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja,
iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in
dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju,
ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih
dohodkov,
5. dohodek,
prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo
preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
6.
nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega
zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za
starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo
dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v
delovnem razmerju,
7. plačilo,
ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu,
družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot
nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki
določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju
dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne
skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic
naravnih in drugih nesreč,
8. pokojnine,
nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega
dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v
skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in
preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.
38.
člen
(dohodek iz
drugega pogodbenega razmerja)
(1) Dohodek
iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za
opravljeno delo ali storitev.
(2) Za
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek,
prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo
avtorskega ali folklornega dela, ne glede na vrsto pogodbe, ki je
podlaga za izplačilo navedenih dohodkov.
(3) Za
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se ne glede na 35. člen
tega zakona šteje tudi dohodek iz opravljenega dela ali storitve,
ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo.
(4) Za
dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek
verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo, ki nima
vseh elementov delovnega razmerja, v višini, ki ga določi Vlada
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), pri čemer
dohodek ne sme biti manjši od zneska, ki zagotavlja socialno
varnost v Sloveniji in ne večji od zneska minimalne plače v skladu
z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
39.
člen
(boniteta)
(1) Boniteta
je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti
v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu
zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z
zaposlitvijo.
(2) Boniteta
vključuje zlasti:
1. uporabo
osebnega vozila za privatne namene,
2.
nastanitev,
3. posojilo
brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri
prodaji blaga in storitev,
5.
izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega
člana,
6.
zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki
jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve
nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu
družinskemu članu,
8. pravico
delojemalcev do nakupa delnic.
(3) Za
boniteto po tem zakonu se ne štejejo:
1. ugodnosti
manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem
pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom,
uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob
praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih
ugodnosti;
2. plačila
delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje
delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca;
3. plačila
delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, ki jih je
delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost
in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma
plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost
delodajalca;
4. plačila
delodajalca za cepljenje delojemalcev, pod pogojem, da iz izjave o
varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s
predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je
treba takemu delojemalcu zagotoviti cepljenje;
5. plačila
delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga
je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev
zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona;
6. uporaba
parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi
delojemalcu;
7. uporaba
računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec
zagotovi delojemalcu.
(4) Če
delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se
vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova
vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do
starosti 15 let.
(5) Bonitete,
ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se
ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh
bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba velja le za
bonitete iz delovnega razmerja.
40.
člen
(pokojnina)
(1) Pokojnina
je dohodek, prejet na podlagi obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, obveznega dodatnega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v skladu z Zakonom o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu
Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih
družb in vključuje tudi državno pokojnino, odpravnino in oskrbnino
vdovi ali vdovcu, letni dodatek in pokojnino v obliki mesečne
pokojninske rente.
(2) Za
pokojnino se štejejo tudi pokojnine, prejete na podlagi drugih
posebnih predpisov, kot so zlasti pokojnine po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških
zavarovancev, pokojnine po predpisih o starostnem zavarovanju
kmetov, dodatki k tujim pokojninam in akontacije tujih pokojnin po
predpisih o zagotavljanju socialne varnosti.
(3) Pri
presoji, ali je dohodek iz prvega odstavka tega člena, ki je prejet
iz tujine, pokojnina, se za namene tega zakona smiselno uporabljajo
predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
Sloveniji.
(4) Kot
pokojnina se šteje tudi renta iz ukrepa zgodnjega upokojevanja
kmetov v skladu s predpisi o kmetijstvu.
41.
člen
(davčna
osnova)
(1) Osnova za
dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od dohodka iz
delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena tega zakona, zmanjšan za
obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
(2) Obvezni
prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi
prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih delojemalec
plačuje v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi
državi, se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 37. člena
tega zakona odštejejo pod pogojem, da fizična oseba ni bila
rezident Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dela iz
delovnega razmerja v Sloveniji in je v tem času že prispevala v
navedeni sklad.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se v davčno osnovo od pokojnin,
nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in
invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z
Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z
drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati
prejemnik teh dohodkov. Za določitev davčne osnove pri vdovski in
družinski pokojnini se upošteva število družinskih članov, ki jo
prejemajo. V davčno osnovo od navedenih dohodkov, prejetih iz
tujine, se šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu s
predpisi.
(4) Davčna
osnova od dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka 38. člena
tega zakona je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane
stroške v višini 10% dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče
uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z
opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi
dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega
zakona določi vlada.
(5) Davčna
osnova od dohodka iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona, je
vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno
varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati
verski delavec.
42.
člen
(posebna
davčna osnova)
(1) Ne glede
na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od
dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu in funkcionarju po
zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju, napotenemu na
delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz
delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz
delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v
Sloveniji.
(2) Ne glede
na 41., 43., 44. in 45. člen tega zakona, se v davčno osnovo od
dohodka, ki ga zavezanec doseže v zvezi z opravljanjem dela na
trgovski ladji dolge plovbe, ki pluje po odprtem morju, če je po
pogodbi o zaposlitvi določeno, da je na ladjo vkrcan najmanj za
dobo šest mesecev ali je zaradi take zaposlitve odsoten iz
Slovenije vsaj šest mesecev v davčnem letu, všteva 50%
dohodka.
(3) Ne glede
na tretji odstavek 41. člena tega zakona se v davčno osnovo od
pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz naslova prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja in od primerljive pokojninske
rente, ki je prejeta iz tujine, všteva 50% dohodka.
43.
člen
(vrednotenje
bonitet in vštevanje v davčno osnovo)
(1) Znesek
bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če
primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete
določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z
zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako
ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec
plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete, če ni
s tem zakonom drugače določeno.
(2) Če
delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne
namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene
in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno
osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za
vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost
vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu
zniža za 15% in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še
vsako leto za 15%, v petem letu se zniža še za 10% in v naslednjih
letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh
naslednjih letih je enaka 10%. Če delojemalec mesečno prevozi manj
kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na
način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50%. Če delodajalec
zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova
mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe
osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja
policija v skladu z zakonom o policiji.
(3) Če
delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine
ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev
delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v
višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v
višini 0,6% tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja
nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.
(4) Če
delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma
pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve
drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica
izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali
kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do
nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta
ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.
(5) Če
delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z
obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi
tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje priznana
obrestna mera, ki jo določi minister, pristojen za finance, na
podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za potrebe
določanja obresti med povezanimi osebami.
44.
člen
(dohodek iz
delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:
1. obvezni
prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih
predpisov dolžan plačevati delodajalec;
2. premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje delodajalec
izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi
državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan
v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno
dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do
zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije, ki se ne všteva v
davčno osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije, se
uporablja 118. člen tega zakona;
3. povračila
stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški
prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do
višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do
višine, ki jo določi vlada;
4. povračila
stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so:
a)
dnevnica,
b) povračilo
stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo
delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina),
c) povračilo
stroškov za prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih določi
vlada. Povračilo stroškov po tej točki se lahko določi ločeno ali v
skupnih zneskih;
5. vrednost
uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s stroški
za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s posebnimi
predpisi;
6.
nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen
osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu,
pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi
kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za
sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje
določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno
nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta
predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2% mesečne
plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne
plače zaposlenih v Sloveniji;
7. jubilejna
nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri
zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna
solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;
8. plačila
vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do
višine, ki jo določi vlada;
9. odpravnina
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz
delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o
delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec
dolžan izplačati na podlagi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih
(Uradni list RS, št. 42/02), vendar največ do višine desetih
povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz
prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, izplačana delojemalcu, ki
sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri
osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana
delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba;
10.
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s
predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno
s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma
notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna,
nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem,
da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna
realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen
znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot
do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi
dokazil.
(2) Pri
določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki
jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka tega člena
določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih
pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami
na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila
stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih
za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek
posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek,
določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
(3) Pri
določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,
navedenega v 6., 9. in 10. točki prvega odstavka tega člena, se
upošteva zadnji podatek Statističnega urada Republike
Slovenije.
(4) Če
delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9. in 10. točke prvega
odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega
znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se
znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen
kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
45.
člen
(priznavanje
stroškov za delo v tujini)
(1)
Zavezanec, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja iz tujine,
lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za stroške prehrane med
delom in stroške prevoza na delo in z dela, glede na dejansko
prisotnost na delovnem mestu v tujini. Navedeni stroški se priznajo
pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi drugega odstavka 44.
člena tega zakona določi vlada.
(2) Če
zavezanec prejme povračilo stroškov iz prvega odstavka tega člena,
se ne glede na 44. člen tega zakona, v davčno osnovo iz prvega
odstavka tega člena vštevajo tudi tovrstna povračila.
3. Dohodek iz
dejavnosti
46.
člen
(dohodek iz
dejavnosti)
Za dohodek iz
dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim
opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja
dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake
podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne
dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z
izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.
47.
člen
(izključitev
iz dohodka iz dejavnosti)
(1) Ne glede
na 46. člen tega zakona, se za dohodek iz dejavnosti ne šteje
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
določen v III.4. poglavju tega zakona, razen če se davčna osnova od
dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi
dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(2) Davčna
osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov
ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če
skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 eurov ali če se člani
kmečkega gospodinjstva, za katere se v skladu z 69. členom tega
zakona šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost, za to prostovoljno odločijo, pri čemer
morajo:
1. enega od
zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva, določenega v
drugem odstavku 69. člena tega zakona, določiti kot zavezanca za
celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega
gospodinjstva (kot nosilca te dejavnosti), oziroma če se v okviru
kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna
dejavnost na kmetiji, kot jo določajo predpisi o kmetijstvu, kot
zavezanca za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru
kmečkega gospodinjstva,
2. tak način
ugotavljanja davčne osnove priglasiti pri davčnem organu
in
3. se
zavezati, da bodo davčno osnovo na tak način ugotavljali najmanj
pet davčnih let.
(3) Ne glede
na 46. člen tega zakona, se za dohodek iz dejavnosti ne šteje
dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske
pravice, določen v III.5. poglavju tega zakona, če ga ne dosega
fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma
organizirane dejavnosti.
(4) Pri
ugotavljanju skupnega dohodka iz drugega odstavka tega člena se
upošteva dohodek iz poglavja III.4. tega zakona, brez upoštevanja
odmerjenih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje in znižanj in
povečanj davčne osnove oziroma dobiček, v katerem niso upoštevani
obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanja
in povečanja davčne osnove.
48.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot
razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem
dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za
ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o
obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(3)
Zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. zanj ne
obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih
predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih
predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni
predpisi,
2. njegovi
prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno
mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000
eurov,
3. ne
zaposluje delavcev, lahko pri ugotavljanju davčne osnove
naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v
višini, določeni v 59. členu tega zakona.
(4) Ne glede
na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo začel
z opravljanjem dejavnosti in izpolnjuje pogoja iz 1. in 3. točke
tretjega odstavka tega člena, pri ugotavljanju davčne osnove v
prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z
opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega
leta, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v
59. členu tega zakona.
(5) Za
posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru
kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec
dejavnosti.
(6) Ne glede
na tretji odstavek tega člena, lahko zavezanec iz drugega odstavka
47. člena tega zakona, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. zanj ne
obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih
predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih
predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni
predpisi,
2. prihodki
iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem
oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov na nosilca in na
drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član
kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri ugotavljanju davčne
osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih
odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.
(7) Ne glede
na šesti odstavek tega člena, lahko zavezanec, ki je na novo
priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena
tega zakona in izpolnjuje pogoj iz 1. točke šestega odstavka tega
člena, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem
letu, zahteva upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v
59. členu tega zakona.
49.
člen
(upoštevanje
prihodkov in odhodkov)
(1) Pri
ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke ob
njihovem nastanku, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove
zavezanca iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka 48.
člena tega zakona upoštevajo prihodki ob njihovem
plačilu.
(3) Prihodki
in odhodki se pri prehodih med načinoma upoštevanja prihodkov in
odhodkov, določenima v prvem in drugem odstavku tega člena,
upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali
dvakratnega upoštevanja.
50.
člen
(prenosi
sredstev med podjetjem in gospodinjstvom)
(1) Za
odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi
sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen
prenosov denarnih sredstev.
(2) Stvarno
premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se šteje za
prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za
brezplačno pridobljena sredstva. Ne glede na prejšnji stavek, se za
prihodek ne šteje stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v
podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku
opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje
pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(3) Za prenos
stvarnega premoženja med podjetjem zavezanca in njegovim
gospodinjstvom se ne šteje pridobitev sredstev od tretje osebe
oziroma odtujitev sredstev tretji osebi.
(4) Prenosi
sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se
štejejo za transakcije med povezanima osebama.
51.
člen
(prenehanje
opravljanja dejavnosti)
(1) Kot
odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, se pri ugotavljanju
davčne osnove po tem poglavju šteje tudi prenehanje opravljanja
dejavnosti. Ne glede na prejšnji stavek, se pri ugotavljanju davčne
osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne šteje
prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo
gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v
svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku
opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema
zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja
dejavnosti.
(2) Kot
pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem
poglavju šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu nadaljevanja
opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z
računovodskimi standardi.
(3) Odtujitve
in pridobitve sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena se
štejejo za transakcije med povezanimi osebami.
(4) Ne glede
na prvi do tretji odstavek tega člena, zavezanec lahko zahteva, da
se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne
osnove ne šteje:
1. prenehanje
opravljanja dejavnosti zavezanca s prenosom podjetja ali dela
podjetja zavezanca na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne
nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi,
zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (v nadaljnjem besedilu:
novi zasebnik) in so izpolnjen naslednji pogoji:
a) novi
zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v
Sloveniji,
b) novi
zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti,
amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v
zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti
na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi
izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) novi
zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je
prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju,
ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi
veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot
če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
2. prenehanje
opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami
Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju
podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) nova
pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,
b) nova
pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti
prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in
izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in
obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za
katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti
pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo
pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z
opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja
opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
c) nova
pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije,
ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem
dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja,
ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi
veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot
če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
d) fizična
oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s
statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga
nominalno ne bo zmanjšala.
(5) Za del
podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je
s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno poslovati. V
okviru dela podjetja, ki se prenaša, se lahko prenašajo samo
obveznosti in davčne ugodnosti, pridobljene v zvezi s četrtim
odstavkom tega člena, ki se lahko pripišejo temu delu
podjetja.
(6) Sredstva
in obveznosti, ki v primeru delnega prenosa podjetja v skladu s
četrtim odstavkom tega člena, niso prenesena, se obravnavajo v
skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Novemu
zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju
pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do
neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega člena,
poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena
niso šteli za prihodke.
(8) Če pride
v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do
neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka tega
člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena
niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot
drugi dohodki fizične osebe po III.7. poglavju tega zakona, razen
če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je
zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.
(9) Davčna
obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če je
priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem
členu.
52.
člen
(prihodki, ki
niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti)
Med prihodke
v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz
poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če
opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov.
53.
člen
(prihodek, za
katerega velja davčni odtegljaj)
Prihodek, od
katerega se v skladu z 68. členom tega zakona obračunava in plačuje
davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v višini pred davčnim
odtegljajem.
54.
člen
(izključitev
iz prihodkov)
(1) Kot
prihodek se po tem poglavju zakona ne šteje:
1. dividenda,
kot je določena v III.6.2. poglavju tega zakona,
2. obresti,
kot so določene v III.6.1. poglavju tega zakona, in dosežene na
podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za
katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev določeni
pogoji in način poslovanja z njimi,
3. prihodek,
dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, kot je določen v
III.6.2. poglavju tega zakona ali na podlagi odsvojitve
investicijskih kuponov.
(2) Prihodki
iz prvega odstavka tega člena se štejejo kot dohodek iz kapitala,
kot je določen v III.6. poglavju tega zakona.
(3) Odhodki,
nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz prvega odstavka tega
člena, se ne priznajo.
55.
člen
(davki)
Kot odhodek
se ne priznajo:
1. davki, ki
jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z
opravljanjem dejavnosti (na primer davek od premoženja, davek na
dediščine in darila),
2. dohodnina
po tem zakonu,
3. davek na
dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v
skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost,
4.
samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o
samoprispevku.
56.
člen
(obvezni
prispevki za socialno varnost)
(1) Obvezni
prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno
zavarovanje zavezanca po tem poglavju in jih zavezanec plačuje v
skladu s posebnimi predpisi, se priznajo kot odhodek.
(2) Obvezni
prispevki za socialno varnost, ki so primerljivi z obveznimi
prispevki za socialno varnost v Sloveniji in jih zavezanec plačuje
v sklad, priznan za davčne namene v katerikoli drugi državi, se
priznajo kot odhodek pod pogojem, da zavezanec ni bil rezident
Slovenije neposredno pred začetkom opravljanja dejavnosti v
Sloveniji in je v tem času že prispeval v navedeni
sklad.
57.
člen
(delno
priznani odhodki)
Stroški, ki
se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju, se priznajo pod
pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona za
delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v
zvezi s službenimi potovanji,
2. stroški
prehrane med delom,
3. stroški
prevoza na delo in z dela,
4. stroški
dela na terenu.
58.
člen
(posebnosti
določanja davčne osnove pri kmetijski dejavnosti iz drugega
odstavka 47. člena)
(1) Za
prenehanje opravljanja dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena
tega zakona se ne šteje:
1. določitev
novega nosilca dejavnosti, če se kot nosilec dejavnosti določi drug
član kmečkega gospodinjstva,
2. potek roka
iz 3. točke drugega odstavka 47. člena tega zakona, tudi ob
odločitvi, da se v prihodnje dohodek iz osnovne kmetijske in
osnovne gozdarske dejavnosti ne bo obravnaval kot dohodek iz
dejavnosti.
(2) Za
potrebe ugotavljanja davčne osnove se:
1. sredstva,
ki so v lasti ali v finančnem najemu člana kmečkega gospodinjstva,
in se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, štejejo, kot da so v
lasti ali v finančnem najemu nosilca dejavnosti;
2. pravice in
obveznosti, ki jih je pridobil oziroma prevzel član kmečkega
gospodinjstva v zvezi z opravljanjem dejavnosti, štejejo, kot da
jih je pridobil oziroma prevzel nosilec dejavnosti.
(3) Kot
odhodek se v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena tega
zakona priznajo tudi obvezni prispevki za socialno varnost članov
kmečkega gospodinjstva iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti.
59.
člen
(normirani
odhodki)
(1) Pri
ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega
odstavka 48. člena tega zakona, se upoštevajo normirani odhodki v
višini 25% ustvarjenih prihodkov.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodkov, ki jih zavezanec iz tretjega in četrtega odstavka 48.
člena tega zakona doseže z izdelavo ali prodajo izdelkov domače in
umetnostne obrti, za katere ima veljavno pozitivno mnenje pristojne
komisije Obrtne zbornice Slovenije, upoštevajo normirani odhodki v
višini 70% ustvarjenih prihodkov.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodkov, ki jih zavezanec iz tretjega, četrtega, šestega in
sedmega odstavka 48. člena tega zakona doseže z opravljanjem
kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
upoštevajo normirani odhodki v višini 70% ustvarjenih
prihodkov.
60.
člen
(izguba)
(1) Če je
davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo.
(2) Izgubo
lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti v naslednjih letih.
(3)
Pokrivanje izgube po drugem odstavku tega člena se prizna največ do
višine davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
(4) Pri
zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na račun izgub iz
preteklih let se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti najprej
zmanjša za izgubo starejšega datuma.
(5) Izgube ni
mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar
zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.
(6) Določbe
tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna
osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim
odstavkom 48. člena tega zakona.
61.
člen
(olajšava za
vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40%
100% zneska, ki predstavlja vlaganja
v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne
osnove. Vlaganja po tem odstavku so vlaganja v:
1. notranje
raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom
raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja
pri izvajanju raziskovalne-razvojne dejavnosti
zavezanca;
2. nakup
raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe,
vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne
raziskovalne organizacije). Ne glede na prvi stavek tega
odstavka, lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v
višini 50% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v
skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na
področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca
nižji od povprečja države do 15%, in v višini 60% zneska, ki
predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem
odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih
države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od
povprečja države za več kot 15% (v nadaljnjem besedilu: regijska
olajšava). Vlada z uredbo določi shemo za izvajanje regijske
olajšave. Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko
znižuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo
zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega
zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi
osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o
določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami.
Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec
opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem
projektu/programu.
(2) Zavezanec
lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem
letu znižuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih
letih.
(3) Pri
znižanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne
olajšave iz preteklih davčnih let se davčna osnova najprej zniža za
neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.
(4)
Neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju
opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(5) Zavezanec
ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega
člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike
Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo
nepovratnih sredstev.
(6) Minister,
pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega
člena.
(7)
Znižanje davčne osnove po tem členu se izključuje z znižanjem
davčne osnove po 66.a členu tega zakona.
61.a
člen
(olajšava za
zaposlovanje)
(1)
Zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo,
starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest mesecev
prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike
Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila
zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45% izplačane plače te
osebe.
(2) Zavezanec
lahko uveljavlja olajšavo po prvem odstavku tega člena, če zaposli
osebe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen čas na podlagi
pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve teh
oseb v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih letih glede na
izplačane plače tem osebam v posameznem davčnem letu.
(3) Zavezanec
lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le, če poveča
skupno število zaposlenih delavcev v davčnem letu, v katerem na
novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo, pri čemer se
kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je število
zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega leta višje, kot je
povprečje 12 mesecev v tem davčnem letu in manj mesecih, če je bilo
to obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih
delavcev se zaposleni za delovni čas, krajši od polnega časa,
upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas ne
upoštevajo.
(4) Olajšava
po tem členu se lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo
pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo, če so izpolnjeni
pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena tega zakona.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(5) Olajšava
po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po
tem zakonu in z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni
podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št.
87/09).
62.
člen
(olajšava za
zaposlovanje invalidov)
(1)
Zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje
davčne osnove v višini 50% izplačane plače te osebe, zavezanec, ki
zaposluje invalida s 100% telesno okvaro ali gluho osebo, pa v
višini 70% izplačane plače te osebe.
(2)
Zavezanec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena nad
predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri
delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za
te osebe. Za namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka
vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer
se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve
pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z
olajšavo po prvem odstavku tega člena.
63.
člen
(olajšava za
zavezanca invalida)
Zavezanec, ki
je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in
zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače
zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali
zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače
zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja
dejavnosti.
64.
člen
(olajšava za
izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju)
Zavezanec, ki
sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje
praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v
višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak
mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem
izobraževanju.
65.
člen
(olajšava za
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
Zavezanec –
delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05
– uradno prečiščeno besedilo in 69/06), lahko za premije
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno
ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu
pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi
članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v
poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno
dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno
olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ
do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije in načina objave
usklajenih zneskov premije, se uporablja 118. člen tega
zakona.
66.
člen
(olajšava za
donacije)
(1) Zavezanec
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v
denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene,
dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene,
športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za
takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav
članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se
nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih
ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih
dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka
zavezanca v davčnem letu.
(2) Zavezanec
lahko uveljavlja, poleg znižanja davčne osnove po prvem odstavku
tega člena, dodatno znižanje davčne osnove do zneska, ki ustreza
0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, za znesek
izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna
izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te
namene in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in
rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam
rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU,
ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih
dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.
(3) Zavezanec
lahko uveljavlja tudi znižanje davčne osnove za znesek izplačil v
denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki
je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri
zavezancu.
(4) Za
znesek, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem
letu iz prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki ustreza 0,2%
obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu iz drugega odstavka
tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni
plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega odstavka tega člena,
se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem letu.
(5) Zavezanec
lahko za znesek, ki presega znesek znižanja davčne osnove po tem
členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega člena, znižuje
davčno osnovo v naslednjih treh davčnih letih skupaj z znižanjem
davčne osnove za te namene za tekoče davčno leto, vendar skupaj ne
več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, in
največ v višini davčne osnove.
(6) Zavezanec
lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena tudi če gre za izplačila v države članice
Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), ki
hkrati niso države članice EU.
(7) Ne glede
na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena davčnih olajšav ni
mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni
zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh
izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike
Slovenije.
66.a
člen
(olajšava za
investiranje)
(1) Zavezanec
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30%
40% investiranega zneska v opremo in
v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu
vlaganja.
(2) Za opremo
iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
1. pohištvo
in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna
vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon,
avtobusov na hibridni ali električni pogon in razen tovornih
motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam
EURO VI.
(3) Za
neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega odstavka tega člena se
ne štejejo dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja
opredmetena osnovna sredstva stvarne
pravice na nepremičninah ter druge podobne
pravice.
(4) V primeru
finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku
tega člena uveljavlja zavezanec, ki opremo oziroma neopredmeteno
dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega
najema.
(5) Zavezanec
lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena
zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih po letu
vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati davčne
osnove.
(6) Če
zavezanec, novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma
prevzemna pravna oseba proda oziroma odtuji opremo oziroma
neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno
olajšavo po tem členu prej kot v treh letih po letu vlaganja po tem
členu, oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb, če je to krajše od treh let,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo
od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer
v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega
dolgoročnega sredstva.
(7) Za
odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje tudi izguba
pravice do uporabe opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva v primeru finančnega najema, prenos opreme oziroma
neopredmetenega dolgoročnega sredstva iz podjetja v gospodinjstvo
ter tudi odtujitev opreme oziroma neopredmetenega dolgoročnega
sredstva, kot je določena s prvim odstavkom 51. člena tega
zakona.
(8)
Neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu se ob prenehanju
opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in
devetega odstavka 51. člena tega zakona, lahko prenese na novega
zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo.
Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna
oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če
do prenehanja ne bi prišlo.
(9) Zavezanec
ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem členu v delu,
ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih
skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če
imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
67.
člen
(omejitve v
zvezi z olajšavami)
(1) Določbe
61. do 66.a člena tega zakona se ne uporabljajo za zavezanca,
kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim,
šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega zakona.
(2) Davčne
olajšave iz 61. do 66.a člena tega zakona, vključno s prenosom
neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj in
neizkoriščenega dela olajšave za investiranje, se priznajo skupaj
največ do višine davčne osnove.
68.
člen
(davčni
odtegljaj)
(1) Od
dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od
dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni
odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če
jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu.
Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po
stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se davčni odtegljaj izračunava,
odteguje in plačuje tudi od plačil, ki jih zavezanec po tem
poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega
izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje
in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške
v višini, določeni v prvem odstavku 59. člena tega zakona, po
stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji,
lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja posamezni aktivnosti v
Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo
na podlagi dokazil.
(3) Davčni
odtegljaj se ne izračunava, odteguje in plačuje, če zavezanec,
rezident ali nerezident, ki ima poslovno enoto v Sloveniji,
izplačevalcu dohodka predloži svojo davčno številko.
(4) Davčni
odtegljaj se odšteje od akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti, odmerjene za davčno leto v skladu s prvim odstavkom
128. člena tega zakona.
(5) Določbe
tega člena se ne uporabljajo za zavezanca, kateremu se davčna
osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim
odstavkom 48. člena tega zakona.
4. Dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
69.
člen
(splošno o
dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
(1) Za
dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se
štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno
gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu.
(2) Kmečko
gospodinjstvo po tem zakonu je skupnost ene ali več fizičnih oseb,
ki niso najeta delovna sila, imajo na dan 30. junija v davčnem letu
skupno stalno ali začasno prebivališče in so prijavljene kot eno
gospodinjstvo (v nadaljnjem besedilu: člani kmečkega
gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov šteje, da
opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po
določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske
in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 eurov.
(3) Kot
osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost se šteje
pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega
dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, je v celoti ali
pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je
ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.
(4) Ne glede
na tretji odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost
ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in
grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja, pridelava
okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in
zelišč.
(5) Ne glede
na četrti odstavek tega člena, se kot osnovna kmetijska dejavnost
šteje intenzivna pridelava vrtnin in zelišč na prostem, na
površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt. Kot intenzivna
pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več kot ene vrtnine
ali zelišča na isti površini v posameznem letu.
(6) Ne glede
na tretji odstavek tega člena se kot osnovna kmetijska dejavnost
šteje tudi čebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru
čebelnjakov.
(7) Šteje se,
da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na
dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v
zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru kot lastniki,
zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega
zemljišča (v nadaljevanju: zemljišča) na podlagi drugega pravnega
naslova.
(8) Če
zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe
zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in
zemljiškem katastru, se lahko za namene tega zakona ta pravica
pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča.
(9) Šteje se,
da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja tudi
fizična oseba, ki je kot lastnik ali uporabnik panjev na dan 30.
junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, evidentirana v
registru čebelnjakov.
(10) Šteje
se, da osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravlja
tudi fizična oseba, ki so ji v letu, na katero se obdavčitev
nanaša, izplačani drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
70.
člen
(dohodki, ki
se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
Za dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo
potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v
panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske
politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v
zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti.
71.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona je
za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, kot je ugotovljen po
predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija
leta, za katero se dohodek ugotavlja.
(2) Davčna
osnova od potencialnih tržnih dohodkov iz 70. člena tega zakona je
za pridelavo v panjih 70% pavšalne ocene dohodka na panj, kot je
ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega
dohodka.
(3) Davčna
osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona je vsak
posamezni dohodek.
72.
člen
(pripisovanje
davčne osnove posameznemu zavezancu)
(1)
Katastrski dohodek se posameznemu zavezancu pripiše za zemljišča,
ki jih ima pravico uporabljati.
(2)
Katastrski dohodek zemljišč, s katerimi razpolaga agrarna skupnost,
skupni pašnik ali planina, ki se po predpisih o kmetijstvu šteje za
samostojno kmetijsko gospodarstvo, in drugi dohodki iz 70. člena
tega zakona, ki pripadajo agrarni skupnosti, skupnemu pašniku ali
planini, se posameznemu zavezancu, članu take skupnosti, pripišejo
glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež, ali
delež, ki ga ima v uporabi.
(3) Pavšalna
davčna osnova za panj se pripiše uporabniku panja.
(4) Davčna
osnova od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona se pripiše
posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za katerega se
v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja osnovno
kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu
glede na skupno število zavezancev v kmečkem
gospodinjstvu.
73.
člen
(oprostitve)
(1) Ne glede
na prvi odstavek 71. člena tega zakona, se v davčno osnovo od
katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne všteva katastrski
dohodek zemljišč:
1. ki jih je
na podlagi zakona trajno ali začasno prepovedano izkoriščati za
kmetijsko pridelavo,
2. na katerih
so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe
obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje,
3. ki ležijo
znotraj visokovodnih nasipov,
4. na katerih
so vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi, kot
obramba pred erozijo,
5. ki so v
zemljiškem katastru označena kot zemljišča pod neodmerjenimi
gozdnimi cestami,
6. na katerih
so neodmerjene planinske poti,
7. na katerih
so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
8. ki ležijo
v obmejnem pasu in nad ali pod visokonapetostnimi daljnovodi in
drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske namene
onemogočeno,
9. na katerih
so evidentirana vojna grobišča,
10. ki jih
zavezanec odda skladno s predpisi o preživninskem varstvu
kmetov,
11. ki jih na
podlagi odločbe državnega organa o razlastitvi ali pogodbe, ki
nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati,
12. ki jih je
zavezanec z odločbo o denacionalizaciji dobil v last, ne pa tudi v
posest,
13. za katera
je bilo skladno s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo,
14. ki so
dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi,
15. ki se
uporabljajo za doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju
tega zakona,
16. ki so
bila neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji postala
uporabna ali bolj rodovitna, za obdobje treh let, z uveljavitvijo v
prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju,
17. na
katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki ali drugi
trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za obdobje
osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi,
18. ki se
pogozdijo, za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem letu po
pogozditvi,
19. na
katerih so objekti posebnega pomena za obrambo ali ležijo v
varnostnem območju takega objekta in se zanje predpiše ukrep
varovanja.
(2) Ne glede
na tretji odstavek 71. člena tega zakona, se v davčno osnovo od
pavšalne ocene dohodka na panj na zahtevo zavezanca ne všteva
pavšalna ocena dohodka na panj za panje, ki se uporabljajo za
doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju tega
zakona.
73.a
člen
(olajšava za
investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko
dejavnost)
(1) Kadar je
mogoče z računi dokazati vlaganje sredstev članov gospodinjstva
oziroma agrarne skupnosti v osnovna sredstva in opremo v povezavi z
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru
kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti, se v davčnem letu
vlaganja prizna olajšava v višini 30% 40% vloženega zneska.
(2) Olajšave
za investicije po tem členu se v delu, ki so financirane iz
sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva
naravo nepovratnih sredstev, ne priznajo.
(3) Za
vlaganje iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo vlaganja
v:
1. nakup
zemljišč,
2. nakup ali
gradnjo stavb,
3. nakup
motornih vozil razen traktorjev in druge kmetijske in gozdarske
mehanizacije.
(4) Olajšava
se priznava največ do višine davčne osnove. Neizkoriščen del
olajšave iz prvega odstavka tega člena lahko zmanjšuje davčno
osnovo v naslednjih petih letih po letu vlaganja, vendar zmanjšanje
ne sme presegati davčne osnove.
(5) Olajšava
se prizna zavezancu v sorazmernem deležu glede na skupno število
zavezancev v kmečkem gospodinjstvu oziroma glede na njegov
pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni
skupnosti.
(6) V primeru
odtujitve osnovnega sredstva oziroma opreme, za katero je bila
uveljavljena olajšava, prej kot v treh letih po letu vlaganja, se
znesek davčne osnove v letu odtujitve poveča za znesek izkoriščene
olajšave, morebitnega neizkoriščenega dela olajšave pa v naslednjih
letih po odtujitvi ni mogoče uveljaviti.
5. Dohodek iz
oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske
pravice
74.
člen
(dohodek)
(1) Dohodek
po tem poglavju vključuje:
1. dohodek iz
oddajanja premoženja v najem in
2. dohodek iz
prenosa premoženjske pravice.
(2) Določbe
tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca po III.3.
poglavju tega zakona.
5.1. Dohodek
iz oddajanja premoženja v najem
75.
člen
(dohodek iz
oddajanja premoženja v najem)
(1) Dohodek
iz oddajanja premoženja v najem po tem poglavju je dohodek, dosežen
z oddajanjem nepremičnin in premičnin (v nadaljnjem besedilu:
premoženja) v najem.
(2) Za
oddajanje premoženja v najem po prvem odstavku tega člena se
šteje:
1. vsako
oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni
podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno
premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja,
najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo
nadomestilo;
2. drugi
primeri uporabe premoženja, kadar tisti, katerega premoženje
uporablja nekdo drug ali ima pravico do uporabe premoženja nekdo
drug ali ima nekdo drug pravico, da od njega zahteva opustitev
določenih dejanj, ki bi jih imel sicer pravico izvrševati na svojem
premoženju, prejme ustrezno nadomestilo, če ni s tem zakonom
drugače določeno.
(3) Kot
dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje najemnina in
druga nadomestila v zvezi z oddajanjem premoženja v najem, ki
vključujejo zlasti:
1. obveznosti
in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik,
razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje plačuje
najemnik;
2. premije,
nadomestila, odškodnine in podobne dohodke, ki ne predstavljajo
dohodka iz 1. točke tega odstavka.
76.
člen
(oprostitev)
Dohodnine se
ne plačuje od:
1. dohodka iz
oddajanja premičnin v najem, razen od dohodka iz oddajanja opreme,
bivalnika in prevoznega sredstva v najem,
2.
materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost
kmetijskega ali gozdnega zemljišča,
3. dohodka
preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju,
4. dohodka za
odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali
lokalni ravni, izvedenih v skladu z zakonom, če dohodek ne presega
42 eurov.
77.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za
normirane stroške v višini 40% od dohodka, doseženega z oddajanjem
premoženja v najem.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec namesto normiranih
stroškov uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki
ohranja uporabno vrednost premoženja (v nadaljnjem besedilu:
dejanski stroški vzdrževanja), če jih v času oddajanja premoženja v
najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski stroški
vzdrževanja se priznajo na podlagi računov.
(3) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena, je davčna osnova od dohodka,
ki ga zavezanec doseže z oddajanjem kmetijskega ali gozdnega
zemljišča v najem, dosežen dohodek.
(4) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena, je davčna osnova od dohodka,
ki ga najemnik doseže z oddajanjem premoženja v podnajem, dohodek,
dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za najemnino in drugo
nadomestilo, ki ga navedeni najemnik plačuje za najem tega
premoženja.
(5) Davčna
osnova se pri vzajemnem oddajanju premoženja v najem določi za
vsako stran posebej, in sicer glede na primerljivo tržno ceno
najemnine od premoženja, ki ga fizična oseba odda v najem,
upoštevaje stroške po prvem in drugem odstavku tega
člena.
(6) Zavezanec
lahko kot dejanske stroške vzdrževanja iz drugega odstavka tega
člena uveljavlja tudi dejansko porabljena sredstva rezervnega
sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Zavezancu se prizna
znesek njemu pripisanih porabljenih sredstev rezervnega sklada, ki
so bila vplačana v zvezi z nepremičnino, oddano v najem, in sicer
na podlagi obvestila upravnika, ki nastale stroške vzdrževanja
porazdeli med etažne lastnike po vnaprej določenih kriterijih in
sestavi razdelilnik oziroma obračun teh stroškov.
5.2. Dohodek
iz prenosa premoženjske pravice
78.
člen
(dohodek iz
prenosa premoženjske pravice)
(1) Dohodek
iz prenosa premoženjske pravice po tem poglavju vključuje dohodek,
dosežen z odstopom uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopom
pravice do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja:
1. materialne
avtorske pravice in materialne pravice izvajalca,
2. izuma,
videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta,
formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega premoženja in
informacij glede industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu,
3. osebnega
imena, psevdonima ali podobe, na podlagi pogodbe ali drugi pravni
podlagi, po kateri imetnik premoženjske pravice za njen prenos
prejme določeno nadomestilo.
(2) Kot
dohodek iz prenosa premoženjske pravice se po tem poglavju
obdavčuje vsak dohodek, prejet kot nadomestilo za prenos
premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za uporabo,
izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe oziroma pravice do
izkoriščanja premoženjske pravice.
79.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice, zmanjšan za
normirane stroške v višini 10% od dohodka, doseženega s prenosom
premoženjske pravice.
(2) Stroški
iz prvega odstavka tega člena se ne priznajo:
1. imetniku
premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga
oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice,
2. v primeru
odstopa uporabe oziroma izkoriščanja ali odstopa pravice do uporabe
oziroma pravice do izkoriščanja osebnega imena, psevdonima ali
podobe.
6. Dohodek iz
kapitala
80.
člen
(dohodek)
(1) Dohodek
iz kapitala po tem poglavju vključuje:
1.
obresti,
2. dividende,
in
3. dobiček iz
kapitala.
(2) Določbe
tega poglavja ne vplivajo na davčno obveznost zavezanca po III.3.
poglavju tega zakona, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
6.1.
Obresti
81.
člen
(obresti)
(1) Obresti
po tem poglavju so obresti od posojil, obresti od dolžniških
vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in
hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov,
dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega
zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve
prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti.
(2) Kot
obresti se po tem poglavju obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne
predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja,
vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti
glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s
tem zakonom drugače določeno. Kot obresti se obdavčujejo tudi
diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno
dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno
dolžniško razmerje.
(3) Za
dohodek iz življenjskega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena
se šteje tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja,
sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben
register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega
zavarovanja.
(4) Za
dolžniške vrednostne papirje iz prvega odstavka tega člena se
štejejo tudi zamenljivi dolžniški vrednostni papirji.
82.
člen
(oprostitev)
Dohodnine se
ne plačuje od:
1. obresti,
ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč
odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov;
2. obresti na
pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega
prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega
prometa plačuje za depozite na vpogled;
3. dohodka iz
življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se
dohodek izplača zaradi smrti osebe;
4. dohodka iz
življenjskega zavarovanja, pri katerem:
–
nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku
desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem
zavarovanju,
–
sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena
in ista oseba, in
–
ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police
življenjskega zavarovanja pred potekom roka iz prve alinee te
točke;
5. obresti iz
varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki
je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti pri
odstopu od te varčevalne pogodbe;
6. 50% zneska
obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v
skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Če je upravičenec po
navedenem zakonu mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem
pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se za upravičenca
štejejo njegovi dediči, ki jim je Slovenski odškodninski sklad
oziroma Slovenska odškodninska družba izročila obveznice na podlagi
pravnomočnega sklepa o dedovanju. Za namene izvajanja navedene
oprostitve je zavezanec, ki razpolaga hkrati z obveznicami, ki jih
je pridobil kot upravičenec po navedeni točki ter na drug način,
dolžan voditi evidenco zalog obveznic. Zaloge se vodijo po metodi
zaporednih cen (FIFO);
7. obresti od
vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na
posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik
nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom.
83.
člen
(splošno o
davčni osnovi)
Davčna osnova
so dosežene obresti, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
84.
člen
(davčna
osnova v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev in
dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah)
Ne glede na
83. člen tega zakona, je davčna osnova od obresti, doseženih v
primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri
bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v
Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo
od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s
privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka
varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, enaka obrestim,
obračunanim za obdobje davčnega leta, če se zavezanec rezident tako
odloči in o tem v roku in na predpisan način obvesti banko ali
hranilnico in davčni organ.
85.
člen
(davčna
osnova od dohodka iz finančnega najema)
(1) Davčna
osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila finančnega
najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne predstavlja vračila
glavnice.
(2) Če po
pogodbi o finančnem najemu lastninska pravica po izteku pogodbeno
dogovorjenega obdobja ne preide na najemnika, se dohodek, ki
predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko izteče pogodba o finančnem
najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem po
III.5.1. poglavju tega zakona.
86.
člen
(davčna
osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja)
(1) Davčna
osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je razlika med
prejetim izplačilom in vplačilom.
(2) Vrednost
vplačila iz prvega odstavka tega člena se v primeru obročnih
vplačil določi kot seštevek vseh obročnih vplačil. Če izplačilo iz
prvega odstavka tega člena ni prejeto v enkratnem znesku, temveč
obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil
porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil. Če
celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil v pogodbi o
življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot celotno obdobje
izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med zavezančevo
starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano
življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek
Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovani življenjski
dobi moškega ali ženske v Sloveniji.
87.
člen
(davčna
osnova od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo
obresti)
Davčna osnova
od obresti, doseženih z unovčitvijo kupona za izplačilo obresti, so
dosežene obresti.
88.
člen
(davčna
osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi ali odkupu
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja)
(1) Davčna
osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri
odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred ali ob
dospelosti papirja, so obresti, obračunane za obdobje od dneva
pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega
dolžniškega vrednostnega papirja.
(2) Za
diskontirani dolžniški vrednostni papir iz prvega odstavka tega
člena se šteje tudi brezkuponski dolžniški vrednostni
papir.
(3) Višina
obresti iz prvega odstavka tega člena se določi po metodi
enakomernega (konstantnega) donosa.
(4) Za odkup
diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja iz prvega odstavka
tega člena se šteje tudi unovčitev diskontiranega dolžniškega
vrednostnega papirja.
89.
člen
(razmejitev
med glavnico in obrestmi)
Če ni vnaprej
natančno določeno, kolikšen del posameznega plačila predstavlja
vračilo glavnice in kolikšen del plačilo obresti, se za namene tega
zakona šteje, da se najprej plačujejo obresti, izračunane po
priznani obresti meri, ki jo določi minister, pristojen za finance,
na podlagi zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za
potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.
6.2.
Dividende
90.
člen
(dividende)
(1) Dividende
po tem poglavju so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi
lastniškega deleža.
(2) Za
lastniški delež po prvem odstavku tega člena se šteje vsak delež,
ki ga ima fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: imetnik deleža) na
podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih
oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega
družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom
fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima
pretežno naravo lastniškega kapitala (v nadaljnjem besedilu:
plačnik).
(3) Kot
dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka
imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po
tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb)
plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne
predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z
razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom
dobička kapitalskemu deležu družbenika.
(4) Kot
dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:
1. prikrito
izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb;
2. dobiček,
ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki
zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika;
3. dohodek,
ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve čistega dobička
vzajemnega sklada ali delitve prihodkov vzajemnega sklada, ki niso
zajeti z 81. členom tega zakona.
91.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova je dosežena dividenda, če ni s tem zakonom drugače
določeno.
(2) Davčna
osnova se pri prikritem izplačilu dobička določi na podlagi
primerljive tržne cene.
6.3. Dobiček
iz kapitala
92.
člen
(dobiček iz
kapitala)
Dobiček iz
kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.
93.
člen
(kapital)
Za kapital po
tem poglavju se štejejo:
1.
nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem
ali nespremenjenem stanju;
2. vrednostni
papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih
oblikah organiziranja;
3.
investicijski kuponi.
94.
člen
(odsvojitev
kapitala)
Za odsvojitev
kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali
dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v
dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega kupona,
izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru
likvidacije vzajemnega sklada, izplačilo lastniškega deleža v
primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja
lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila
lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem
zakonom drugače določeno.
95.
člen
(neobdavčljiva
odsvojitev kapitala)
Za odsvojitev
kapitala po tem poglavju se ne šteje:
1. prenos
kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju
nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki
uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične
osebe;
2. odsvojitev
nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju ali po darilni
pogodbi za primer smrti;
3. prenos
nepremičnin iz naslova razlastitev, po predpisih, ki urejajo to
področje;
4. prenos
kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru
ustanovitve zastavne pravice na kapitalu, in prenos nazaj
posojilodajalcu oziroma zastavitelju, razen prenosa nazaj v
primeru, ko se posojeni kapital proda in vrne novo kupljeni
kapital;
5. zamenjava
vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri
kateri se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital
izdajatelja ter ni denarnega toka;
6. razdelitev
delnic istega izdajatelja na delnice ali združitev delnic istega
izdajatelja v delnice, ki se opravi pri nespremenjenem osnovnem
kapitalu izdajatelja, razen morebitnih denarnih izplačil; za
delnico po tej točki se šteje tudi začasnica;
7. zamenjava
prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja;
morebitna denarna izplačila ob zamenjavi se štejejo za delno
odsvojitev;
8. zmanjšanje
deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno
kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta ali
prenosu zneskov v kapitalske rezerve ali umiku delnic oziroma
deležev oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi
zaradi izračunanega deleža družbenika pri izgubi osebne družbe, ki
se odpiše od njegovega kapitalskega deleža oziroma zmanjšanje
vrednosti deleža, ki ga je vpisal član zadruge, ki je namenjeno
kritju neporavnane izgube zadruge;
9. izplačilo
deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od
njegovega kapitalskega deleža;
10. zamenjava
delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene
investicijske družbe, z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada v
postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe, nastale iz
pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, po predpisih,
ki urejajo to področje;
11. prenos
kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z
zakoni.
96.
člen
(oprostitev)
(1) Dohodnine
se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi
kapitala po 20 letih imetništva.
(2) Dohodnine
se ne plača tudi od dobička iz kapitala, doseženega pri:
1. prvi
odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu
lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki
urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev se
šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deleža v
kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega
preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko
preoblikovanje podjetij;
2. odsvojitvi
stanovanja ali stanovanjske hiše – ki ima največ dve stanovanji, s
pripadajočim zemljiščem – v katerem je imel zavezanec prijavljeno
stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival
vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo; če je zavezanec stanovanje
ali stanovanjsko hišo uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti
ali ga je oddajal v najem, se za odsvojitev kapitala po tej točki
ne šteje odsvojitev tistega dela stanovanja ali stanovanjske hiše,
ki ga je zavezanec uporabljal v zvezi z opravljanjem dejavnosti
(pod pogojem, da je stanovanje ali stanovanjska hiša oziroma njun
del v poslovnih knjigah prikazano kot sredstvo za potrebe
dejavnosti) ali ga je oddajal v najem;
3. odsvojitvi
investicijskih kuponov, ki jih je imetnik pridobil z zamenjavo
delnic pooblaščene investicijske družbe, ali delnic investicijske
družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe – v
postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe
ali investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene
investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne
oddelitve dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni
sklad, in sicer v roku in po predpisih, ki urejajo to področje –
pod pogojem, da so bile te delnice pridobljene v procesu
lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki
urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;
4. odsvojitvi
dolžniških vrednostnih papirjev;
5. odsvojitvi
deleža, pridobljenega na podlagi naložb tveganega kapitala (naložb
v obliki povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali
ustanovitve gospodarske družbe) v družbi tveganega kapitala, ki je
ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega
kapitala, če je imela ta družba status družbe tveganega kapitala
skozi celotno obdobje imetništva takega deleža zavezanca; o tem ali
gre za odsvojitev kapitala po tej točki, odloči davčni organ na
podlagi priglasitve odsvojitve pri davčnem organu.
(3) Izguba,
ki jo zavezanec doseže pri odsvojitvi kapitala iz prvega in drugega
odstavka tega člena, ne zmanjšuje davčne osnove od dobička iz
kapitala.
97.
člen
(davčna
osnova)
(1) Davčna
osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob
odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
(2) Kadar je
razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo
kapitala v času pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za
katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna
davčna osnova za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne
več, kot znaša pozitivna davčna osnova.
(3) Ne glede
na drugi odstavek tega člena, lahko zavezanec neizkoriščeni del
negativne razlike (izgube) v letu, za katero se dohodnina odmerja,
ki jo doseže pri odsvojitvi delnic ali deležev oziroma osnovnih
vložkov, ki jih je pridobil pred pridobitvijo novih delnic ali
deležev oziroma osnovnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala
iz sredstev družbe, prenaša v naslednja davčna leta in zmanjšuje
pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala v naslednjih davčnih
letih, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova. Pri
zmanjšanju davčne osnove na račun prenesenega neizkoriščenega dela
negativne razlike (izgube) se pozitivna davčna osnova najprej
zmanjša za neizkoriščeni del negativne razlike (izgube) starejšega
datuma.
(4) V
primerih, ko se pozitivna davčna osnova, zmanjšana z izgubami iz
drugega in tretjega odstavka tega člena, nanaša na različna obdobja
imetništva kapitala, se dohodnina odmeri od skupne letne pozitivne
davčne osnove, ki se razdeli med posamezna obdobja imetništva
kapitala iz drugega odstavka 132. člena tega zakona upoštevaje
sorazmerne deleže. Sorazmerni deleži se ugotovijo kot razmerje med
pozitivno davčno osnovo posameznega obdobja imetništva kapitala in
seštevkom pozitivnih davčnih osnov posameznih obdobij imetništva
kapitala v davčnem letu.
(5) Ne glede
na drugi odstavek tega člena, negativna razlika (izguba), ki je
dosežena z odsvojitvijo kapitala iz 2. in 3. točke 93. člena tega
zakona, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem
poglavju:
1. če
zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi kapitala pridobi
vsebinsko istovrstni nadomestni kapital, ali pridobi pravico do
nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala ali
2. če
zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna
oseba, v kateri ima zavezanec lastniški delež ali pravico do
lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh
deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških
deležev v konkretni osebi, neposredno ali posredno pridobi
istovrstni kapital.
98.
člen
(vrednost
kapitala ob pridobitvi)
(1) V
vrednost kapitala ob pridobitvi se všteva nabavna vrednost kapitala
in stroški, ki so določeni s tem členom.
(2) Za
nabavno vrednost kapitala iz prvega odstavka tega člena se šteje v
prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času
pridobitve. Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če
vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za
nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času
pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če je
bil kapital pridobljen po 1. točki 95. člena tega zakona ali na
podlagi darilne pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala v času
pridobitve šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na
dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna
cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z
ustreznimi dokazili.
(3) Kadar
zavezanec pridobi delnice ali drug kapital na način, določen v
četrtem odstavku 43. člena tega zakona, se za nabavno vrednost
delnice ali drugega kapitala šteje primerljiva tržna cena delnice
ali drugega kapitala na dan, ko je bila pravica izvršena oziroma na
dan, ko je zavezanec pridobil delnice ali drug kapital.
(4) Kadar
zavezanec pridobi delnico ali povečani delež oziroma osnovni vložek
pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da
je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega
povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka nič.
(5) Kadar
zavezanec pridobi kapital s prenosom sredstev iz podjetja zavezanca
v svoje gospodinjstvo ali s prenehanjem opravljanja dejavnosti, se
za nabavno vrednost prenesenega sredstva šteje primerljiva tržna
cena sredstva na dan prenosa oziroma na dan prenehanja opravljanja
dejavnosti.
(6) Kadar se
zavezančev kapitalski delež v osebni družbi poveča zaradi pripisa
dobička kapitalskemu deležu, se za nabavno vrednost tako povečanega
dela deleža šteje znesek pripisanega dobička po plačilu
dohodnine.
(7) Stroški
iz prvega odstavka tega člena so:
1. vrednost
na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki
povečuje uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal
zavezanec;
2. znesek
davka na dediščine in darila in davka na promet nepremičnin, ki ga
je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala;
3. stroški,
ki jih je plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo pridobljene
nepremičnine, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z
obstoječo metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost
nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve se
priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot 188
eurov;
4. normirani
stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini 1% od nabavne
vrednosti kapitala.
(8) Nabavna
vrednost in stroški v tuji valuti iz prvega odstavka tega člena se
preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije.
Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan pridobitve kapitala
oziroma na dan nastanka stroškov.
99.
člen
(vrednost
kapitala ob odsvojitvi)
(1) Za
vrednost kapitala ob odsvojitvi se šteje v prodajni ali drugi
pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital ni
odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi
ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil
razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se
dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost
kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob
odsvojitvi.
(2) Vrednost
kapitala ob odsvojitvi se zmanjša za naslednje stroške
zavezanca:
1. znesek
davka na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob
odsvojitvi nepremičnine;
2. stroške,
ki jih plačal zavezanec v zvezi s cenitvijo odsvojene nepremičnine,
ki jo je opravil pooblaščeni cenilec v skladu z obstoječo
metodologijo, kadar je cenitev potrebna, ker se vrednost
nepremičnine ne da ugotoviti na drug način; stroški cenitve
nepremičnine se priznajo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več
kot 188 eurov;
3. normirane
stroške, povezane z odsvojitvijo kapitala, v višini 1% od vrednosti
kapitala ob odsvojitvi, brez upoštevanja stroškov iz 2. točke tega
odstavka.
(3) Vrednost
kapitala ob odsvojitvi in stroški iz drugega odstavka tega člena v
tuji valuti se preračunajo v eure po tečaju, ki ga objavlja Banka
Slovenija. Preračun se opravi po tečaju, ki velja na dan odsvojitve
kapitala oziroma na dan nastanka stroškov.
100.
člen
(odlog
ugotavljanja davčne obveznosti)
(1) Kadar
zavezanec odsvoji kapital na način, določen v drugem odstavku tega
člena, se davčna obveznost zavezanca v trenutku odsvojitve ne
ugotavlja.
(2)
Ugotavljanje davčne obveznosti se lahko odloži pri naslednjih
odsvojitvah kapitala:
1. podaritvi
kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, vključno z neodplačno
izročitvijo po izročilni pogodbi;
2. zamenjavi
deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in
delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev
in obdavčitve pri združitvah in delitvah;
3. zamenjavi
investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih
podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem
vzajemnem skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, ki je
rezident Slovenije po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih
oseb, ali rezident druge države članice EU, če družba za
upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med
podskladi.
(3) O tem ali
gre za odsvojitev kapitala iz drugega odstavka tega člena, odloči
davčni organ na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala pri davčnem
organu, če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(4)
Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive
odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi zavezančev zakonec
ali otrok, oziroma do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala,
pridobljenega z zamenjavo iz 2. ali 3. točke drugega odstavka tega
člena.
(5) Kadar se
ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot čas pridobitve s
podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:
1. v primeru
ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo –
datum, ko je darovalec pridobil kapital;
2. v primeru
zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev
in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev
in obdavčitve pri združitvah in delitvah – datum, ko so bili
zamenjani deleži pridobljeni;
3. v primeru
zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone
drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem
krovnem vzajemnem skladu – datum, ko so bili prvi zamenjani
investicijski kuponi pridobljeni.
(6) Kadar se
ugotavljanje davčne osnove odloži, se kot nabavna vrednost s
podaritvijo ali zamenjavo pridobljenega kapitala šteje:
1. v primeru
ko zavezančev zakonec ali otrok pridobi kapital z obdaritvijo –
nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil
darovalec;
2. v primeru
zamenjave deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev
in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov
pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev
in obdavčitve pri združitvah in delitvah – nabavna vrednost
zamenjanih deležev v času njihove pridobitve;
3. v primeru
zamenjave investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone
drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem
krovnem vzajemnem skladu – nabavna vrednost prvih zamenjanih
investicijskih kuponov v času njihove pridobitve.
(7) Za otroka
po tem členu se šteje lasten otrok, posvojenec in
pastorek.
101.
člen
(čas
pridobitve kapitala)
(1) Za čas
pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega
pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali
dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična
oseba pridobila kapital. V drugih primerih pridobitve se za čas
pridobitve kapitala šteje datum, ki je razviden iz drugih
dokazil.
(2) Kadar se
nepremičnina pridobi z graditvijo, ki jo izvaja zavezanec sam, se
za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega dovoljenja. V
primeru pridobitve nepremičnine z graditvijo, ki jo po pogodbi za
zavezanca izvaja druga oseba, se za čas pridobitve šteje datum
sklenitve pogodbe med zavezancem in izvajalcem. Če zavezanec v času
dveh let od podpisa pogodbe ne prevzame zgrajene nepremičnine, se
za čas pridobitve šteje datum dejanskega prevzema zgrajene
nepremičnine.
(3) Kadar se
odsvoji objekt, ki stoji na zemljišču, katerega čas pridobitve ni
enak času pridobitve objekta, se kot čas pridobitve objekta in
zemljišča šteje čas pridobitve objekta.
(4) Kadar je
zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo solastninsko
pravico na kapitalu ali imajo na njem skupno lastnino, in se tak
kapital pozneje razdeli, se za čas pridobitve kapitala, ki mu
pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je na kapitalu pridobil
solastninsko pravico oziroma ko je kapital pridobil v skupno
lastnino. Če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki
presega del, ki bi mu pripadal iz solastništva ali skupne lastnine,
se za čas pridobitve presežnega dela šteje čas
razdelitve.
(5) Kadar je
zavezanec kapital pridobil na način iz petega odstavka 98. člena
tega zakona se za čas pridobitve šteje čas prenosa sredstev iz
podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo oziroma čas prenehanja
opravljanja dejavnosti.
102.
člen
(čas
odsvojitve kapitala)
Za čas
odsvojitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega
pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali
dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična
oseba odsvojila kapital. V primeru prenehanja gospodarske družbe,
zadruge ali druge oblike organiziranja ter pri zmanjšanju osnovnega
kapitala, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklepa organa o
prenehanju oziroma sklepa organa o zmanjšanju osnovnega kapitala. V
primeru izstopa ali izključitve se za čas odsvojitve šteje datum
vpisa učinka izstopa ali izključitve v register. V drugih primerih
odsvojitve se za čas odsvojitve kapitala šteje datum, ki je
razviden iz drugih dokazil.
103.
člen
(vodenje
evidenc zalog kapitala)
(1) Zavezanec
je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala iz 2. in 3.
točke 93. člena tega zakona. Zaloge takega kapitala se vodijo po
metodi zaporednih cen (FIFO).
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec vodi ločeno evidenco
zalog istovrstnih vrednostnih papirjev, ki jih ima v gospodarjenju
pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju z
vrednostnimi papirji.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, lahko zavezanec vodi evidenco zalog
investicijskih kuponov istega vzajemnega sklada ločeno po
posameznih razredih kuponov.
104.
člen
(pravilo
vštevanja v dohodke davčnega leta)
V
dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se vštevajo v davčnem
letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz
kapitala. Šteje se, da je dobiček dosežen ali izguba realizirana v
času odsvojitve kapitala.
7. Drugi
dohodki
105.
člen
(opredelitev
drugih dohodkov)
(1) Drugi
dohodki so vsi dohodki, ki se v skladu s tem zakonom ne štejejo za
dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega
zakona.
(2) Za druge
dohodke po tem zakonu se ne štejejo dohodki iz 19. do vključno 32.
člena tega zakona in dohodki, ki so v skladu s tem zakonom
oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno
osnovo.
(3) Drugi
dohodki vključujejo:
1.
nagrade;
2.
darila;
3. dobitke v
nagradnih igrah;
4.
priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o
uresničevanju javnega interesa na področju kulture;
5. kadrovske
in druge štipendije;
6. družinske
invalidnine in družinski dodatek po zakonu o vojnih
invalidih;
7.
nadomestila, prejeta v zvezi z ustanovitvijo ali obremenitvijo
pravice in drugi dohodki, doseženi s prenosom oziroma odstopom
pravice na premoženju, ki je prenosljiva in katere vrednost je
mogoče izraziti v denarju;
8. aro, ki jo
je prejel zavezanec ob sklenitvi pogodbe in ki je ne vrne stranki,
ki ni izpolnila pogodbe, razen are, ki jo zavezanec zadrži v zvezi
z opravljanjem dejavnosti, kot je določena v 46. členu tega
zakona;
9. izplačila
odkupne vrednosti v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju in zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike
Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih
družb;
10. vsako
nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega
deleža iz 90. člena tega zakona v plačniku, ki ne predstavlja
zmanjšanja njegovega lastniškega deleža; za nadomestilo se šteje
vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku deleža
ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža,
zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki
ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika, ki se ne šteje za
dohodek po III.6.2. poglavju tega zakona;
11. dohodek,
ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti,
za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za
dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske
pravice ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za
dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen plačila
dohodnine po tem zakonu.
106.
člen
(drugi
dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo)
(1) V davčno
osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in
druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje, osebi, ki je
vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski
čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v
tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju
višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena
z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu prejemkov v
zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo
določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke
prvega odstavka 44. člena tega zakona.
(2)
Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena,
se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek, določen v
prvem odstavku tega člena.
107.
člen
(oprostitev)
Ne glede na
105. člen tega zakona, se dohodnine ne plačuje od:
1. nagrade in
priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem,
znanstveno-raziskovalnem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem,
športnem ali socialnem področju, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
–
jih izplača država, samoupravna lokalna skupnost ali ustanova, ki
ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec
prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom,
–
ne gre za redni dohodek ali za dohodek za opravljeno delo oziroma
storitev in
–
je bil prejemnik nagrade ali priznanja izbran kot nagrajenec brez
lastne aktivnosti oziroma udeležbe pri prijavi na razpis oziroma v
postopku izbora nagrajenca;
2. prejemkov,
namenjenih pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in
dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi,
ki:
–
jo napoti ali pozove državni ali drug organ zaradi izvajanja
dejavnosti tega organa;
–
prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v
prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno
izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih,
sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, v dejavnostih
verskih skupnosti in v dejavnostih političnih strank, pod pogojem,
da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti;
–
prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v
dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi
delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja
ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne
pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev; in v
zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do
višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44.
člena tega zakona;
3. prejemkov,
namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je
izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi
funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in
v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in
do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz
44. člena tega zakona;
4. dnevnih
povračil stroškov po pravilih EU, kadar je izplačilo opravljeni
fizični osebi, ki sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega
sodelovanja, in v zvezi s tem prejme le navedene
prejemke;
5. prejemkov,
namenjenih pokritju stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je
izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se udeleži posveta z
mednarodno udeležbo in v zvezi s tem prejme le povračilo stroškov
pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v
predpisu vlade iz 44. člena tega zakona;
6. izplačila
odkupne vrednosti v primeru rednega prenehanja prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi pridobitve pravice do
pokojnine, pod pogojem, da sredstva niso izplačana zavarovancu,
temveč se v skladu z 352. in 353. členom Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 69/06) v enkratnem znesku prenesejo
izplačevalcu pokojnine v imenu in za račun zavarovanca, ki sklene
zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do
doživljenjske mesečne pokojninske rente;
7. prenosa
sredstev iz enega pokojninskega načrta v drugi pokojninski načrt
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s 360.
členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in
69/06);
8. družinske
invalidnine in družinskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih, ki
jih prejmejo družinski člani osebe, ki je padla, umrla ali je bila
pogrešana pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti za cilje
obrambe ali varnosti Republike Slovenije ob vojaški agresiji na
Republiko Slovenijo (1991) ali osebe, ki je izgubila življenje,
umrla ali bila pogrešana zaradi dogodkov ob vojaški agresiji na
Republiko Slovenijo (1991) in družinski člani osebe, ki je na tej
podlagi uveljavila status vojaškega vojnega invalida ali civilnega
invalida vojne, po njeni smrti.
108.
člen
(davčna
osnova za druge dohodke)
(1) Davčna
osnova je doseženi dohodek, če ni s tem zakonom za posamezno vrsto
dohodka drugače določeno.
(2) V davčno
osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne
presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v
davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eurov.
(3) V davčno
osnovo se ne všteva dobitka v nagradnih igrah, ki niso igre na
srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali naključje,
če vrednost dobitka ne presega 42 eurov.
IV. LETNA
DAVČNA OSNOVA IN DAVČNE OLAJŠAVE
1. Letna
davčna osnova
109.
člen
(letna davčna
osnova rezidenta)
(1) Letna
davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu,
je vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz
dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice ter drugih dohodkov, vključno s povečanji in
zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka.
(2) Na letni
ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih na način, kot
je določen v tretjem in četrtem odstavku 48. člena tega zakona, se
zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost, določene v 56.
členu tega zakona, vendar največ do višine vsote davčnih
osnov.
(3) Ne glede
na drugi odstavek tega člena, se letna davčna osnova od dohodkov iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, ugotovljena
kot vsota davčnih osnov, ugotovljenih na način, kot je določen v
šestem in sedmem odstavku 48. člena tega zakona, zmanjša tudi za
obvezne prispevke za socialno varnost članov kmečkega
gospodinjstva, ki se plačujejo iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti.
(4) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena, se letna davčna osnova od
dohodkov iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti zmanjša za obvezne
prispevke za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno varnost
zavezanca, ki opravlja kmetijsko ali dopolnilno dejavnost na
kmetiji, in jih plačuje kot kmet oziroma član kmečkega
gospodarstva, v skladu s predpisi, v višini razlike med obveznimi
prispevki za socialno varnost, ki jih zavezanec plačuje iz naslova
opravljanja kmetijske in dopolnilne dejavnosti in delom obveznih
prispevkov za socialno varnost iz tega naslova, ki so upoštevani
pri izračunu davčne osnove od osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti. Zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo od
dohodkov iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti na podlagi dejanskih
prihodkov in odhodkov, se razlika iz prvega stavka tega odstavka
prizna v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti.
(5) Na letni
ravni ugotovljena vsota davčnih osnov, ugotovljenih na način, kot
je določen v 71. členu tega zakona, vključno z oprostitvami iz 73.
člena tega zakona, se zmanjša za obvezne prispevke za socialno
varnost iz naslova opravljanja osnovne kmetijske in osnovne
gozdarske dejavnosti, ki se nanašajo na socialno zavarovanje
zavezanca, za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih in za
stroške delovanja in vzdrževanja osuševalnih in namakalnih
sistemov, določene na podlagi predpisov o kmetijskih
zemljiščih.
(6) Če je na
letni ravni ugotovljena davčna osnova iz 71. člena tega zakona
negativna, se šteje, da je davčna osnova enaka nič.
(7) Letna
davčna osnova se ob izpolnjevanju pogojev iz 116. člena tega zakona
lahko ugotavlja tudi za rezidente držav članic EU oziroma
EGP.
110.
člen
(upoštevanje
oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine od drugih dohodkov
rezidenta)
(1) Dohodek
rezidenta, od katerega se skladno z določbami mednarodne pogodbe v
Sloveniji ne plačuje dohodnine, se upošteva pri izračunu višine
dohodnine od preostalega obdavčljivega dohodka takega rezidenta, če
je tako določeno z mednarodno pogodbo.
(2) V dohodek
iz prvega odstavka tega člena se ne všteva dohodek iz
kapitala.
2. Davčne
olajšave
111.
člen
(splošna
olajšava)
(1) Vsakemu
rezidentu se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.800
eurov letno, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja
posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
(2) Poleg
olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se rezidentu,
katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka
iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in prenosa
premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je
oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v
letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presega 10.200 eurov,
prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.019,83 eurov
letno.
(3) Poleg
olajšave, določene v prvem odstavku tega člena, se rezidentu,
katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka
iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in prenosa
premoženjske pravice ter drugih dohodkov – razen dohodka, ki je
oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo – v
letu, za katero se odmerja dohodnina, presega 10.200 eurov in ne
presega 11.800 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v
višini 1.000 eurov letno.
(4) Za
dohodek iz dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se
šteje dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za
obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen
razlike v obrestih.
(5) Glede
uskladitve in načina objave zneskov skupnega dohodka, ki so
določeni v drugem in tretjem odstavku tega člena, se uporablja 118.
člen tega zakona.
112.
člen
(osebne
olajšave)
(1)
Rezidentu, invalidu s 100% telesno okvaro, se prizna zmanjšanje
letne davčne osnove v višini 14.971 eurov letno, če mu je bila
priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za
socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev
in vojaških invalidov.
(2) Rezidentu
po dopolnjenem 65. letu starosti se prizna zmanjšanje letne davčne
osnove v višini 1205 eurov letno.
(3)
Rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini
13,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
(4)
Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega
zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, se prizna
zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjenega nadomestila. Za
nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja se ne šteje
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga
izplačuje delodajalec v skladu s 397. členom Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 69/06).
(5)
Rezidentu, prejemniku priznavalnine po zakonu o republiških
priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na
področju kulture, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5%
odmerjene priznavalnine.
(6) Olajšava
iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se prizna
največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega dohodka,
navedenega v tretjem, četrtem in petem odstavku tega
člena.
113.
člen
(posebna
osebna olajšava)
(1)
Rezidentu, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju
kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi,
se pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje
kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega
razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje
davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov
letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz dejavnosti v
letu, za katero se odmerja dohodnina.
(2)
Rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je vpisan v
razvid samostojnih novinarjev, se pod pogojem, da nima sklenjenega
delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15%
prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(3)
Rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, se
do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove
od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi
napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije
za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku,
ki je enak znesku splošne olajšave iz 111. člena tega zakona.
Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz
prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij
do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ
šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri
leta od dneva vpisa.
(4)
Rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v
razvid poklicnih športnikov, se pod pogojem, da nima sklenjenega
delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna
zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15%
prihodkov letno, do zneska 25.000 eurov njegovih prihodkov iz
dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
(5) Rezidentu
– čezmejnemu delovnemu migrantu, ki od delodajalca, ki ni rezident
Slovenije, prejme dohodek iz delovnega razmerja za zaposlitev,
opravljeno v tujini, se prizna zmanjšanje davčne osnove od tega
dohodka v višini 7.000 eurov letno. Čezmejni delovni migrant je
zavezanec, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in
se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo.
114.
člen
(posebna
olajšava)
(1)
Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje
letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega
vzdrževanega otroka 2.066 eurov letno, ali
2. za
vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.486
eurov letno;
3. za vsakega
drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov
letno.
(2) Za
vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2.
točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega
vzdrževanega otroka za 180 eurov,
2. za
tretjega vzdrževanega otroka za 1.680 eurov,
3. za
četrtega vzdrževanega otroka za 3.180 eurov,
4. za petega
vzdrževanega otroka za 4.680 eurov,
5. za šestega
in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.500 eurov glede na višino
olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.
(3) Za
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz 2. točke prvega
odstavka tega člena se šteje otrok, ki:
1. ima
pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem
varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima
pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali
3. je skladno
s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
za delo nezmožen.
(4) Olajšava,
določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se prizna za otroka
do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega otroka pa, če
neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na
srednji, višji ali visoki stopnji, vendar največ do dopolnjenega
26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi za otroka po tej
starosti, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest
let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal
šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave se v navedenih
primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi
navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede
na četrti odstavek tega člena, se olajšava, določena v 2. točki
prvega odstavka tega člena, za otroka, ki je skladno s predpisi o
družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo
nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost.
(6) Olajšava,
določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne priznava
zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi
v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se olajšava
prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z
zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna
pravico do otroškega dodatka.
(7) Olajšava,
določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se ne prizna
zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja,
vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno
oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času
materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima zavezanec pravico do
dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu
center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko
varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego
otroka.
(8) Za
uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka tega
člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju
dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v
skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske
prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z
zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba
centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb.
(9) Če
zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje
olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko
preživljal.
(10) Za
istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna
posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna
razlika do celotne višine olajšave.
(11) Če se
zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal
posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se
prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
(12) Za
otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma
ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje,
lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek
zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali
če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do
njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne
olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.
115.
člen
(vzdrževani
družinski člani)
(1) Za
vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje zakonec, ki ni
zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za
preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s
sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo
plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se
štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(2) Za
vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 18.
leta starosti.
(3) Za
vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26.
leta starosti, če:
–
neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na
srednji, višji ali visoki stopnji,
–
ni zaposlen,
–
ne opravlja dejavnosti, in
–
nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine
posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3.
točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz
prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen
družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo
na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela
dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja,
štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in
29. členu tega zakona.
Za
vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje
pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše
na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let
od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let
od dneva vpisa na podiplomski študij.
(4) Za
vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, starejši od 18
let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen
pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v
skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za preživljanje
oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega
družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena
tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi
dohodki po tem zakonu.
(5) Ne glede
na tretji in četrti odstavek tega člena, se otrok, ki ima pravico
do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu
in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega družinskega člana za
obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z
zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
(6) Ne glede
na tretji odstavek tega člena, se za vzdrževanega družinskega člana
šteje tudi otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v
skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26.
leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta
nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu
starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali
šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal
šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za
vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za
toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov
podaljšalo.
(7) Ne glede
na tretji, četrti, peti in šesti odstavek tega člena, se otrok, ki
je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega
člana ne glede na njegovo starost.
(8) Za otroka
se šteje lasten otrok, posvojenec, pastorek oziroma otrok
zunajzakonskega partnerja. Za otroka se šteje tudi vnuk, če ima
zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev
ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi
sodbe sodišča. Za otroka se šteje tudi druga oseba, če zavezanec
zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.
(9) Za
vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši
oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za
preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za
vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka
114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem
gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno
varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod
enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega
zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz
prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
(10) Za
vzdrževanega družinskega člana zavezanca, katerega pretežni del
dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, se
šteje tudi član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju
dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in če
nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od
posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3.
točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in pod pogojem, da
njegov otrok, zakonec, starši ali posvojitelji zanj ne uveljavljajo
posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. V takem primeru
se kot vzdrževani družinski član zavezanca šteje tudi otrok člana
kmečkega gospodinjstva, ki se po tem odstavku šteje za vzdrževanega
družinskega člana. Za otroka po tem odstavku se šteje otrok, kot je
določen v drugem do osmem odstavku tega člena. Za lastne dohodke iz
prvega stavka tega člena se štejejo vsi dohodki po tem
zakonu.
(11) Za
vzdrževanega družinskega člana po tem členu se šteje oseba, ki
izpolnjuje v prejšnjih odstavkih tega člena določene pogoje in ima
prijavljeno bivališče v Sloveniji, je državljan Slovenije oziroma
države članice EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija
sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače
zakonodaje.
116.
člen
(olajšave za
rezidente držav članic EU oziroma EGP)
Fizična
oseba, ki je rezident države članice EU oziroma EGP, ki ni
Slovenija, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz
dejavnosti, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in prenosa
premoženjske pravice ter druge dohodke, lahko uveljavlja olajšave,
določene v 111., 112. in 114. členu tega zakona, če z dokazili
dokaže, da znašajo navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj
90% njenega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če
dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v
Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
117.
člen
(olajšava za
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
(1) Letna
davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se lahko zmanjša za znesek
premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo
je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v
Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki
je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki
urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma
5,844% pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede
uskladitve premije in načina objave usklajenih zneskov premije, se
uporablja 118. člen tega zakona.
(2) Če
plačujeta premijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja delodajalec in delojemalec, se pri določitvi višine
premije, za katero se priznava olajšava, upošteva skupni znesek
vplačanih premij.
(3) Če v
primeru iz drugega odstavka tega člena skupni znesek vplačanih
premij presega znesek iz prvega odstavka tega člena, lahko
zavezanec uveljavlja olajšavo samo od tistega dela vplačane
premije, ki je enaka razliki med zneskom iz prvega odstavka tega
člena in premijo, ki jo je zanj vplačal delodajalec.
(4) Določbe
prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi kadar je zavezanec
istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in
v pokojninski načrt individualnega zavarovanja.
118.
člen
(uskladitev
olajšav)
(1) Zneski
olajšav, določeni v 111. členu, prvem in drugemu odstavku 112.
člena, petem odstavku 113. člena, prvem in drugem odstavku 114.
člena ter v prvem odstavku 117. člena tega zakona, se enkrat letno
uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v
Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem
novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije.
(2) Zneske iz
prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za finance,
najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.
3. Odmera
dohodnine
119.
člen
(odmera
dohodnine)
(1) Letna
davčna osnova iz 109. člena tega zakona, zmanjšana za zneske
olajšav iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, 113.
člena, prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega
zakona, je neto letna davčna osnova.
(2) Dohodnina
se odmeri od neto letne davčne osnove po stopnjah iz 122. člena
tega zakona.
120.
člen
(povprečenje)
(1) Ne glede
na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je
prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za
preteklo leto ali več preteklih let (v nadaljnjem besedilu tega
odstavka: dohodek iz preteklih let), dohodnina odmeri od neto letne
davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po
posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca (v
nadaljnjem besedilu: povprečna stopnja). Povprečna stopnja se
izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona
in letne davčne osnove iz 109. člena tega zakona, ki se zmanjša za
80% davčne osnove od dohodka iz preteklih let ter za zneske olajšav
iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, 113. člena,
prvega in drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega
zakona.
(2) Ne glede
na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je
dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega
zakona, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje
tudi dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena – po
posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna
ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne
davčne osnove iz 109. člena tega zakona, v katero se všteva le
sorazmerni del davčne osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji
ter davčnimi olajšavami, od dohodka iz dejavnosti iz drugega
odstavka 47. člena tega zakona na člana kmečkega gospodinjstva, ki
je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske
in dopolnilne dejavnosti, ter zmanjša za zneske olajšav iz 111.
člena, prvega in drugega odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in
drugega odstavka 114. člena in 117. člena tega zakona. Sorazmerni
del dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena se ugotovi
tako, da se ta dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je članov
kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti.
(3) Ne glede
na drugi odstavek 119. člena tega zakona, se zavezancu, ki je
prejel dohodek iz oddajanja premoženja v najem iz 75. člena tega
zakona kot nadomestilo za služnost ali zaradi nemožnosti uporabe
premoženja, ki se izplača za več let (v nadaljnjem besedilu tega
odstavka: večletni dohodek), dohodnina odmeri od neto letne davčne
osnove – ki vključuje tudi večletni dohodek – po posebej izračunani
povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju
stopenj dohodnine iz 122. člena tega zakona in letne davčne osnove
iz 109. člena tega zakona, ki se zmanjša za 80% davčne osnove od
večletnega dohodka ter za zneske olajšav iz 111. člena, prvega in
drugega odstavka 112. člena, 113. člena, prvega in drugega odstavka
114. člena in 117. člena tega zakona.
121.
člen
(olajšave in
lestvica za zavezanca, ki je rezident za del davčnega
leta)
Pri odmeri
dohodnine za davčno leto, v katerem je fizična oseba postala ali
prenehala biti rezident, se davčne olajšave in lestvica iz 122.
člena tega zakona upoštevajo sorazmerno obdobju, ki se šteje za
obdobje, v katerem je fizična oseba bila rezident.
V. STOPNJE
DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO
OSNOVO
122.
člen
(stopnje
dohodnine)
(1) Stopnje
dohodnine za davčno leto so:
če znaša neto letna davčna osnova v
eurih
|
|
|
znaša dohodnina
v eurih
|
nad
|
do
|
|
|
|
|
|
|
6.800
|
|
|
16%
|
|
|
6.800
|
13.600
|
1.088
|
+
|
27%
|
nad
|
6.800
|
13.600
|
|
2.924
|
+
|
41%
|
nad
|
13.600
|
(2) Zneski
neto letnih davčnih osnov iz prvega odstavka tega člena se enkrat
letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v
Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem
novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada
Republike Slovenije; temu ustrezno se zneski dohodnine
izračunajo.
(3) Zneske iz
drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za finance,
najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.
VI. OBVEZNOST
PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO
OSNOVO
123.
člen
(odmera in
poračun dohodnine na letni ravni)
(1) Od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, dohodnino na letni
ravni za zavezanca odmeri davčni organ na podlagi napovedi, ki jo
vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno davčno
leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa, v rokih
in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Od
dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se odšteje med
letom plačana dohodnina od teh dohodkov.
(3) Med letom
plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine.
(4) Če je
znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom
plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine.
Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska
med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika
dohodnine vrne.
124.
člen
(plačevanje
akontacije dohodnine)
(1) Od
dohodkov zavezanca, določenih s tem zakonom, se med letom plačuje
akontacija dohodnine, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja
davčni postopek drugače določeno.
(2)
Akontacija dohodnine se izračuna in plača v rokih in na način,
določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(3)
Akontacija dohodnine se zavezancu, rezidentu, odšteje od dohodnine,
odmerjene za posamezno davčno leto.
(4)
Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen
davek.
(5) Ne glede
na četrti odstavek tega člena, se zavezancu, rezidentu države
članice EU, ki izpolnjuje pogoje iz 116. člena tega zakona,
akontacija dohodnine odšteje od dohodnine, odmerjene od dohodkov,
doseženih v Sloveniji, za posamezno davčno leto.
125.
člen
(izračun
akontacije dohodnine)
(1) Izračun
akontacije dohodnine se opravi z davčnim obračunom ali z odmero
akontacije dohodnine.
(2) Izračun
akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega obračuna z
davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga opravi zavezanec
sam. Izračun akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan
opraviti plačnik davka.
(3) Plačnik
davka je oseba, ki izplačuje dohodke, obdavčljive po tem zakonu, če
ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače
določeno.
(4) Izračun
akontacije dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi
napovedi zavezanca ali na podlagi podatkov o katastrskem dohodku
kmetijskih in gozdnih zemljišč, če ni z zakonom drugače
določeno.
126.
člen
(plačilo
akontacije dohodnine)
(1) Plačilo
akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega obračuna ali
odmere akontacije dohodnine.
(2) Plačilo
akontacije dohodnine se opravi na podlagi davčnega obračuna z
davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga opravi zavezanec
sam. Plačilo akontacije dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan
opraviti plačnik davka.
(3) Zavezanec
za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
akontacije dohodnine je zavezanec sam.
(4) Način
izračuna in plačila akontacije dohodnine od posameznih vrst
dohodkov, ki so predmet obdavčitve po tem zakonu, je določen z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
VII.
AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKOV, KI SE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO
OSNOVO – OSNOVE IN STOPNJE
127.
člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz zaposlitve)
(1)
Akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve se izračuna in plača
od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove iz 41. do 45. člena tega
zakona.
(2) Od
dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, pri
katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja
(v nadaljnjem besedilu: glavni delodajalec), se akontacija
dohodnine izračuna tako, da se za posamezni dohodek uporabijo
stopnje dohodnine in lestvica iz 122. člena tega zakona,
preračunana na 1/12 leta.
(3) Pri
izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega odstavka tega
člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva 1/12 zneska
olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega in drugega odstavka
112. člena, petega odstavka 113. člena in iz 114. člena tega
zakona. Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz drugega
odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, se upošteva
tudi 1/12 zneska olajšave iz drugega odstavka 111. člena tega
zakona, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz drugega odstavka
111. člena tega zakona oziroma 1/12 zneska olajšave iz tretjega
odstavka 111. člena tega zakona, če ta dohodek ne presega 1/12
dohodka iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona. Če zavezanec
ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz
drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec,
upošteva olajšava iz drugega oziroma tretjega odstavka 111. člena
tega zakona, o tem obvesti glavnega delodajalca. Pri izračunu
akontacije dohodnine od pokojnine se upošteva tudi olajšava iz
tretjega odstavka 112. člena tega zakona. Pri izračunu akontacije
dohodnine od nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki
jih prejemajo delovni invalidi po predpisih, ki urejajo pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, ki jih za mesečno obdobje izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se
upošteva tudi olajšava iz četrtega odstavka 112. člena tega
zakona.
(4) Če se
dohodek iz delovnega razmerja, ki se nanaša na mesečno obdobje,
izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz
delovnega razmerja ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega
razmerja in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že
plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz
delovnega razmerja.
(5) Če se
dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več
mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega
izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od
enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od
enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več
mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se
nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.
(6) Če
delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25%
od davčne osnove iz prvega odstavka tega člena in brez upoštevanja
olajšav po tretjem odstavku tega člena.
(7) Ne glede
na drugi in tretji odstavek tega člena, se izračun akontacije
dohodnine od nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki
ga prejema delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in
invalidsko zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo prejema
upravičenec v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05
– uradno prečiščeno besedilo in 69/06), ki ju za mesečno obdobje
izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
opravi v skladu s šestim odstavkom tega člena, če prejemnik
navedenega dohodka hkrati prejema tudi plačo oziroma nadomestilo
plače. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva olajšava iz
četrtega odstavka 112. člena tega zakona.
(8) Ne glede
na sedmi odstavek tega člena, se lahko akontacija dohodnine od
nadomestila iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki ga prejema
delovni invalid po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ter od polovice pokojnine, ki jo prejema upravičenec v
skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno
prečiščeno besedilo in 69/06), izračuna in plača po znižani
stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano stopnjo akontacije
dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni
organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine
previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
(9) Ne glede
na šesti odstavek tega člena se lahko akontacija dohodnine od
pokojninske rente, kot je odmerjena v skladu z zakonom, ki ureja
pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova prostovoljnega
dodatnega pokojninskega zavarovanja in od primerljive pokojninske
rente, ki je prejeta iz tujine, izračuna in plača po znižani
stopnji, vendar ne nižji od 16%. Za znižano stopnjo akontacije
dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni
organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine
previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
(10)
Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se
izračuna in plača od davčne osnove iz četrtega in petega odstavka
41. člena tega zakona po stopnji 25%.
(11) Ne glede
na deseti odstavek tega člena se akontacija dohodnine od dohodka
verskega delavca ne plača, če se izračunava od dohodka, ki je enak
znesku, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji.
(12) Ne glede
na deseti odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka
rezidenta, ki glede starosti in statusa izpolnjuje pogoje za
priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena tega zakona, za
opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice
pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za
zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in
študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, ne izračuna
in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov.
128.
člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz dejavnosti)
(1)
Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za davčno leto
izračuna od davčne osnove, določene v III.3. poglavju tega zakona,
vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi
olajšavami, upoštevaje davčne olajšave, določene v prvem, drugem in
četrtem odstavku 113. člena tega zakona, in na podlagi stopenj
dohodnine, določenih v 122. členu tega zakona.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena se pri izračunu akontacije dohodnine od
dohodka iz dejavnosti, lahko upošteva olajšava iz 111. člena,
prvega in drugega odstavka 114. člena tega zakona, če zavezancu za
posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu
akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni
delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh
olajšav. V primeru smrti zavezanca se zavezancu prizna sorazmerni
del olajšav do dneva smrti zavezanca v skladu s prejšnjim stavkom
tega odstavka.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od dohodka iz
dejavnosti za zavezanca, ki je dosegel dohodke iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena tega zakona, lahko izračuna po posebej
izračunani povprečni stopnji akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti. Povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz
dejavnosti se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122.
člena tega zakona, sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, določene v
III.3. poglavju tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem
davčne osnove ter davčnimi olajšavami (v nadaljnjem besedilu tega
odstavka: davčna osnova), na člana kmečkega gospodinjstva, ki je
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in
dopolnilne dejavnosti, in ob upoštevanju drugega odstavka tega
člena. Sorazmerni del davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz
drugega odstavka 47. člena tega zakona se ugotovi tako, da se
davčna osnova razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega
gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne
dejavnosti.
(4) Predhodna
akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti se za davčno leto
določi v višini akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po
zadnjem obračunu akontacije dohodnine, če ni z zakonom drugače
določeno. Predhodna akontacija dohodnine se plačuje v rokih in na
način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(5) Predhodna
akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčni odtegljaj
iz 68. člena tega zakona se odštejeta od akontacije dohodnine iz
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Morebitna vračila
in doplačila akontacije dohodnine se plačujejo v rokih in na način,
določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6) Ne glede
na prvi do peti odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od
dohodka iz dejavnosti za zavezance iz tretjega, četrtega, šestega
in sedmega odstavka 48. člena tega zakona izračuna in plača od
davčne osnove iz tretjega, četrtega, šestega in sedmega odstavka
48. člena tega zakona po stopnji 25%. Pri izračunu akontacije se
lahko upošteva olajšava iz prvega, drugega in četrtega odstavka
113. člena tega zakona, če zavezanec oceni, da bo v davčnem letu
izpolnil pogoje za olajšavo.
(7) Ne glede
na šesti odstavek tega člena, se za zavezance iz šestega odstavka
tega člena akontacija dohodnine lahko izračuna in plača po znižani
stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec plačuje obvezne
prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejavnosti. Za
znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se
odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in
izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine
previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
129.
člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti)
(1)
Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in od pavšalne ocene
dohodka za panje se izračuna in plača po stopnji:
1. 10% od
davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca enak ali večji od
10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto,
2. 0% od
davčne osnove, če je skupni znesek katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca manjši od 10%
povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto.
(2)
Akontacija dohodnine se od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona
izračuna in plača po stopnji:
1. 10% od
davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200
eurov,
2. 0% od
davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše od 200
eurov.
(3)
Akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena tega zakona se
pripiše posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, za
katerega se v skladu z 69. členom tega zakona šteje, da opravlja
osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem
deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem
gospodinjstvu.
(4) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena se od:
1.
katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj
in
2. drugih
dohodkov iz 70. člena tega zakona, pripisanih nerezidentu, izračuna
in plača akontacija dohodnine po stopnji 16%.
130.
člen
(akontacije
dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa
premoženjske pravice)
(1)
Akontacija dohodnine od dohodkov iz oddajanja nepremičnin in
premičnin v najem se izračuna in plača v višini 25% od davčne
osnove, ugotovljene v skladu s 77. členom tega zakona.
(2)
Akontacija dohodnine od dohodkov iz prenosa premoženjske pravice se
izračuna in plača v višini 25% od davčne osnove, ugotovljene v
skladu z 79. členom tega zakona.
131.
člen
(akontacija
dohodnine od drugih dohodkov)
(1)
Akontacija dohodnine od drugih dohodkov se izračuna in plača po
stopnji 25% od davčne osnove iz drugega odstavka 106. člena in iz
108. člena tega zakona.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se akontacija dohodnine od drugega
dohodka, ki se prejema redno za mesečno obdobje, izračuna tako, da
se za posamezni dohodek uporabijo stopnje dohodnine in lestvica iz
122. člena tega zakona, preračunana na 1/12 leta, in se upošteva
1/12 zneska olajšave iz 111. člena, prvega in drugega odstavka 112.
člena in iz 114. člena tega zakona, pod pogojem, da zavezanec ne
prejema drugega dohodka, od katerega se akontacija dohodnine
izračunava na način, kot je določeno v tem stavku. Za takšen način
izračuna akontacije dohodnine od drugih dohodkov se odloči
zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca
dohodka.
(3) Pri
izračunu akontacije dohodnine od priznavalnine po zakonu o
republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega
interesa na področju kulture, ki jo za mesečno obdobje izplačuje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se
upošteva osebna olajšava iz petega odstavka 112. člena tega
zakona.
VIII. STOPNJA
DOHODNINE IN OBVEZNOST PLAČEVANJA DOHODNINE OD DOHODKA IZ
KAPITALA
132.
člen
(stopnja
dohodnine od dohodka iz kapitala)
(1) Od
dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača od davčne
osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.6. poglavja tega
zakona, po stopnji 20% in se šteje kot dokončen davek.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se stopnja dohodnine od dobička iz
kapitala znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po
dopolnjenih:
1. petih
letih imetništva kapitala: 15%,
2. desetih
letih imetništva kapitala: 10%,
3. 15 letih
imetništva kapitala: 5%.
133.
člen
(oprostitev
dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite
pri bankah in hranilnicah)
Seštevek
davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne
depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s
predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav
članic EU, se zmanjša za 1.000 eurov.
134.
člen
(izračun in
plačilo dohodnine od obresti in dividend)
(1) Dohodnina
od obresti in dividend se izračuna in plača v rokih in na način,
določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Izračun
dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi davčnega
obračuna z davčnim odtegljajem ali odmero dohodnine. Izračun
dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka,
kot je določen v tretjem odstavku 125. člena tega zakona. Izračun
dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca.
(3) Plačilo
dohodnine od obresti in dividend se opravi na podlagi davčnega
obračuna z davčnim odtegljajem ali odmere dohodnine. Plačilo
dohodnine z davčnim odtegljajem je zavezan opraviti plačnik davka.
Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri
dohodnine je zavezanec sam.
(4) Ne glede
na drugi in tretji odstavek tega člena, se dohodnina od obresti, ki
jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah,
ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in
hranilnicah drugih držav članic EU, izračuna in plača na letni
ravni.
(5) Ne glede
na drugi in tretji odstavek tega člena izračun dohodnine od obresti
na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija
in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, opravi
davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo
dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec
sam.
(6) Ne glede
na drugi in tretji odstavek tega člena, izračun dohodnine od
obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska
družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji,
če:
1. ne
vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma
ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo
zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so
uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v
večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali OECD, razen
v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo
odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, opravi
davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo
dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec
sam.
135.
člen
(izračun in
plačilo dohodnine od dobička iz kapitala)
(1) Dohodnina
od dobička iz kapitala se izračuna in plača v rokih in na način,
določen s tem zakonom in z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(2) Izračun
dohodnine od dobička iz kapitala se opravi z odmero dohodnine.
Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi
zavezanca.
(3) Plačilo
dohodnine od dobička iz kapitala se opravi na podlagi odmere
dohodnine. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o
odmeri dohodnine je zavezanec sam.
(4) Od
dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od dobička
iz kapitala, se odšteje med letom plačana dohodnina od dobička iz
kapitala. Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo
dohodnine.
(5)
Akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača,
če je tako določeno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Akontacija
dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne
osnove iz 97. člena tega zakona.
(6) Če je
znesek dohodnine od dobička iz kapitala, odmerjene v davčnem letu,
večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine od dobička
iz kapitala, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek
dohodnine, odmerjene v davčnem letu, manjši od zneska akontacije
med letom plačane dohodnine od dobička iz kapitala, se zavezancu
razlika dohodnine vrne.
IX. ODPRAVA
DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA Z VIROM IZVEN
SLOVENIJE
136.
člen
(odbitek
dohodnine)
(1) Rezident
lahko od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, odšteje znesek
ustreznega dela dohodnine (v nadaljnjem besedilu: odbitek), ki jo
je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: tuji dohodki), vključenih v njegovo osnovo za
dohodnino.
(2) Za tuje
dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo dohodki, ki se v
skladu z določbami iz II.2. poglavja tega zakona ne morejo šteti za
dohodek, ki ima svoj vir v Sloveniji.
(3) Za tuje
dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki, ki
imajo svoj vir v Sloveniji v skladu z določbami iz II.2. poglavja
tega zakona, a so obdavčeni tudi v drugi državi, če Slovenija s to
državo nima sklenjene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka.
(4) Za tuje
dohodke iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi dohodki,
prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega
parlamenta. Za dohodnino iz prvega odstavka tega člena, ki se
odšteje od dohodnine, odmerjene po tem zakonu, se šteje davek, ki
ga je rezident plačal Evropski skupnosti od teh dohodkov,
vključenih v njegovo osnovo za dohodnino.
137.
člen
(omejitev
odbitka dohodnine)
(1) Odbitek
dohodnine od tujih dohodkov po prvem odstavku 136. člena tega
zakona ne sme preseči nižjega od:
1. zneska
dohodnine od tujih dohodkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan,
ali
2. zneska
dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih
dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima
Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za dokončen tuji davek na
dohodke iz te države šteje znesek tujega davka po stopnji, določeni
v mednarodni pogodbi.
(3) Če je
znesek iz 1. točke prvega odstavka tega člena višji od zneska iz 2.
točke prvega odstavka tega člena, se razlika ne more uveljavljati
kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.
138.
člen
(dokazila)
(1)
Zavezanec, ki uveljavlja odbitek dohodnine po 136. členu tega
zakona, je dolžan davčnemu organu predložiti ustrezna dokazila
glede davčne obveznosti izven Slovenije, zlasti znesek dohodnine,
plačane od tujih dohodkov, osnovo za plačilo dohodnine ter
dokazilo, da je bil znesek dohodnine dokončen in dejansko
plačan.
(2) Način
predložitve dokazil in njihova ustreznost je določena z zakonom, ki
ureja davčni postopek.
139.
člen
(sprememba
odbitka)
Če se zaradi
sprememb, zlasti vračil tujega davka, spremeni odbitek, mora
zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati dohodnino
za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom,
ki bi bil mogoč, če bi se sprememba upoštevala.
140.
člen
(nižji
odbitek)
Če je znesek
dohodnine, pred zmanjšanjem za odbitke po tem poglavju, nižji od
odbitkov po tem poglavju, znesek odbitkov ne more preseči zneska
dohodnine. Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, se ne morejo
uveljavljati kot odbitki v prihodnjih ali preteklih davčnih
letih.
141.
člen
(polni
odbitek)
Ne glede na
137. člen tega zakona lahko rezident od dohodnine, odmerjene po tem
zakonu od dohodka od prihrankov, ki ga določa Direktiva Sveta
2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od
prihrankov v obliki plačil obresti (UL L št. 157 z dne 26. 6. 2003,
str. 38) in ki je obdavčen v drugi državi članici Evropske unije po
1. juliju 2005 na podlagi navedene direktive, odšteje znesek
ustreznega dela take dohodnine, ki jo je plačal v tej državi. Kadar
znesek tako plačane dohodnine v drugi državi članici Evropske unije
presega dohodnino, odmerjeno od teh dohodkov po tem zakonu, se
razlika rezidentu povrne. Če je bil dohodek od prihrankov rezidenta
v drugi državi članici Evropske unije obdavčen še s katerokoli
drugo obliko davčnega odtegljaja, se tak odtegljaj ob upoštevanju
drugih določb tega poglavja zakona odšteje, preden se odšteje
dohodnina, ki je plačana v tej državi na podlagi navedene
direktive.
X. NAMENITEV
DELA DOHODNINE
142.
člen
(namenitev
dela dohodnine za donacije)
(1) Rezident
lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za
financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje
političnih strank in reprezentativnih sindikatov.
(2) Za
splošno-koristne namene po tem členu se štejejo humanitarni nameni
(vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki,
kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v
okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih
ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih
dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi
posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben
status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali
da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo
rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so
pravne osebe javnega prava.
(3) Vlada
določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega člena in
objavlja seznam upravičencev do donacij po tem členu.
XI. POSEBNA
DOLOČBA
143.
člen
(podrobnejši
predpisi)
Podrobnejše
predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister, pristojen za
finance.
Zakon o
dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
XII. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE
144.
člen
(davčna
osnova od dohodka iz kmetijske dejavnosti)
(1)
Zavezanec, ki je ugotavljal davčno osnovo v skladu s petim in
šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.
59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1)
se šteje za zavezanca iz drugega odstavka 47. člena tega
zakona.
(2) Za
zavezanca iz prvega odstavka tega člena ni potrebna priglasitev v
skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona.
145.
člen
(ugotavljanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
Zavezanec
zahteva upoštevanje normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne
osnove v skladu s tretjim in šestim odstavkom 48. člena tega zakona
za davčno leto 2007 v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Davčni
organ izda potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov najpozneje v 15 dneh po prejetju
zahtevka.
146.
člen
(prenehanje
opravljanja dejavnosti)
(1) Ne glede
na prvi stavek prvega odstavka 51. člena tega zakona, se ob
prenehanju opravljanja dejavnosti za prihodek ne šteje prihodek,
dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca
v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem
2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz drugega stavka
prvega odstavka 51. člena tega zakona ali za nepremičnine, ki se s
prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt v skladu s četrtim
odstavkom 51. člena tega zakona.
(2) Ne glede
na peti odstavek 98. člena tega zakona, se v primerih iz prvega
odstavka tega člena za nabavno vrednost kapitala ob pridobitvi
šteje knjigovodska vrednost nepremičnine na dan prenehanja
opravljanja dejavnosti.
147.
člen
(uporaba
določb zakona o dohodnini v zvezi z olajšavami)
(1) Določbe
drugega in tretjega odstavka 47. člena in drugega odstavka 48.
člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr.,
7/95, 14/96 – odločba US in 44/96 – v nadaljnjem besedilu: ZDoh),
se za davčne olajšave, uveljavljene po teh členih, uporabljajo do
poteka rokov po teh členih.
(2) Določbe
tretjega do šestega odstavka 47. člena ZDoh-1, se za davčne
olajšave, uveljavljene po tem členu, uporabljajo do poteka rokov po
tem členu.
(3) Določbe
prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 48. člena ZDoh-1 se
za zavezanca, ki je začel uveljavljati olajšavo po prvem in drugem
odstavku 48. člena ZDoh-1 uporabljajo do poteka obdobja 12 mesecev
iz tretjega odstavka 48. člena ZDoh-1 oziroma do poteka rokov po
četrtem odstavku 48. člena ZDoh-1.
(4)
Zavezancu, novemu zasebniku oziroma pravni osebi, ki pri prenehanju
opravljanja dejavnosti zavezanca uveljavlja davčno obravnavo po
četrtem odstavku 51. člena tega zakona, se olajšave, uveljavljene
po 47. in 48. členu ZDoh in po 47. in 48. členu ZDoh-1, obravnavajo
pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja opravljanja dejavnosti
ne bi prišlo.
(5) Določbe
drugega odstavka 25. člena ter 26., 29., 30., 31. in 34. člena ZDoh
in določbe 61., 62. in 63. člena ZDoh-1, se za oprostitve, znižanja
in olajšave, uveljavljene po teh členih, upoštevajo do poteka roka
iz teh členov, oziroma za posamezne oprostitve smiselno upoštevajo
do poteka rokov, določenih v 73. členu tega zakona.
148.
člen
(pokrivanje
izgub)
Določbe 60.
člena tega zakona se lahko uporabljajo tudi za pokrivanje izgub iz
davčnih obdobij 2000 do 2005.
149.
člen
(uporaba 81.
člena tega zakona)
(1) Ne glede
na 81. člen tega zakona, se obresti, razen obresti na posojila,
dana fizičnim in pravnim osebam, obračunane do 1. januarja 2005, ne
obdavčujejo.
(2) Ne glede
na 81. člen tega zakona, se dohodek, dosežen na podlagi
življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005, ne
obdavčuje.
150.
člen
(predpis o
sledljivosti prehodov med podskladi)
Minister,
pristojen za finance, predpiše način sledljivosti prehodov med
podskladi iz 100. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi
zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki
dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih skladov.
151.
člen
(obdavčitev
obresti v letu 2007)
Ne glede na
prvi odstavek 132. člena tega zakona, se obresti v letu 2007
obdavčujejo po stopnji 15%.
152.
člen
– upoštevan
ZDoh-2A (uporaba 98. člena tega zakona)
(1) Ne glede
na 98. člen tega zakona, se za nabavno vrednost investicijskega
kupona, ki je bil pridobljen pred 1. januarjem 2003, šteje vrednost
na dan 1. januarja 2006.
(2) Ne glede
na 98. člen tega zakona, se v primeru, ko je imetnik investicijski
kupon pridobil z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe,
ali delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene
investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja
pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad, ali
v postopku obvezne oddelitve dela sredstev pooblaščene
investicijske družbe v vzajemni sklad, in sicer v roku in po
predpisih, ki urejajo to področje, šteje, da je nabavna vrednost
investicijskega kupona enaka vrednosti, ki se določi na podlagi
nabavne vrednosti delnic pooblaščene investicijske družbe ali
investicijske družbe pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo
dela sredstev, upoštevaje veljavno menjalno razmerje v času
zamenjave delnic pooblaščene investicijske družbe ali investicijske
družbe za investicijske kupone vzajemnega sklada.
(3) Ne glede
na drugi odstavek tega člena, se v primeru, ko je bila delnica
pooblaščene investicijske družbe ali investicijske družbe, ki je
nastala iz pooblaščene investicijske družbe, pridobljena na
sekundarnem trgu pred 1. januarjem 2003, za nabavno vrednost delnic
pred preoblikovanjem oziroma pred oddelitvijo dela sredstev šteje
primerljiva tržna cena delnic na dan 1. januarja 2006.
(4) Ne glede
na 98. člen tega zakona, se za nabavno vrednost vrednostnih
papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena tega zakona, ki so bili
pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 1.
januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če
teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1.
januarja 2006. Če je dejanska nabavna vrednost takih vrednostnih
papirjev in deležev, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi
dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti
na dan 1. januarja 2006, se upošteva dejanska nabavna
vrednost.
(5) Ne glede
na četrti odstavek 98. člena tega zakona, se v primeru, kadar
zavezanec odsvoji delnico oziroma delež, ki jo je pridobil ob
povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe v letih 2005 ali
2006 in je bilo tako povečanje obdavčeno kot dividenda, za nabavno
vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega oziroma
povečanega deleža šteje nominalna vrednost delnice ali
pridobljenega oziroma povečanega deleža ob
preoblikovanju.
153.
člen
(uporaba 93.
člena tega zakona)
Ne glede na
1. točko 93. člena tega zakona, se dobiček, dosežen z odsvojitvijo
nepremičnine, pridobljene pred 1. januarjem 2002, ne
obdavčuje.
154.
člen
(prehodno obdobje za določitev katastrskega dohodka in pavšalne
ocene dohodka na panj)
(1) Ne glede na 69. člen tega zakona se do 30. junija 2012
do 29. junija 2013 kot osnovna kmetijska dejavnost šteje
tudi:
– proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin
vinogradov, evidentiranih pri davčnem organu;
– proizvodnja oljčnega olja iz lastnega pridelka oljk s površin
oljčnikov, evidentiranih pri davčnem organu.
(2) Do datuma iz prvega odstavka tega člena se:
– katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka
grozdja določi kot dvakratnik katastrskega dohodka vinograda,
katerega pridelek grozdja se porabi za proizvodnjo vina. Če
zemljišče ni evidentirano kot vinograd v zemljiškem katastru, se
kot katastrski dohodek od proizvodnje vina iz lastnega pridelka
upošteva dvakratnik povprečnega katastrskega dohodka vinograda v
katastrski občini, v kateri se zemljišče nahaja. Za določitev
katastrskega dohodka od proizvodnje vina iz pridelka grozdja
vinogradov izven Slovenije, se upošteva povprečni katastrski
dohodek vinogradov v katastrski občini, ki je krajevno najbližje
vinogradom izven Slovenije, tako ugotovljen katastrski dohodek pa
se pripiše članom kmečkega gospodinjstva, ki ima pravico
uporabljati vinograd;
– katastrski dohodek od proizvodnje oljčnega olja iz lastnega
pridelka oljk določi v višini katastrskega dohodka za plantažni
sadovnjak 5. katastrskega razreda v katastrskem okraju
Gorica;
– pavšalna ocena dohodka na panj določi v višini 20
eurov.
(3) Pavšalna ocena dohodka na panj se v letu, ko se odkupna cena
medu, kot jo izkazujejo podatki Statističnega urada Republike
Slovenije, za preteklo leto spremeni za več kot 15%, valorizira z
ugotovljenim indeksom spremembe odkupne cene medu za preteklo leto.
Nov znesek pavšalne ocene dohodka na panj ugotovi minister,
pristojen za finance, na dan 30. junija leta, za katero se dohodek
ugotavlja in ga objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Člen je bil
s 6. alinejo prvega odstavka 16. člena ZUKN-1 (UL RS, št. 09/11;
uporaba od 01.07.2011 naprej) črtan – z ZDoh-2J se posega v (črtan)
člen, kar je razumeti kot ponovno uporabo člena.
155.
člen
(uskladitev
zneskov)
Prva
uskladitev zneskov v skladu s 118. in 122. členom tega zakona se
opravi za leto 2008.
156.
člen
(prenehanje
veljavnosti določb zakonov)
(1) Z dnem
uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o dohodnini (Uradni
list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr,
80/04, 139/04, 53/05, 115/05 in 47/06), uporablja pa se do 31.
decembra 2006 in za odmero dohodnine za leto 2006.
(2) Z dnem
začetka uporabe tega zakona se prenehajo uporabljati naslednje
določbe zakonov v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila
dohodnine:
1. 44. člen
Zakona o zaščiti prič (Uradni list RS, št. 113/05 in
61/06),
2. 27. člen
Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
(Uradni list RS, št. 49/06).
157.
člen
(prenehanje
veljavnosti in uporabe podzakonskih aktov)
(1) Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo pa se do 31.
decembra 2006, naslednji podzakonski akti:
1. Uredba o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se
ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04, 7/05,
60/05 in 26/06),
2. Uredba o
določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko
skupnostjo (Uradni list RS, št. 20/05),
3. Pravilnik
o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz
medsosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih
krožkov (Uradni list RS, št. 130/04),
4. Pravilnik
o priznavanju škode in znižanju katastrskega dohodka zaradi
naravnih nesreč na kmetijskih in gozdnih zemljiščih (Uradni list
RS, št. 130/04),
5. Pravilnik
o načinu valorizacije vrednosti kapitala pri obdavčevanju dobička
iz kapitala po ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 34/06 in
73/06),
6. Pravilnik
o metodologiji za izračun razlike med prihodki iz dohodnine, ki
pripadajo občinam po ZDoh-1 in prihodki iz dohodnine, ki pripadajo
občinam po ZDoh (Uradni list RS, št. 89/04),
7. Odredba o
določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2006
(Uradni list RS, št. 117/05).
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se podzakonski akti iz prvega odstavka
tega člena uporabljajo za odmero dohodnine za leto 2006.
158.
člen
(posebna
olajšava za duševno in telesno prizadete otroke pri odmeri
dohodnine za leti 2005 in 2006)
(1) Ne glede
na 2. točko prvega odstavka 108. člena ZDoh-1, se olajšava,
določena po tej točki, pri odmeri dohodnine za leti 2005 in 2006
prizna za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu
duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, ne glede na
njegovo starost.
(2) Ne glede
na pravna sredstva, določena z zakonom, ki ureja davčni postopek in
zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, organ prve stopnje v
primeru, če je bila davčnemu zavezancu že izdana odločba o odmeri
dohodnine za leto 2005, to odločbo odpravi in izda novo odločbo v
skladu s prvim odstavkom tega člena.
159.
člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje,
razen:
1. 45. člena
in četrtega odstavka 97. člena, ki se uporabljata že pri odmeri
dohodnine za leto 2006;
2. 100. člena
tega zakona v delu, ki se nanaša na odlog ugotavljanja davčne
obveznosti v primeru zamenjave investicijskih kuponov podsklada za
investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med
podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu, ki se pričnejo
uporabljati eno leto po uveljavitvi zakona o investicijskih skladih
in družbah za upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih vzajemnih
skladov;
3. prvega
odstavka 61. člena tega zakona, v delu, ki določa regijsko
olajšavo, ki začne veljati in se uporabljati z dnem, ko Evropska
komisija odobri shemo te olajšave; minister, pristojen za finance,
v Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in
začetka uporabe te olajšave;
4. 5. točke
drugega odstavka 96. člena tega zakona, ki začne veljati in se
uporabljati z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo tveganega
kapitala; minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike
Slovenije objavi dan uveljavitve in začetka uporabe 5. točke
drugega odstavka 96. člena tega zakona;
5. 145.
člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega zakona.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2A (Uradni list
RS, št. 10/08) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN
KONČNA DOLOČBA
8.
člen
(1) Ta zakon
se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Če je
bila od dohodkov, oproščenih dohodnine v skladu s 3. točko 31.
člena zakona, v letu 2008 obračunana in plačana akontacija
dohodnine, se ta poračuna pri odmeri dohodnine za leto
2008.
(3) Obračun
in plačilo akontacije dohodnine po tretjem odstavku 127. člena
zakona se opravita od dohodkov, ki so izplačani prvi dan ali po
prvem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve tega
zakona.
(4) Določba
četrtega odstavka 152. člena zakona se uporabi že pri odmeri
dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2007.
9.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2B (Uradni list
RS, št. 78/08) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN
KONČNA DOLOČBA
9.
člen
Za postopke v
zvezi z uveljavljanjem posebne osebne olajšave iz četrtega odstavka
113. člena zakona, se uporabljajo določbe 311. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06), ki se nanašajo na
uveljavljanje posebne osebne olajšave za samozaposlene v kulturi in
samostojne novinarje.
10.
člen
– upoštevan
ZDoh-2D
(1) Ta zakon
se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
(2) Ne glede
na drugi odstavek 66.a člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS,
št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo) lahko zavezanec za leta
2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavlja znižanje davčne
osnove za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, in v avtobuse z
motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, v skladu
s 66.a členom zakona.
(3) Ne glede
na prvi, drugi in peti odstavek 54. člena Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 – ZDDKIS in 125/08 – v
nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2008
uveljavlja znižanje davčne osnove po prejšnjem odstavku s
predložitvijo popravka obračuna po 54. členu ZDavP-2 najpozneje v
30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
11.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o
spremembah Zakona o dohodnini – ZDoh-2C (Uradni list RS, št.
125/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA
3.
člen
Ta zakon se
uporabi že pri odmeri dohodnine za leto 2008.
4.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Zakon o
spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini –
ZDoh-2D (Uradni list RS, št. 20/09) vsebuje naslednjo končno
določbo:
2.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za leto
2008.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2E (Uradni list
RS, št. 10/10) vsebuje naslednjo prehodno in končne
določbe:
PREHODNA IN
KONČNE DOLOČBE
19.
člen
(uskladitev
zneska)
Prva
uskladitev zneska zmanjšanja davčne osnove iz petega odstavka 113.
člena zakona v skladu s 118. členom zakona se opravi za leto
2010.
20.
člen
(1) Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(2) Ne glede
na prejšnji odstavek se ta zakon, razen določb 4. in 7. člena,
uporablja od 1. januarja 2010 dalje.
(3) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe:
1. petega
odstavka 113. člena zakona in
2. prvega
stavka tretjega odstavka 115. člena zakona, brez upoštevanja četrte
alineje, uporabijo že pri odmeri dohodnine za leto 2009.
Zakon o
spremembi Zakona o dohodnini – ZDoh-2F (Uradni list RS, št. 13/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA
DOLOČBA
2.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za leto
2010.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2G (Uradni list
RS, št. 43/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
KONČNA
DOLOČBA
6.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, določbe spremenjenega 61. člena zakona, novega 61.a
člena zakona in spremenjenega 62. člena zakona pa se uporabljajo že
pri odmeri dohodnine za leto 2010.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2H (Uradni list
RS, št. 106/10) vsebuje naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE IN
KONČNA DOLOČBA
13.
člen
(podaljšanje
vodenja podatkov v zemljiškem katastru)
Ne glede na
prvi odstavek 160. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni
list RS, št. 47/06; v nadaljnjem besedilu: ZEN) Geodetska uprava
vodi v zemljiškem katastru podatke iz 1., 2. in 3. točke prvega
odstavka 160. člena ZEN do 30. junija 2012.
14.
člen
(odmera
dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti za leto 2010)
(1) Ne glede
na tretji odstavek 71. člena zakona se za določitev davčne osnove
od drugih dohodkov iz 70. člena zakona za leto 2010 upošteva 50%
teh dohodkov, razen če je tako ugotovljen drug dohodek višji od
pavšalno ocenjenega drugega dohodka zavezanca, ugotovljenega na
podlagi podatkov o kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter čebeljih
panjih v uporabi zavezanca na dan 30. junija 2010 in podatkov o
povprečnih zneskih subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih
zemljišč za leto 2009, objavljenih v Povprečnem znesku subvencij na
hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč na leto 2009 in znesku
katastrskega dohodka za oljčne nasade za leto 2009 (Uradni list RS,
št. 15/10 in 25/10 – popr.). V tem primeru se za določitev davčne
osnove upošteva pavšalno ocenjen drug dohodek.
(2)
Akontacija dohodnine od katastrskega dohodka, pavšalne ocene
dohodka na panj in drugega dohodka iz 70. člena zakona se za leto
2010 izračuna in plača po stopnji:
1. 10% od
davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od katastrskega
dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne osnove od drugega
dohodka iz 70. člena zakona, ugotovljene v skladu s prejšnjim
odstavkom, enak ali večji od 10% povprečne plače v Sloveniji za
preteklo leto,
2. 0% od
davčne osnove, če je skupni znesek davčne osnove od katastrskega
dohodka, pavšalne ocene dohodka na panj in davčne osnove od drugega
dohodka iz 70. člena zakona, ugotovljene v skladu s prejšnjim
odstavkom, manjši od 10% povprečne plače v Sloveniji za preteklo
leto.
15.
člen
(obdavčitev
drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske
dejavnosti za leti 2011 in 2012)
Ne glede na
tretji odstavek 71. člena zakona se v davčno osnovo od drugih
dohodkov iz 70. člena zakona za leti 2011 in 2012 všteva 50% teh
dohodkov.
16.
člen
(začetek
veljavnosti in uporaba)
(1) Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in se uporablja že za odmero dohodnine za leto 2010,
razen:
1. določb
spremenjenih 42., 68. in 127. člena zakona, ki se uporabljajo od 1.
januarja 2011 in
2. določbe
spremenjenega 47. člena, ki se prvič uporabi za odmero dohodnine za
leto 2013.
(2) Do
začetka uporabe določb spremenjenih 42., 47., 68. in 127. člena
zakona, se uporabljajo določbe 42., 47., 68. in 127. člena Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno
besedilo).
Zakon o
spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini
(ZDoh-2B) – ZDoh-2I (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje še
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA
2.
člen
Ne
glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo; v
nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2011
uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna
vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V,
in za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, s predložitvijo popravka obračuna po
54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
3.
člen
Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se že pri odmeri dohodnine za leto
2011.
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini – ZDoh-2J (Uradni
list RS, št. 30/12) vsebuje še naslednje prehodne in končno
določbo:
PREHODNE
IN KONČNA DOLOČBA
5.
člen
Določbe
61. in 67. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo in 24/12; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2)
se v delu, ki se nanaša na regijsko olajšavo, za regijsko olajšavo,
uveljavljeno, vendar ne v celoti izkoriščeno pred uveljavitvijo
tega zakona, uporabljajo do poteka roka iz 61. člena
ZDoh-2.
6.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni
regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št.
110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 61. člena ZDoh-2,
uporablja pa se za regijsko olajšavo, uveljavljeno pred
uveljavitvijo tega zakona.
7.
člen
(1)
Ta zakon se uporabi že pri odmeri dohodnine za leto
2012.
(2)
Ta zakon se uporabi že pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka
iz dejavnosti pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz
dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov za leto
2012.
8.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.