Iz
sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Davki/DDPO/ZDDPO/
…
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
(neuradno
prečiščeno besedilo)
/ZDDPO-2/
Uradni list
RS, št.:
§
117/06
(16.11.2006; veljavnost od 17.11.2006; uporaba od
01.01.2007),
§
56/08-ZDDPO-2A
(06.06.2008; veljavnost od 07.06.2008; uporaba od
07.06.2008),
§
76/08-ZDDPO-2B
(25.07.2008; veljavnost od 26.07.2008, uporaba od
01.01.2008),
§
05/09-ZDDPO-2C
(23.01.2009; veljavnost od 24.01.2009; uporaba od
01.01.2008),
§
96/09-ZDDPO-2D
(27.11.2009; veljavnost od 28.11.2009; uporaba od
28.11.2009),
§
110/09-ZDavP-2B
(29.12.2009; veljavnost od 30.12.2009; uporaba od
30.12.2009),
§
43/10-ZDDPO-2E
(31.05.2010; veljavnost od 01.06.2010; uporaba od
01.01.2010),
§
59/11-ZDDPO-2F
(25.07.2011; veljavnost od 26.07.2011; uporaba od
26.07.2011),
§
24/12-ZDDPO-2G
(30.03.2012; veljavnost od 31.03.2012; uporaba od
31.03.2012),
§
30/12-ZDDPO-2H
(26.04.2012; veljavnost od 27.04.2012; uporaba od
01.01.2012),
§
94/12-ZDDPO-2I
(10.12.2012; veljavnost od 11.12.2012; uporaba od
01.01.2013).
Datum
veljavnosti neuradno prečiščenega besedila:
|
od
11.12.2012 naprej
|
Datum
uporabe neuradno prečiščenega besedila:
|
od
01.01.2013 naprej
|
I. SPLOŠNI
DOLOČBI
1.
člen
(vsebina
zakona)
(1) S tem
zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od
dohodkov pravnih oseb.
(2) S tem
zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje
direktive Evropske skupnosti:
–
Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu
obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave
kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L št. 225 z
dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo
Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem
sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in
zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (UL L št.
58 z dne 4. marca 2005, str. 19);
– Direktiva
Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve
matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L
225 z dne 20. avgusta 1990, str. 6), zadnjič spremenjena z
Direktivo Sveta 2003/123/ES o spremembah Direktive Sveta 90/435/EGS
o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz
različnih držav članic (UL L št. 7 z dne 13. januarja 2004, str.
41);
–
Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem
sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih
držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011,
str. 8);
–
Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu
obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami
iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26. junija 2003, str.
49).
2.
člen
(pripadnost
davka)
Davek od
dohodkov pravnih oseb (v nadaljnjem besedilu: davek) po tem zakonu
je prihodek državnega proračuna.
II. ZAVEZANEC
ZA DAVEK IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI
3.
člen
(zavezanec za
davek)
(1) Zavezanec
oziroma zavezanka za davek je pravna oseba domačega in tujega prava
(v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, je zavezanec tudi družba oziroma
združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem pravu,
ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu, ki ureja
dohodnino.
(3) Republika
Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci, če s tem
zakonom ni določeno drugače.
4.
člen
(obseg davčne
obveznosti)
(1) Rezident
oziroma rezidentka Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
rezident) je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v
Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija), in od vseh
dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.
(2) Nerezident
oziroma nerezidentka Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nerezident)
je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v
Sloveniji.
(3) Dohodki
rezidenta in nerezidenta, določeni s tem zakonom, se obdavčujejo v
obsegu in na način, kot je določeno s tem zakonom.
5.
člen
(rezident in
nerezident)
(1) Rezident
je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki izpolnjuje vsaj enega
izmed naslednjih pogojev:
1.
ima sedež v Sloveniji,
2.
ima kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
(2) Nerezident
je zavezanec iz 3. člena tega zakona, ki ne izpolnjuje nobenega od
pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(3) Minister
oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za
finance, določi način ugotavljanja kraja dejanskega delovanja
poslovodstva, pri tem pa upošteva, da je kraj dejanskega delovanja
poslovodstva kraj, kjer se sprejemajo ključne upravne in poslovne
odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja in ki je običajno
kraj, kjer osebe ali skupina oseb na vodstvenih funkcijah,
primeroma poslovodstvo, sprejema odločitve, ali kraj, kjer se
določajo dejanja, ki jih bo opravila oseba kot celota, ter da se za
ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine
posameznega primera.
6.
člen
(poslovna
enota nerezidenta)
(1) Poslovna
enota nerezidenta po tem zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v
katerem ali preko katerega nerezident v celoti ali delno opravlja
dejavnost oziroma posle v Sloveniji.
(2) Za
poslovno enoto nerezidenta se šteje zlasti:
1.
pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, rudnik, kamnolom ali drug
kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo naravni viri;
2.
gradbišče, projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v
zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje kot 12
mesecev.
(3) Kot
poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v
imenu nerezidenta, v zvezi s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli
za nerezidenta, če ima in običajno uporablja pooblastilo za
sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so dejavnosti
oziroma posli posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona,
zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto
nerezidenta.
(4) Kot
poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem
imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot
borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali katerikoli
drug neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v
imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih in
finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom
razlikujejo od tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi
osebami.
(5) Gradbišče,
projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi,
ki trajajo dlje kot dvanajst mesecev, se šteje za poslovno enoto
nerezidenta od dneva začetka dejavnosti oziroma poslov, vključno s
pripravljalnimi deli.
7.
člen
(kraj
poslovanja, ki ni poslovna enota)
Ne
glede na 6. člen tega zakona, se kraj poslovanja ne šteje za
poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:
1.
uporablja prostore le za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo
dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;
2.
vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi
skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
3.
vzdržuje zaloge dobrin ali blaga, ki mu pripadajo, le zaradi
predelave s strani druge osebe;
4.
vzdržuje kraj poslovanja le zaradi nakupa dobrin ali blaga ali
zbiranja informacij zase;
5.
vzdržuje kraj poslovanja le zaradi opravljanja kakršnekoli druge
dejavnosti oziroma poslov pripravljalne ali pomožne narave
zase;
6.
vzdržuje kraj poslovanja le za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti
oziroma poslov, določenih v 1. do 5. točki tega člena, pod pogojem,
da so splošna dejavnost oziroma posli kraja poslovanja, ki je
posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne
narave.
III. VIR
DOHODKOV
8.
člen
(vir
dohodkov)
(1) Dohodek
ima vir v Sloveniji, če je po katerikoli določbi drugega do
štirinajstega odstavka tega člena mogoče določiti vir dohodka v
Sloveniji.
(2) Dohodki
rezidenta, razen dohodka doseženega v poslovni enoti ali preko
poslovne enote tega rezidenta, ki se nahaja izven Slovenije,
oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami četrtega do
štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven Slovenije,
imajo vir v Sloveniji.
(3) Dohodek
nerezidenta, dosežen v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko
poslovne enote tega nerezidenta, ima vir v Sloveniji, če se
poslovna enota nahaja v Sloveniji.
(4) Dohodki od
nepremičnin in pravic na nepremičninah imajo vir v Sloveniji, če
gre za nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, in dohodki iz
kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v Sloveniji, če se
dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v
Sloveniji.
(5) Dohodki od
izkoriščanja ali pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter
drugega naravnega bogastva imajo vir v Sloveniji, če se nahajališča
rude, viri ter drugo naravno bogastvo nahajajo v
Sloveniji.
(6) Dividende,
vključno z dohodki podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki
izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh
vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, imajo vir v
Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge
oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v
Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka
Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah,
zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v
skladu s predpisi v Sloveniji.
(7) Obresti
imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko
njegove poslovne enote v Sloveniji.
(8) Dohodki od
uporabe ali pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih
znakov in drugih premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih
pravic imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali
nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(9) Dobiček od
odsvojitve poslovne enote nerezidenta v Sloveniji ima vir v
Sloveniji.
(10) Dobiček
od odsvojitve nepremičnin iz četrtega in premoženja iz petega
odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(11) Dobiček
od odsvojitve finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb iz
šestega odstavka tega člena, ima vir v Sloveniji.
(12) Dohodki
od storitev nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo
drugi osebi, imajo vir v Sloveniji, če so storitve opravljene v
Sloveniji.
(13) Dohodki
od storitev vseh vrst, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali
kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je
splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička
družb nižja od 12,5%, pri tem pa to niso države članice EU, imajo
vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko
njegove poslovne enote v Sloveniji ali jih je izplačal rezident ali
nerezident preko svoje poslovne enote v Sloveniji.
(13)
Dohodki od storitev imajo vir v Sloveniji, če so storitve
opravljene v Sloveniji oziroma če bremenijo rezidenta ali
nerezidenta preko njegove poslovne enote v Sloveniji.
(14) Dobiček
iz desetega odstavka tega člena je tudi dobiček od odsvojitve
lastniških deležev in pravic iz lastniških deležev v družbi,
zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih več kot polovico
vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in pravic
na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.
(15)
Ministrstvo za finance in Davčna uprava Republike Slovenije
objavljata seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, pri tem
pa to niso države članice EU, iz trinajstega odstavka tega
člena 3. točke prvega odstavka 24.
člena tega zakona na spletnih straneh Ministrstva za finance
in Davčne uprave Republike Slovenije.
(16) Določbe
tega zakona, ki pogojujejo pravice in obveznosti zavezancev glede
na sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah iz
trinajstega odstavka tega člena 3.
točke prvega odstavka 24. člena tega zakona, učinkujejo z
naslednjim dnem od dneva objave države na seznamu iz petnajstega
odstavka tega člena.
(17) Dohodki
po tem zakonu, ki nimajo vira v Sloveniji, so dohodki z virom izven
Slovenije.
IV.
OPROSTITVE
9.
člen
(oprostitev
davka za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne
dejavnosti)
(1) Zavezanec
kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka,
zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu,
če:
1.
je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje
nepridobitne dejavnosti, in
2.
dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in
delovanja.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka
tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja
pridobitne dejavnosti.
(3) Ne glede
na drugi odstavek tega člena pravna oseba, javni zavod,
ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih
derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača davka po
drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih
rezerv nafte in njenih derivatov.
(4) Minister,
pristojen za finance, podrobneje opredeli pridobitno oziroma
nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa upošteva,
da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja
dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega
člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter
vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.
V. DAVČNO
OBDOBJE IN PREDMET OBDAVČITVE
10.
člen
(davčno
obdobje)
(1) Z davkom
so obdavčeni dohodki zavezanca, določeni s tem zakonom, v davčnem
obdobju, ki je koledarsko leto.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, zavezanec lahko izbere, da bo njegovo
davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od
koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati
obdobja 12 mesecev.
(3) Zavezanec
iz drugega odstavka tega člena mora o izbiri obvestiti davčni
organ. Izbranega davčnega obdobja zavezanec ne sme spreminjati
najmanj tri leta.
11.
člen
(predmet
obdavčitve)
Predmet
obdavčitve po tem zakonu so naslednji dohodki:
1.
dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z
opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko
poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji,
2.
dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost
davčnega odtegljaja, iz 70. člena tega zakona.
VI. DAVČNA
OSNOVA
1.
Splošne
določbe
12.
člen
(davčna
osnova)
(1) Osnova za
davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, je dobiček, ki
se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.
(2) Dobiček je
presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem
zakonom.
(3) Če ta
zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo
prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma
letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje
prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z
njim uvedenimi računovodskimi standardi.
(4) Dobiček
poslovne enote nerezidenta v Sloveniji je dobiček, ki se lahko
pripiše tej poslovni enoti. Poslovni enoti se lahko pripiše tisti
dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga ta poslovna
enota imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali
podobno dejavnost oziroma posle. Prihodki, ki so doseženi z
opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko
poslovne enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroški, ki
nastanejo za namene te poslovne enote, vključno s poslovodnimi in
splošnimi upravnimi stroški, se pripišejo tej poslovni enoti, če
nastanejo v Sloveniji ali izven nje.
(5) Osnova za
davčni odtegljaj od dohodkov, navedenih v 70. členu tega zakona, je
vsak posamezen dohodek.
13.
člen
(odprava
dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve)
(1) Prihodki
rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih
opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki
so v davčno osnovo vključeni v tekočem davčnem obdobju ali so bili
vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, se ne
vključijo ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v prihodnjih
davčnih obdobjih.
(2) Odhodki
rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih
opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki
so zniževali davčno osnovo v tekočem davčnem obdobju ali so
zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne morejo
ponovno zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih davčnih
obdobjih.
(3) Prihodki
rezidenta in nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih
opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki
izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, se
izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska davčno
nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih.
(4) Zavezanec
zagotavlja in hrani podatke o prihodkih in odhodkih po prvem do
tretjem odstavku tega člena, ki so bili vključeni v davčno osnovo
oziroma so zniževali davčno osnovo.
14.
člen
(davčna
osnova pri spremembah računovodskih usmeritev in popravkih
napak)
Pri
ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in
odhodkov zavezanca se zneski, ki predstavljajo razlike zaradi
sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri
obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih po tem zakonu,
za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge
sestavine kapitala, v obdobju spremembe računovodske usmeritve in
popravkov napak vključijo v davčno osnovo, in sicer tako, da
povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.
15.
člen
(davčna
osnova pri prevrednotenjih na višje vrednosti)
Pri
ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in
odhodkov zavezanca se znesek presežka iz prevrednotenja, ki je
posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene
vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni
izid ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu
takšnega prenosa. Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni
poslovni izid in v davčno osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo,
sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu tega zakona od
prevrednotenega dela teh sredstev.
16.
člen
(transferne
cene)
(1) Za
povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja
pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec
(v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:
1.
ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti
ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru
oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo
na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od
pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah
doseženi med nepovezanimi osebami; ali
2.
ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju
ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje
zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo
od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah
doseženi med nepovezanimi osebami; ali
3.
ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju
ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju
obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo
od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah
doseženi med nepovezanimi osebami; ali
4.
imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji
osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali
se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v
enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi
osebami.
(2) Za
družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero
fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki
ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake
pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica
(v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim fizična oseba živi v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja
registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in
pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja
zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot
zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v
registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja
registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in
posvojitelji fizične osebe.
(3) Pri
ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s
povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine,
ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali
storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali
bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem
besedilu: primerljive tržne cene).
(4) Pri
ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo transferne cene s
povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi
sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine,
ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
(5)
Primerljive tržne cene iz tretjega in četrtega odstavka tega člena
se določijo z eno od naslednjih metod ali njihovo
kombinacijo:
1.
metodo primerljivih prostih cen;
2.
metodo preprodajnih cen;
3.
metodo dodatka na stroške;
4.
metodo porazdelitve dobička; ali
5.
metodo stopnje čistega dobička.
(6) Minister,
pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega
člena.
17.
člen
(cene med
povezanimi osebami rezidenti)
(1) Za
povezani osebi se štejeta rezidenta:
1.
ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en
rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali
števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru
oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega
rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij
med nepovezanimi osebami; ali
2.
če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani
v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju
ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na
podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med
nepovezanimi osebami.
(2) Za
povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki
opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski
člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih
pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
(3) Za
družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero
fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki
ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake
pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična
oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po
zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična
oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po
zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne
posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim
fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti,
po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
ter starši in posvojitelji fizične osebe.
(4) Pri
ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi
osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter
storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z
upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji
in na način iz 16. člena tega zakona.
(5) Pri
ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi
osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter
storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z
upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji
in na način iz 16. člena tega zakona.
(6) Ne glede
na določbe četrtega in petega odstavka tega člena se pri
ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema
rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne
poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
1.
v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki,
izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij;
ali
2.
plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej
določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega
zakona; ali
3.
je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
(7) Minister,
pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega
člena.
18.
člen
(podatki v
zvezi s povezanimi osebami po 16. in 17. členu tega
zakona)
(1) Zavezanec,
povezana oseba po 16. členu tega zakona, zagotavlja in hrani
podatke o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter
o določitvi primerljivih tržnih cen v roku in na način v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Zavezanec,
povezana oseba po 17. členu tega zakona, mora na zahtevo davčnega
organa v postopku davčnega nadzora predložiti podatke v zvezi z
določitvijo primerljivih tržnih cen v roku in na način v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek.
19.
člen
(obresti med
povezanimi osebami)
(1) Pri
ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana
posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane
obrestne mere po tem odstavku, tudi posojilojemalcu – nepovezani
osebi.
(2) Pri
ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta
posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje
objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne
mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od
priznane obrestne mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca –
nepovezane osebe.
(3) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri
ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega
člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega odstavka
tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti
znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in
je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine
povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti
obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to
obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(4) Povprečna
mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se
izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere
prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti
obračunavajo.
(5) Priznano
obrestno mero iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
določi in objavi minister, pristojen za finance, pred začetkom
davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa
upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah
doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi
osebami.
(6) Pri
ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med
rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu tega zakona, se
davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen, če eden od
rezidentov:
1.
v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki,
izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij;
ali
2.
plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej
določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega
zakona; ali
3.
je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
20.
člen
(rezervacije)
(1) Pri
ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca,
se oblikovanje rezervacij, v skladu z 12. členom tega zakona,
prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50% oblikovanih rezervacij,
razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Za
rezervacije po tem členu se štejejo rezervacije za dana jamstva ob
prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za
reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih
pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade
in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne
obveznosti se ne štejejo za rezervacije.
(3) Odprava in
poraba rezervacij iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki niso
bile priznane kot odhodek, se v davčnem obdobju upošteva na način,
da:
–
se iz davčne osnove izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe
rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo
priznano kot odhodek in
–
se priznajo odhodki iz porabe rezervacij v delu, v katerem
oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
(4) Kot
oblikovanje oziroma odprava rezervacij po prvem, drugem in tretjem
odstavku tega člena se obravnava tudi njihov popravek na sedanjo
vrednost predvidenih bodočih izdatkov na koncu obračunskega
obdobja.
21.
člen
(prevrednotenje
in odpis terjatev)
(1) Odhodki
zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v
obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona, vendar
znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od
naslednjih zneskov:
–
zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh
davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega
odstavka tega člena, ali
–
zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega
obdobja.
(2) Za
terjatve po tem členu se štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne
terjatve, ki ne vključujejo aktivnih časovnih
razmejitev.
(3) Odprava
oslabitve iz prvega odstavka tega člena se upošteva na način, da se
prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek,
izvzemajo iz davčne osnove.
(4) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, se odhodki, nastali zaradi
prevrednotenja oziroma preračuna terjatev, ki se po računovodskih
standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega tečaja,
priznajo kot odhodek v celoti.
(5) Odhodki
zaradi prevrednotenja terjatev, ki po prvem odstavku tega člena
niso priznani kot odhodki, se priznajo ob odpisu celote ali dela
terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane, pod pogoji iz
šestega odstavka tega člena.
(6) Odpis
terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa
sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi
pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v
katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v
celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi
neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez
sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi
stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev,
oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih
opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila
terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko
neupravičeni.
(7) Če so
odhodki iz prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve davčno priznani
na podlagi prvega odstavka tega člena, se davčna osnova ob odpisu
terjatev poveča za davčno priznane odhodke iz prevrednotenja
terjatev v preteklih davčnih obdobjih, če se odpis terjatev ne
opravi pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.
22.
člen
(prevrednotenje
finančnih naložb)
(1) Pri
ugotavljanju davčne osnove se odhodki zaradi prevrednotenja kot
posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb
oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo.
(2) Odprava
oslabitve iz prvega odstavka tega člena se upošteva na način, da se
prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek,
izvzemajo iz davčne osnove.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena se odhodki zaradi prevrednotenja
finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov, izmerjenih po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida priznajo kot odhodek v
obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona.
(4) Odhodki
zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve, ki se po prvem
odstavku tega člena ne priznajo in ki niso bili odpravljeni na
način iz drugega odstavka tega člena, se priznajo ob odtujitvi,
zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe
oziroma finančnega inštrumenta.
(5) Ne glede
na določbe prvega odstavka tega člena, se odhodki iz prevrednotenja
zaradi oslabitve posojil, vrednotenih po metodi odplačne vrednosti,
pri banki priznajo kot odhodek, vendar največ do višine, ki jo
določa zakon, ki ureja bančništvo.
23.
člen
(prevrednotenje
dobrega imena)
(1) Odhodki iz
prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena se priznajo v
obračunanem znesku, v skladu z 12. členom tega zakona, vendar
največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega
imena.
(2) Če
obračunan znesek oslabitve dobrega imena, v skladu z 12. členom
tega zakona, preseže znesek, ki se prizna kot odhodek po tem zakonu
po prvem odstavku tega člena, se presežni znesek, ki se po prvem
odstavku tega člena ne prizna kot odhodek, prizna v naslednjih
davčnih obdobjih, tako da ta preneseni znesek skupaj z odhodki iz
prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena v tekočem davčnem
obdobju ne preseže zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane
vrednosti dobrega imena.
2.
Prihodki
24.
člen
(izvzem
dividend in dohodkov, ki so podobni dividendam)
(1) Pri
določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende oziroma
drugi deleži iz dobička, vključno z dohodki, ki so podobni
dividendam iz 74. člena tega zakona, razen skritih rezerv iz 74.
člena tega zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri
izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je
izplačevalec:
1.
zavezanec za davek po tem zakonu; ali
2.
za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te
države in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot
rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v
zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in
jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne
šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire
obdavčitve; ali
3.
zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom
po tem zakonu, in ni rezident države, v primeru poslovne enote pa
se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, in je
država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona, pri
tem pa ta alinea ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge
države članice EU po 2. točki tega odstavka tega člena.
(2) Določbe
prvega odstavka tega člena se za prejemnika nerezidenta
uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju
osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki
jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko
poslovne enote v Sloveniji.
(3) Dohodki iz
prvega odstavka tega člena se izvzamejo iz davčne osnove
prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih,
na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki.
(4) Način
izvajanja tega člena ureja zakon, ki ureja davčni
postopek.
25.
člen
(izvzem
dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev)
(1) Pri
določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki
opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve
lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih
oblikah organiziranja, se 50% tega dobička izvzame iz davčne osnove
zavezanca, če je bil zavezanec, ki ustvari dobiček, udeležen v
kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik
poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj
8% in znaša čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju
gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj
6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni čas
zaposloval vsaj eno osebo.
(2) Izguba iz
odsvojitve lastniških deležev iz prvega odstavka tega člena se ne
prizna v višini 50%.
(3) Določbe
prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dobičke iz naložb v
lastniške deleže v gospodarske družbe, zadruge in druge oblike
organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5% in je
država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona, pri
tem pa to niso države članice EU.
(4) V primeru
likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote
nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10 let po ustanovitvi, se v
davčnem obračunu ob prenehanju davčna osnova poveča za izvzeti del
dobička po prvem odstavku tega člena za zadnjih pet davčnih
obdobij.
(5) Kot
likvidacija oziroma prenehanje zavezanca in poslovne enote
nerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po določbah VII.
poglavja tega zakona.
(6) Ne glede
na določbo prvega odstavka tega člena se pri določanju davčne
osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost
oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev,
pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala (naložb v obliki
povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali
ustanovitve gospodarske družbe) v družbi tveganega kapitala, ki je
ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega
kapitala, celoten takšen dobiček izvzame iz davčne osnove
zavezanca, če je imela ta družba tveganega kapitala status družbe
tveganega kapitala celotno davčno obdobje in če je imela ta družba
status družbe tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva
takega deleža zavezanca. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev iz
tega odstavka se ne prizna.
(7) Pri
določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki
opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo
lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali
prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (v
nadaljnjem besedilu: zamenjava), se dobiček ali izguba iz te
zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca. Če zavezanec prejme
plačilo v denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki ustreza
plačilu v denarju vključi v davčno osnovo.
(8) Zavezanec
iz prejšnjega odstavka je dolžan ovrednotiti v zameno prejete
lastniške deleže ali delnice po davčni vrednosti, ki so jo imeli v
zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice v času
zamenjave.
26.
člen
(odhodki, ki
se nanašajo na udeležbo)
(1) Pri
določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega zakona, se
odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital
gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki
omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona,
ne priznajo v znesku, ki je enak 5% zneska v davčnem obdobju
prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega
zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.
(2) Davčni
zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz prvega odstavka tega
člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame dohodke
po 24. in 25. členu tega zakona.
27.
člen
(izvzem
prihodkov od nepridobitne dejavnosti)
Pri določanju
davčne osnove zavezanca iz 9. člena tega zakona se prihodki iz
opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali
sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne
osnove.
28.
člen
(izvzem
prihodkov iz odpisa dolgov postopku prisilne
poravnave)
Prihodki iz
naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se
nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno
poslovanje podjetij, se ne vključijo v davčno osnovo.
3.
Odhodki
29.
člen
(splošno)
(1) Za
ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
(2) Odhodki,
ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere
glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1.
niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica
opravljanja dejavnosti;
2.
imajo značaj privatnosti;
3.
niso skladni z običajno poslovno prakso.
(3) Odhodki
niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri
poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge
izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in
okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in
nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih
izrednih in nepogostih dogodkov.
30.
člen
(nepriznani
odhodki)
(1) Davčno
nepriznani odhodki so:
1.
dohodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom
dobička;
2.
odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let;
3.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo,
oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na
dodano vrednost;
4.
stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
5.
kazni, ki jih izreče pristojni organ;
6.
davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
7.
davek na dodano vrednost, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki
ureja davek na dodano vrednost, ni uveljavil kot odbitek vstopnega
davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki ureja davek na
dodano vrednost;
8.
obresti:
a)
od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev;
b)
od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega
delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav
članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja
obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na
seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;
9.
donacije;
10. podkupnine
in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim
osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki
drugače ne bi, primeroma, da se hitreje ali ugodneje opravi ali se
opusti določeno dejanje.
(2) Stroški iz
3. točke prvega odstavka tega člena so:
1.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma
povezanih oseb iz 16. in 17. člena tega zakona, vključno s stroški
sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno
življenje teh oseb;
2.
stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno
s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na
privatno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje
bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena
po zakonu, ki ureja dohodnino.
(3) Ne glede
na prvi in drugi odstavek tega člena se stroški iz 3. točke prvega
odstavka tega člena priznajo, če gre za odplačno uporabo, vendar
največ do višine plačila oziroma povračila. Stroški sredstev v
lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje,
nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne
priznajo sorazmerno takšni rabi.
31.
člen
(delno
priznani odhodki)
(1) Kot
odhodki se priznajo v višini 50%:
1.
stroški reprezentance;
2.
stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj
funkcijo nadzora.
(2) Za stroške
reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila
(z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi
partnerji.
32.
člen
(obresti od
presežka posojil)
(1) Kot
odhodek se ne priznajo obresti od posojil, razen pri
posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od
delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v
kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem
obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega
delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca (v nadaljnjem
besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede na znesek in obdobje
trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če zavezanec
dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki
je nepovezana oseba.
(2) Za
posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena
se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za
katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila
pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika
v tej osebi oziroma banki.
(3) Znesek
deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila
se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja
vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na
zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.
33.
člen
(amortizacija)
(1)
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih
sredstev in naložbenih nepremičnin (v nadaljevanju: amortizacija)
se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode
enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih
stopenj iz petega odstavka tega člena.
(2) Če
obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan v
skladu s prvim odstavkom tega člena, se presežni znesek
amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako
da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka
tega člena obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do
odtujitve oziroma odprave evidentiranja opredmetenega osnovnega
sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine. Pri
odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja opredmetenega osnovnega
sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine se
prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju
davčnih vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega
sredstva je znesek, ki se prisodi temu sredstvu pri obračunu davka
oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki,
dobički in izgube pri obračunu davka.
(3)
Amortizacija se obračunava posamično.
(4) Sredstva,
ki se amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo
predpisi in računovodski standardi.
(5) Najvišja
letna amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena
znaša za:
1.
gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami,
3%;
2.
dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin,
6%;
3.
opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
4.
dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
5.
računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;
6.
večletne nasade 10%;
7.
osnovno čredo 20%;
8.
druga vlaganja 10%.
(6) Ne glede
na določbe prvega do petega odstavka tega člena, se lahko pri
opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša
od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega
vrednosti 500 eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis
celotne nabavne vrednosti.
(7)
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz
njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov
razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane
rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se
obravnava pod pogoji iz 20. člena tega zakona.
34.
člen
(rezervacije
pri bankah, borzno posredniških družbah in
zavarovalnicah)
(1)
Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna
tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih,
vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja
bančništvo.
(2) Posebne
rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora oblikovati
borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški družbi
kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo
določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
(3)
Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno
oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se pri
zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar
največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovalništvo.
35.
člen
(plače in
druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo)
(1) Plače,
druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila plače za
čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi
drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v
obračunanem znesku.
(2) Plače,
druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila plače za
čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi
drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se priznajo kot
odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o
zaposlitvi.
(3) Kot druga
izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet,
ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.
(4) Nagrade
vajencem se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z
zakonom.
(5) Regres za
letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi,
solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, to so:
stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenski
dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov na
službenem potovanju, to so:
1.
dnevnica;
2.
povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za
uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina);
3.
povračilo stroškov za prenočišče,
se
priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.
4.
Izguba
36.
člen
(davčna
izguba in pokrivanje davčne izgube)
(1) Davčna
izguba po tem zakonu je presežek odhodkov nad prihodki, ki so
določeni s tem zakonom.
(2) Davčno
izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem
davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih, če zakon ne določa
drugače. Pravica po tem odstavku ne preneha
s prehodom na ugotavljanje davčne osnove v skladu s 67.a členom
tega zakona.
(3) Pri
zmanjšanju davčne osnove na račun davčnih izgub iz preteklih
davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo
starejšega datuma.
(4) Zmanjšanje
davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je
dovoljeno največ do višine največ v
višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja.
(5) Če se v
davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih
deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno
spremeni za več kot 50% glede na stanje lastništva na začetku
davčnega obdobja, in zavezanec:
1.
že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti;
ali
2.
dve leti pred ali po spremembi lastništva bistveno spremeni
dejavnost,
drugi odstavek
tega člena ne velja za izgube, ki so nastale v letu spremembe
lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(6) Če
zavezanec bistveno spremeni dejavnost v dveh letih po spremembi
lastništva po petem odstavku tega člena, se davčna osnova poveča za
že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale v letu spremembe
lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(7) 2. točka
petega odstavka tega člena ne velja za zavezanca, ki bistveno
spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije
poslovanja.
37.
člen
(davčna
izguba – posebna določba)
Zavezanec, ki
po 28. členu tega zakona v davčno osnovo ne vključi prihodkov iz
naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se
nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno
poslovanje podjetij, izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz
preteklih let v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv
ne vključujejo v davčno osnovo.
VII.
OBDAVČITEV PRI PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH DELEŽEV,
ZDRUŽITVAHIN DELITVAH
38.
člen
(skrite
rezerve)
(1) Pri
združitvah in delitvah, izvedenih po tem poglavju zakona, mora
zavezanec v davčnem obračunu razkriti skrite rezerve, ki se
nanašajo na preostalo oziroma preneseno premoženje, in jih
vključiti v davčno osnovo, če zakon ne določa drugače.
(2) Davčni
obračun iz prvega odstavka tega člena se predloži v rokih in na
način, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Znesek, ki
predstavlja skrite rezerve iz prvega odstavka tega člena, se
izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo
sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna
iz prvega odstavka tega člena.
(4) Poštena
vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način
zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali
za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med
dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta
stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.
(5) Davčna
vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se
prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na
podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in
izgube pri obračunu davka.
1.
Obdavčitev pri prenosu
premoženja
39.
člen
(prenos
premoženja)
Za
prenos premoženja po tem členu se šteje transakcija, s katero
družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba), ne da bi
prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že ustanovljeno
družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (v nadaljnjem besedilu:
prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe,
prenosni družbi. Za obrat po tem členu se šteje premoženje (vsa
sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s
poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno
poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim
premoženjem.
40.
člen
(upravičenja
in obveznosti)
(1) Pri
prenosu obrata:
1.
je prenosna družba oproščena davka v zvezi z dobički, ki nastanejo
pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu
ali obratom;
2.
prenosni družbi niso priznane izgube, ki nastanejo pri prenosu
sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali
obratom;
3.
je prenosna družba dolžna ovrednotiti prejete vrednostne papirje
prevzemne družbe po njihovi tržni vrednosti na dan
prenosa.
(2) Prevzemna
družba je upravičena do:
a)
prevzema rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, ki se
lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, in do prevzema
davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi rezervacijami, kot bi
veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen;
b)
prevzema davčnih izgub, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu
ali obratom, pod pogoji, kot bi veljali za prenosno družbo, če
prenos ne bi bil izvršen, vključno s pogoji iz petega do sedmega
ostavka 36. člena tega zakona.
(3) Prevzemna
družba je dolžna ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti,
amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke ali izgube
v zvezi s prevzetimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju
njihovih davčnih vrednosti na dan prenosa pri prenosni družbi
oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.
41.
člen
(pogoji)
(1) Prenosna
družba in prevzemna družba imata pravice iz 40. člena tega zakona,
če sta rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta države članice
EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1.
če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Slovenije, za
prenos obrata ali obratov v Sloveniji ali v državi članici EU, ki
ni Slovenija;
2.
če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
in je prevzemna družba rezident Slovenije, za prenos obrata ali
obratov, ki se nahaja(jo) v Sloveniji, če po prenosu prenesena
sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo
poslovni enoti prevzemne družbe izven Slovenije;
3.
če je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
in je prenosna družba rezident Slovenije ali države članice EU, ki
ni Slovenija, pod pogojem, da po prenosu prenesena sredstva,
obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadajo poslovni enoti
prevzemne družbe v Sloveniji.
(2) Za
rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje
družba:
1.
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža evropske družbe (v
nadaljnjem besedilu: SE) ali evropske zadruge (v nadaljnjem
besedilu: SCE) med državami članicami, in jih določi minister,
pristojen za finance;
2.
ki je za namene obdavčitve rezident države članice EU v skladu s
pravom te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo nečlanico; in
3.
ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne
delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali
SCE med državami članicami, in jih določi minister, pristojen za
finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali
ima možnost izbire.
42.
člen
(posebna
ureditev v primeru poslovne enote)
Če
je prenosna družba rezident Slovenije in je prevzemna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, se za prenos enega ali
več obratov, ki predstavljajo eno ali več poslovnih enot, ki se
nahajajo v državi članici EU, ki ni Slovenija, prvi odstavek 40.
člena tega zakona ne uporablja, prenosna družba pa ima pravico do
odbitka davka, ki je posledica prenosa, ki bi ga ta država članica
EU zaračunala kot posledico tega prenosa, če ne bi bila
uveljavljena ureditev enotnega sistema obdavčenja, ki velja za
združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave
kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU ter za
prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami
članicami.
43.
člen
(priglasitev)
(1) Prenosni
in prevzemni družbi se upravičenja in obveznosti po 40. in 42.
členu tega zakona priznajo, če so izpolnjeni pogoji po 40. do 42.
členu tega zakona, na podlagi priglasitve transakcije davčnemu
organu.
(2) Če pogoji
iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, prenosna in
prevzemna družba nimata niti upravičenj niti obveznosti po teh
členih.
(3) Davčni
organ lahko na podlagi priglasitve prenosa premoženja delno ali v
celoti zavrne upravičenja iz 40. člena tega zakona, če ugotovi, da
je glavni namen ali eden glavnih namenov manjše plačilo davka
oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način
izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
2.
Obdavčitev pri zamenjavi
kapitalskih deležev
44.
člen
(zamenjava
kapitalskih deležev)
(1) Za
zamenjavo kapitalskih deležev se šteje transakcija, s katero
pridobi obstoječa ali novoustanovljena družba (v nadaljnjem
besedilu: prevzemna družba) vrednostne papirje druge družbe (v
nadaljnjem besedilu: prevzeta družba) v zamenjavo za izdajo ali
prenos lastnih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu:
vrednostni papirji prevzemne družbe) družbenikom prevzete družbe, v
zamenjavo za vrednostne papirje, ki jih imajo ti družbeniki v
prevzeti družbi (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji prevzete
družbe), pod pogojem, da po zamenjavi kapitalskih deležev prevzemna
družba pridobi, ali z nadaljnjo pridobitvijo kapitalskih deležev
obdrži, najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi.
Prevzem, ki ga opravi prevzemna družba preko priznane borze, se
šteje kot en posel, če je izvršen v obdobju šest mesecev. Priznana
borza je borza, katere organizator je polnopravni član svetovnega
združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma
Federation Internationale des Bourses de valeurs –
FIBV).
(2) Poleg
izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev po prvem odstavku tega
člena lahko prevzemna družba družbenikom prevzete družbe opravi
plačilo v denarju do 10% nominalne vrednosti oziroma če te
vrednosti ni, najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali
prenesenih vrednostnih papirjev. Plačilo v denarju se lahko v
celoti ali delno opravi manjšinskim družbenikom prevzete družbe,
namesto izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev, toda največ v
višini 5% nominalne vrednosti oziroma, če te vrednosti ni,
najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih
vrednostnih papirjev.
45.
člen
(upravičenja
in obveznosti)
(1) Pri
zamenjavi kapitalskih deležev je družbenik prevzete družbe v zvezi
z zamenjavo kapitalskih deležev po 44. členu tega zakona oproščen
davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana izguba, ki sta
dosežena z zamenjavo vrednostnih papirjev prevzete družbe, razen,
če prejme plačilo v denarju.
(2) Če prejme
plačilo v denarju, je družbenik zavezan za davek v deležu, ki
ustreza plačilu v denarju, pri čemer se doseženi dobiček ali izguba
v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu plačilu in pošteni
vrednosti vrednostnih papirjev prevzemne družbe.
(3) Družbenik
ovrednoti vrednostne papirje prevzemne družbe po davčni vrednosti,
ki so jo imeli vrednostni papirji prevzete družbe pri njem v času
zamenjave.
(4) Prevzemna
družba ovrednoti prejete vrednostne papirje prevzete družbe po
njihovi pošteni vrednosti na dan zamenjave.
46.
člen
(pogoji)
(1) Družbenik
ima pravico iz 45. člena tega zakona:
1.
če sta prevzemna družba in prevzeta družba rezidenta Slovenije in
oziroma ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija;
in
2.
če je družbenik rezident Slovenije ali ni rezident Slovenije in je
imetnik vrednostnih papirjev prevzete družbe in prevzemne družbe
preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.
(2) Za
rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje
družba:
1.
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami
članicami, razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije,
in jih določi minister, pristojen za finance;
2.
ki je za davčne namene rezident države članice EU v skladu s pravom
te države članice in se ne šteje za rezidenta izven EU v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo nečlanico; in
3.
ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne
delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali
SCE med državami članicami, in jih določi minister, pristojen za
finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali
ima možnost izbire.
47.
člen
(priglasitev)
(1) Družbenik,
ki zamenja vrednostne papirje, ima upravičenja in obveznosti po 45.
členu tega zakona, če so izpolnjeni pogoji po 44. do 46. členu tega
zakona in na podlagi priglasitve transakcije davčnemu
organu.
(2) Če pogoji
iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, družbenik nima
upravičenj niti obveznosti po 45. členu tega zakona.
(3) Davčni
organ lahko na podlagi priglasitve zamenjave kapitalskih deležev
zavrne upravičenja iz 45. člena tega zakona, če ugotovi, da je
glavni namen ali eden od glavnih namenov transakcije manjše plačilo
davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.
(4) Način
izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
3.
Obdavčitev pri združitvah
in delitvah
48.
člen
(združitve in
delitve)
(1) Za
združitev in delitev se šteje transakcija, ki se izvede v skladu z
določili zakona, ki ureja gospodarske družbe o statusnem
preoblikovanju družb.
(2) V primeru
oddelitev in razdelitev s prevzemom se določbe tega poglavja
uporabljajo samo, če gre za oddelitev ali razdelitev enega ali več
obratov prenosne družbe.
(3) V primeru
oddelitve se določbe tega poglavja uporabljajo samo, če po
oddelitvi na prenosni družbi ostane vsaj en obrat.
(4) Za obrat
po tem členu se šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki
se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega
vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je
zmožen poslovati z lastnim premoženjem.
49.
člen
(upravičenja
in obveznosti)
(1) Pri
združitvah in delitvah je:
1.
prenosna družba oproščena davka v zvezi s skritimi rezervami
oziroma v zvezi z dobički in ji niso priznane izgube, ki jih je
možno pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim. Dobiček
oziroma izguba se izračuna kot razlika med pošteno in davčno
vrednostjo sredstev in obveznosti na obračunski dan združitve in
delitve na način, kot da bi bila sredstva in obveznosti na
obračunski dan združitve oziroma delitve odtujena nepovezani osebi
za plačilo;
2.
prevzemna družba upravičena:
a)
do prevzema rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, in do
prevzema davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi
rezervacijami, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi
bil izvršen;
b)
do prevzema davčnih izgub prenosne družbe pod enakimi pogoji, ki bi
veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen, vključno s
pogoji iz petega do sedmega odstavka 36. člena tega
zakona;
c)
do oprostitve davka v zvezi z dobički, ki jih doseže ob prenehanju
udeležbe v kapitalu prenosne družbe, če je imela pred združitvijo
oziroma delitvijo udeležbo v kapitalu prenosne družbe.
(2) Prevzemna
družba je dolžna ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti,
amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke ali izgube
v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju
njihovih davčnih vrednosti pri prenosni družbi na obračunski dan
združitve in delitve oziroma na način, kot če prenos ne bi bil
izvršen.
(3) Družbenik
prenosne družbe, ki pri združitvi ali delitvi zamenja vrednostne
papirje prenosne družbe za vrednostne papirje prevzemne družbe, je
oproščen davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana izguba, ki
nastane ob zamenjavi vrednostnih papirjev prenosne družbe, razen če
prejme plačilo v denarju, in sicer:
1.
če je družbenik rezident Slovenije; ali
2.
če družbenik ni rezident Slovenije in je imetnik vrednostnih
papirjev v prenosni družbi in prevzemni družbi preko poslovne
enote, ki jo ima v Sloveniji.
(4) Če prejme
plačilo v denarju, je družbenik iz tretjega odstavka tega člena
zavezan za davek v deležu, ki ustreza plačilu v denarju, pri čemer
se dobiček ali izguba, v sorazmernem delu, pripiše gotovinskemu
plačilu in pošteni vrednosti vrednostnih papirjev prevzemne družbe.
Družbenik ovrednoti prejete vrednostne papirje prevzemne družbe po
davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni papirji prenosne družbe
pri njem v času združitve ali delitve.
50.
člen
(pogoji)
(1) Prenosna
družba in prevzemna družba imata pravice iz 49. člena tega zakona,
če sta rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta države članice
EU, ki ni Slovenija, in sicer:
1.
če sta prenosna družba in prevzemna družba rezidenta Slovenije, ne
glede na to, ali se obrat ali obrati prenosne družbe nahajajo v
Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni Slovenija;
2.
če je prenosna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
in je prevzemna družba rezident Slovenije, pod pogojem, da po
združitvi ali delitvi prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije,
rezerve in izgube ne pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe
izven Slovenije;
3.
če je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
in je prenosna družba rezident Slovenije ali druge države članice
EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po združitvi ali delitvi
prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube
pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe v Sloveniji.
(2) Za
rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, se šteje
družba:
1.
ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav
članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami
članicami, razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije,
in jih določi minister, pristojen za finance;
2.
ki je za davčne namene rezident države članice EU v skladu s pravom
te države članice in se ne šteje za rezidenta izven EU v skladu z
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjenega z državo nečlanico; in
3.
ki je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne
delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali
ima možnost izbire.
51.
člen
(posebne
določbe)
Če
je prenosna družba rezident Slovenije in je prevzemna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in združitev ali
delitev vključuje prenos obrata ali obratov, ki predstavlja
poslovno enoto v državi članici EU, ki ni Slovenija, se ne
uporablja 1. točka prvega odstavka 49. člena tega zakona, prenosna
družba pa je upravičena do odbitka davka, ki izvira iz združitve
ali delitve, ki bi ga država članica EU zaračunala zaradi združitve
ali delitve, če ne bi bila uveljavljena ureditev enotnega sistema
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev in
zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic
EU.
52.
člen
(uporaba
določb 48. do 53. člena tega zakona)
Določbe 48. do
53. člena tega zakona, ki se uporabljajo za prenosno družbo ali
prevzemno družbo, se smiselno uporabljajo tudi za dve ali več
prenosnih družb oziroma dve ali več prevzemnih družb.
53.
člen
(priglasitev)
(1) Prenosna
družba, prevzemna družba in družbenik imajo upravičenja in
obveznosti po 49. členu tega zakona, če so izpolnjeni pogoji po 48.
do 53. členu tega zakona in na podlagi priglasitve transakcije
davčnemu organu.
(2) Če pogoji
iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, prenosna družba,
prevzemna družba in družbenik nimajo upravičenj niti obveznosti po
49. členu tega zakona. V tem primeru prenosna družba v davčno
osnovo vključi skrite rezerve iz 1. točke prvega odstavka 49. člena
tega zakona.
(3) Davčni
organ lahko na podlagi priglasitve združitve oziroma delitve v
celoti ali delno zavrne upravičenja iz 49. člena tega zakona, če
ugotovi, da je glavni namen ali eden od glavnih namenov transakcije
manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim
obveznostim.
(4) Način
izvajanja tega člena določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
4.
Skupna
določba
54.
člen
(uporaba
določb 38. do 53. člena tega zakona in uporaba določb pri prenosu
statutarnega sedeža SE in SCE)
(1) Za
obdavčitev pri prenosu premoženja, obdavčitev pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitev pri združitvah in delitvah po 39.
do 53. členu tega zakona, se določbe o prenosih vrednostnih
papirjev, ki predstavljajo delež v kapitalu, uporabljajo tudi za
družbe, kot na primer družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih
kapitala ne predstavljajo vrednostni papirji.
(2) Za
obdavčitev pri prenosu statutarnega sedeža SE in SCE iz Slovenije v
državo članico, ki ni Slovenija, in iz države članice, ki ni
Slovenija, v Slovenijo ima SE in SCE smiselno upravičenja in
obveznosti glede oprostitve davka v zvezi z dobički, priznavanja
izgube, amortizacije, prevzema rezervacij iz prvega odstavka 40.
člena tega zakona, če dobički, izgube, amortizacija in rezervacije
izvirajo oziroma se nanašajo na sredstva in obveznosti, ki ostanejo
dejansko povezani s poslovno enoto SE in SCE v Sloveniji ali državi
članici.
VIII. DAVČNE
OLAJŠAVE
55.
člen
(olajšava za
vlaganja v raziskave in razvoj)
(1) Zavezanec
lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 100% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave
in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove.
Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:
1.
notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z
nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno
uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti
zavezanca;
2.
nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe,
vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne
raziskovalne organizacije). Pri ugotavljanju zneska, za katerega
zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom,
se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z
določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s
povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah
tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi
osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora
zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem
projektu oziroma programu.
(2) Zavezanec
lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem
obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih
obdobjih.
(3) Pri
zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne
olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej
zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega
datuma.
(4) Zmanjšanje
davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz
preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne
osnove davčnega obdobja.
(5) Zavezanec
ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega
člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike
Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo
nepovratnih sredstev.
(6) Minister,
pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega
člena.
(7) Znižanje
davčne osnove po tem členu se izključuje z znižanjem davčne osnove
po 55.a členu tega zakona.
55.a člen
(olajšava za investiranje)
(1) Zavezanec
lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega
zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini
davčne osnove.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne
štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme,
in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali
električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in
tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim
zahtevam EURO VI.
(3) Za neopredmetena sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne
štejejo dobro ime in stvarne pravice na nepremičninah ter druge
podobne pravice.
(4) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove v
skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na
podlagi finančnega najema.
(5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka
tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih
obdobjih po obdobju vlaganja, vendar največ v višini davčne
osnove.
(6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno
sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu,
prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim
amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to krajše od treh let,
mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo,
in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma
neopredmetenega sredstva.
(7) Za odtujitev po šestem odstavku tega člena se šteje tudi
prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo
pa začetek stečajnega oziroma likvidacijskega postopka. Za
odtujitev sredstva se ne štejejo prenos premoženja, zamenjava
kapitalskih deležev ter združitve in delitve v skladu z 38. do 54.
členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi
veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave
kapitalskih deležev in združitve in delitve.
(8) V primeru finančnega najema se določba šestega odstavka tega
člena uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe
opreme.
(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem
členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna
EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
55.b
člen
(olajšava za
zaposlovanje)
(1) Zavezanec,
ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od
55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v
evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri
tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, lahko uveljavlja znižanje
davčne osnove v višini 45% plače te osebe, vendar največ v višini
davčne osnove.
(2) Zavezanec
lahko uveljavlja olajšavo po prvem odstavku tega člena, če zaposli
osebe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen čas na podlagi
pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
Olajšava se lahko uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve teh
oseb v davčnem letu zaposlitve in naslednjih davčnih letih do
poteka 24 mesecev.
(3) Zavezanec
lahko uveljavlja olajšavo v skladu s tem členom le, če poveča
skupno število zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, v katerem na
novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo, pri čemer se
kot povečanje števila zaposlenih delavcev šteje, če je število
zaposlenih delavcev na zadnji dan davčnega obdobja višje, kot je
povprečje 12 mesecev v tem davčnem obdobju ali manj mesecih, če je
bilo to obdobje krajše. Pri ugotavljanju povečanja števila
zaposlenih delavcev se zaposleni za delovni čas, krajši od polnega
časa, upoštevajo sorazmerno, pri čemer se zaposleni za določen čas
ne upoštevajo.
(4) Olajšava
po tem členu se pri obdavčitvi pri prenosu premoženja, obdavčitvi
pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in
delitvah po 38. do 54. členu tega zakona lahko prenese na prevzemno
družbo pod pogoji, kot bi veljali, če do prenosa premoženja,
zamenjave kapitalskih deležev, združitve in delitve ne bi
prišlo.
(5) Olajšava
po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po
tem zakonu, z olajšavami za zaposlovanje po Zakonu o razvojni
podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št.
87/09) in po Zakonu o ekonomskih conah (Uradni list RS, št. 37/07 –
uradno prečiščeno besedilo in 19/10).
56.
člen
(olajšava za
zaposlovanje invalidov)
(1) Zavezanec,
ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno
rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plač te osebe, vendar največ
v višini davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s
100% telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70% plač te osebe,
vendar največ v višini davčne osnove.
(2) Zavezanec,
ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena nad predpisano
kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali
poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja
zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko
uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70% plač za te osebe,
vendar največ v višini davčne osnove. Za namene tega odstavka se
osebe iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe
o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim
datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se
izključuje z olajšavo po prvem odstavku tega člena.
57.
člen
(olajšava za
izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju)
Zavezanec, ki
sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje
praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja
znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v
višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak
mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem
izobraževanju.
58.
člen
(olajšava za
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)
Zavezanec –
delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega
zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06
– uradno prečiščeno besedilo), lahko uveljavlja zmanjšanje davčne
osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega
zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev
– zavarovancev, izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v
Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je
odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki
urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do
zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot
2.390 eurov letno, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave valoriziranih
zneskov premije, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
dohodnino.
59.
člen
(olajšava za
donacije)
(1) Zavezanec
lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v
denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene,
dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne,
kulturne, ekološke in,
religiozne in splošno koristne
namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in
rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim
enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države
članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do
zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja.
(2) Zavezanec
lahko uveljavlja, poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem odstavku
tega člena, dodatno zmanjšanje davčne osnove do zneska, ki ustreza
0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek
izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna
izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te
namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in
rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim
enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države
članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za
opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti,
vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
(3) Zavezanec
lahko uveljavlja tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v
denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki
je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri
zavezancu, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja.
(4) Za znesek,
ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz
prvega odstavka tega člena, in za znesek, ki ustreza 0,2%
obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz drugega odstavka
tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni
plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega odstavka tega člena,
se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem
obdobju.
(5) Zavezanec
lahko za znesek, ki presega znesek zmanjšanja davčne osnove po tem
členu za namene in izplačila po drugem odstavku tega člena,
zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih skupaj z
zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno obdobje,
vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem odstavku
tega člena, in največ v višini davčne osnove.
(6) Zavezanec
lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s prvim in drugim
odstavkom tega člena tudi, če gre za izplačila v države članice
Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), ki
hkrati niso države članice EU.
(7) Ne glede
na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena davčnih olajšav ni
mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni
zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh
izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike
Slovenije.
IX. DAVČNA
STOPNJA
60.
člen
(splošna
stopnja)
Davek se
plačuje po stopnji 15% od davčne osnove.
61.
člen
(posebna
stopnja)
(1)
Investicijski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so ustanovljeni
po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje,
plačujejo davek v davčnem obdobju po stopnji 0% od davčne osnove,
če do 30. novembra tega obdobja razdelijo najmanj 90% poslovnega
dobička prejšnjega davčnega obdobja.
(2)
Pokojninski skladi, obdavčeni po tem zakonu, ki so ustanovljeni po
zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo
davek po stopnji 0% od davčne osnove.
(3)
Zavarovalnice, ki lahko izvajajo pokojninski načrt v skladu z
zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačujejo
od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta davek po stopnji 0% od
davčne osnove, če sestavijo ločen davčni obračun samo za ta
pokojninski načrt.
(4) Družba
tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja
družbe tveganega kapitala, plačuje od dejavnosti izvajanja
dopustnih naložb tveganega kapitala v skladu z zakonom, ki ureja
družbe tveganega kapitala, davek po stopnji 0% od davčne osnove, če
sestavi ločeni obračun samo za ta del dejavnosti.
X. ODPRAVA
DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV IZVEN
SLOVENIJE
62.
člen
(odbitek
tujega davka)
(1) Rezident
lahko od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za
posamezno davčno obdobje odšteje znesek, ki je enak davku, ki
ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov
izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na dohodek iz
virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodek), ki je
vključen v njegovo davčno osnovo.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena lahko rezident uveljavlja vračilo
tujega davka na tuji dohodek, ki je bil vključen v njegovo davčno
osnovo v predhodnih davčnih obdobjih, pod pogoji, ki veljajo za
odbitek davka, v skladu s tem poglavjem, na način, ki ga določa
zakon, ki ureja davčni postopek.
63.
člen
(omejitev
odbitka tujega davka)
(1) Odbitek iz
62. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
1.
zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil končen in dejansko
plačan; ali
2.
zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu za tuje
dohodke, če odbitek ne bi bil možen.
(2) Če ima
Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za končen tuji davek na
dohodke iz te države šteje znesek tujega davka, izračunan po
stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.
(3) Zneska iz
1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se računata po posameznih
državah, v katerih imajo tuji dohodki svoj vir, in sicer za vsako
državo posebej.
64.
člen
(dokazila v
zvezi z odbitkom)
(1) Zavezanec,
ki uveljavlja odbitek po 62. členu tega zakona, zagotavlja
dokazila, ki vsebujejo podatke glede davčne obveznosti izven
Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za
plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan.
(2) Način
predložitve dokazil in njihova vsebina sta določena z zakonom, ki
ureja davčni postopek.
65.
člen
(sprememba
odbitka)
Če
se zaradi sprememb, zlasti vračil ali naknadnih plačil tujega
davka, spremeni odbitek, mora oziroma lahko zavezanec v obdobju, ko
je do spremembe prišlo, povečati oziroma zmanjšati davek, in sicer
za znesek, enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi
bil možen, če bi se sprememba upoštevala.
66.
člen
(prenašanje
presežka odbitka)
Če
je znesek iz 1. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona višji
od zneska iz 2. točke prvega odstavka 63. člena (presežek odbitka),
se razlika ne more prenašati med državami ali uveljavljati kot
odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.
67.
člen
(nižji
odbitek)
(1) Če je
znesek davka po tem zakonu nižji od vsakega posameznega zneska iz
1. in 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona, je najvišji
možen odbitek odbitek v višini zneska davka.
(2) Odbitek,
ki presega znesek davka, se ne prenaša v naslednja ali pretekla
davčna obdobja.
X.a
POSEBNA UREDITEV ZA UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM
NORMIRANIH ODHODKOV
67.a
člen
(posebna
ureditev)
(1)
To poglavje določa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljnjem besedilu:
ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov).
(2)
Za vsa vprašanja glede ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem
normiranih odhodkov, ki niso urejena v tem poglavju, in glede
obračunavanja in plačevanja davka od davčne osnove, ugotovljene po
tem poglavju, se uporabljajo druge določbe tega zakona, zakona, ki
ureja davčni postopek, in zakona, ki ureja davčno
službo.
67.b
člen
(zavezanec,
ki lahko ugotavlja davčno osnovo po tem poglavju, in
pogoji)
Zavezanec
po tem zakonu, ki je družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe,
in družbi primerljiva tuja oseba za poslovno enoto, ki jo ima v
Sloveniji, lahko ugotavlja davčno osnovo za davčno obdobje z
upoštevanjem normiranih odhodkov v višini, določeni v prvem
odstavku 67.e člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: zavezanec
iz 67.b člena tega zakona), če priglasi ugotavljanje davčne osnove
z upoštevanjem normiranih odhodkov v skladu s tem zakonom in
zakonom, ki ureja davčni postopek, in če njegovi prihodki,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v koledarskem letu pred
davčnim obdobjem, za katero uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 eurov in s
tem poglavjem ni drugače določeno.
67.c
člen
(spremljanje
izpolnjevanja pogojev)
(1)
Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora davčnemu organu v roku,
določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, priglasiti, da bo
ugotavljal davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov.
(2)
Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora ugotavljati prihodke iz
67.b člena tega zakona za vsako davčno obdobje v skladu s 67.b
členom tega zakona.
(3)
Zavezanec iz 67.b člena tega zakona mora v roku, določenim z
zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o
prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih
odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega obdobja, za katero
je davčni zavezanec obvestil davčni organ.
(4)
Zavezanec iz 67.b člena tega zakona, ki davčnemu organu predloži
obvestilo iz tretjega odstavka tega člena, mora ugotavljati davčno
osnovo v skladu s splošnimi pravili tega zakona.
(5)
Ne glede na tretji odstavek tega člena mora zavezanec iz 67.b člena
tega zakona, ki dve zaporedni davčni obdobji ne izpolnjuje pogojev
po tem poglavju, ugotavljati davčno osnovo v skladu s splošnimi
pravili tega zakona za celotno davčno obdobje, ki sledi tema dvema
davčnima obdobjema.
67.č
člen
(novi
zavezanci)
Ne
glede na 67.b člen lahko zavezanec iz 67.b člena tega zakona, ki
začne poslovati, v prvem davčnem obdobju in, če je začel poslovati
v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem
davčnem obdobju, ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih
odhodkov, če davčnemu organu v roku, določenim z zakonom, ki ureja
davčni postopek, priglasi, da bo ugotavljal davčno osnovo z
upoštevanjem normiranih odhodkov.
67.d
člen
(posebni
primeri ugotavljanja prihodkov iz 67.b člena)
(1)
Za potrebe določanja višine prihodkov iz 67.b člena tega zakona se
ne šteje, da je zavezanec na novo pričel poslovati, če je v 18
mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove z
upoštevanjem normiranih odhodkov:
1.
zavezanec ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem
pravu;
2.
prišlo do preoblikovanja s prenosom enega ali več obratov na
fizično osebo, ki opravlja dejavnost, če je ta fizična oseba
predhodno imela delež v zavezancu, ali na družbo, s pridobitvijo
lastniškega deleža;
3.
pričel poslovati na podlagi prenosa enega ali več obratov od druge
fizične ali pravne osebe.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka se v prihodke po 67.b členu tega
zakona štejejo:
1.
prihodki zavezanca in družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem
pravu, ugotovljeni po pravilih o računovodenju;
2.
prihodki zavezanca in družbe, ki je prevzela enega ali več obratov
zavezanca, in
3.
prihodki zavezanca in osebe, ki je prenesla enega ali več obratov
na zavezanca,
doseženi
v obdobju iz 67.b člena tega zakona.
(3)
Za obrat po tem členu se šteje obrat iz 39. člena
zakona.
67.e
člen
(določanje
davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1)
Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
se upoštevajo davčno priznani prihodki (v nadaljnjem besedilu tega
poglavja: prihodki) in normirani odhodki v višini 70 % teh
prihodkov.
(2)
Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
se ne morejo uveljavljati davčne olajšave, ki so določene s tem
zakonom in drugimi zakoni, če zmanjšujejo davčno osnovo po tem
zakonu.
(3)
Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
se davčna osnova ne more zmanjševati za priznane odhodke,
zmanjšanja davčne osnove in davčno izgubo.
67.f
člen
(sprememba
sistema glede določanja ugotavljanja davčne osnove)
Prihodki
in odhodki se pri prehodih oziroma zaradi prehodov med upoštevanjem
prihodkov in odhodkov, določenim v 67.b členu tega zakona, ter
upoštevanjem prihodkov in odhodkov, določenim v skladu z 12. členom
tega zakona, upoštevajo na način, da ne pride do njihovega
neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
67.g
člen
(davčno
obdobje)
Davčno
obdobje zavezanca iz 67.b člena tega zakona je koledarsko
leto.
XI.
OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA
1.
Obveznost plačevanja
davka
68.
člen
(obveznost
obračunavanja in plačevanja davka)
(1) Zavezanec
sam izračuna in plača davek.
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, v primeru davčnega odtegljaja iz 70.
člena tega zakona davek izračuna, odtegne in plača plačnik davka,
na način in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
(3) Obliko in
način predložitve davčnega obračuna za davek rezidenta in
nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo opravlja v poslovni
enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, določa zakon, ki ureja
davčni postopek.
(4) Obliko in
način predložitve davčnega obračuna za davčni odtegljaj po 70.
členu tega zakona določa zakon, ki ureja davčni
postopek.
(5) Ne glede
na prvi odstavek tega člena, Banka Slovenije ne izračuna in ne
plača davka.
69.
člen
(obveznost
akontacij davka)
(1) Od
dohodkov rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo
opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji,
določenih s tem zakonom, se med davčnim obdobjem plačuje akontacija
davka, če ni s tem zakonom ali zakonom, ki ureja davčni postopek,
drugače določeno.
(2) Akontacija
davka se določi, izračuna in plača v rokih in na način, določen s
tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.
(3) Za plačano
akontacijo davka se rezidentu in nerezidentu od dohodkov, ki jih
dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti
ali preko poslovne enote v Sloveniji, zmanjša obveznost za plačilo
davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na način,
določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni
postopek.
XII.
OBDAVČITEV DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI
70.
člen
(davčni
odtegljaj)
(1) Davek se
izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in
nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih dividendam,
izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v
Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:
1.
plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:
a)
dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se
izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku
izplačevalca;
b)
dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona;
2.
plačil za obresti, razen obresti:
a)
od kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja
Slovenija;
b)
iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s
strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja
zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za
katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;
c)
ki jih plačujejo banke, razen od obresti, ki so plačane osebam, ki
imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali
prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna
oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od
12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega
zakona;
č) ki jih plača Slovenija posojilojemalcu državnih dolžniških
vrednostnih papirjev na sredstva, ki jih ta posojilojemalec
zagotovi kot pokritje v poslu posojanja lastnih dolžniških
vrednostnih papirjev, ki se opravi v skladu s 83. členom Zakona o
javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno
besedilo);
Za
namene tega člena vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev
ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, obresti od vseh
dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih
inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim
vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih
obresti.
3.
plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic,
patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih
podobnih dohodkov;
Za
namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic
plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe
kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali
znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko
opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela,
načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o
industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah;
4.
plačil za zakup nepremičnin, ki se nahajajo v Sloveniji;
5.
plačil za storitve nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta
plačila pripadajo drugi osebi;
6.
plačil za storitve, svetovanja,
trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja,
informacijske storitve ter pravne storitve, če so plačila
opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna
oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od
12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega
zakona.
(2) Davek se
ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega
člena, plačanih:
1.
Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;
2.
Banki Slovenije;
3.
zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno
številko;
4.
zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih
dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno
številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.
(3) Davek se
ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. točke prvega
odstavka tega člena, plačanih nerezidentu, rezidentu v državi
članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, zavezancu za davek od
dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane
poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka
po prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi
rezidentstva, ker primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz
davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja
davkom.
(4) Znesek
davka, ki je bil po prvem odstavku tega člena izračunan, odtegnjen
in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno
ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel
uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo
po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.
(5) Davek se
ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz 1. in 2. točke prvega
odstavka tega člena, plačanih nerezidentom-pokojninskim skladom,
investicijskim skladom in zavarovalnicam, ki lahko izvajajo
pokojninski načrt, pod pogoji iz tretjega odstavka 61. člena tega
zakona, ki so rezidenti države članice EU oziroma EGP, ki ni
Slovenija, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega
nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku
tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva. Kot
nezmožnost uveljavljanja davka se pri zavezancih po tem odstavku
šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev dohodkov teh
zavezancev v državi rezidentstva po stopnji 0%.
(6) Določba
četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za primere iz petega
odstavka tega člena.
(7) Ne glede
na določbe tretjega in petega odstavka tega člena se davek
izračuna, odtegne in plača oziroma ni mogoče uveljavljati vračila
iz četrtega in šestega odstavka tega člena za plačila v države, s
katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočila
spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o določitvi
seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem
listu Republike Slovenije.
(8) Če
Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije
izplačujejo ali so jim bili zaračunani dohodki iz prvega odstavka
tega člena, se štejejo za rezidente.
70.a
člen
(posebna
ureditev davčnega odtegljaja za obresti od dolžniških vrednostnih
papirjev)
Ne
glede na 70. člen tega zakona se davek ne izračuna, odtegne in
plača od plačil od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih
izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v
Sloveniji, če:
–
ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir
(oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere
dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj
dolžniškega vrednostnega papirja banka) in
–
so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje
v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi
članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
razen v
primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo
odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja
denacionalizacijo.
70.b
člen
(posebna
ureditev davčnega odtegljaja od plačil v zvezi z začasnim
mehanizmom zagotavljanja finančne stabilnosti v
euroobmočju)
Ne
glede na določbe 70. člena tega zakona, se davek ne izračuna,
odtegne in plača od plačil Slovenije, ki izhajajo iz poroštva za
obveznosti delniške družbe, ustanovljene za namen zagotavljanja
finančne stabilnosti v območju eura v skladu z Zakonom o poroštvu
Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v
euroobmočju (Uradni list RS, št. 59/10).
71.
člen
(obdavčenje,
ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav
članic EU)
(1) Davka se
ne odtegne od plačil dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki
se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU, če:
1.
ima prejemnik najmanj 10% vrednosti ali števila delnic ali deležev
v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah
osebe, ki deli dobiček;
2.
traja najnižja udeležba iz 1. točke tega odstavka najmanj 24
mesecev; in je
3.
prejemnik:
a)
oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance;
b)
za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te
države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjeno z
državo nečlanico; in
c)
je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne
družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister,
pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je
davka oproščena ali ima možnost izbire.
(2) Določba
prvega odstavka tega člena se ne uporablja za znesek dohodkov,
podobnih dividendam, ki se štejejo za prikrito izplačilo dobička,
če znesek plačil ni skladen s 16. členom tega zakona. Po tem
odstavku se ne obravnavajo dohodki, ki se obravnavajo po drugem
odstavku 72. člena.
(3) Dividenda,
ki je izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev po 2.
točki prvega odstavka tega člena, sicer pa izpolnjuje pogoje iz
prvega odstavka tega člena, se lahko izplača brez odtegljaja davka,
če izplačevalec dividende ali posrednik, za zavarovanje izpolnitve
morebitne davčne obveznosti, izroči ustrezno bančno garancijo
pristojnemu davčnemu organu. Znesek bančne garancije je znesek
davka, izračunan od osnove, ki je enaka znesku dividende,
izračunane na podlagi preračunane stopnje.
(4) Pristojni
davčni organ lahko unovči garancijo, če prejemnik dividende ni
razpolagal 24 mesecev z najnižjo udeležbo iz 1. točke prvega
odstavka tega člena. Garancija poteče s potekom 24 mesecev
razpolaganja z najnižjo udeležbo.
(5) Za
ustrezno bančno garancijo se šteje bančna garancija banke s sedežem
v Sloveniji ali v državi članici EU, s katero se banka nepreklicno
zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega organa ter brez
ugovorov, na poseben račun davčnega organa izplačala vsoto iz
drugega odstavka tega člena, z rokom veljavnosti do dneva
izpolnitve pogoja glede časa trajanja udeležbe v skladu z 2. točko
prvega odstavka tega člena.
72.
člen
(obdavčenje,
ki velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih
pravic med povezanimi družbami iz različnih držav članic
EU)
(1) Davka se
ne odtegne od plačil obresti in plačil za uporabo premoženjskih
pravic družbam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja
skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili
uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, če, v času plačila:
1.
so obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic izplačane
upravičenemu lastniku, ki je družba države članice EU, ki ni
Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se
nahaja v drugi državi članici EU;
2.
sta plačnik in upravičeni lastnik povezana tako, da:
a)
je plačnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu upravičenega
lastnika, ali
b)
je upravičeni lastnik neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu
plačnika;
c)
je ista družba neposredno najmanj 25% udeležena v kapitalu plačnika
in upravičenega lastnika,
pri tem pa gre
za udeležbo med družbami iz držav članic EU;
3.
traja najnižja udeležba iz 2. točke tega odstavka najmanj 24
mesecev; in je
4.
plačnik ali upravičeni lastnik:
a)
družba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem
obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe
premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih
držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance;
b)
za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te
države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z
državo nečlanico EU; in
c)
je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja
skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili
uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je
dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.
(2) Določba
prvega odstavka tega člena se uporablja samo za znesek obresti po
drugem odstavku 19. člena tega zakona in znesek plačil uporabe
premoženjskih pravic po četrtem odstavku 16. člena tega
zakona.
(3) Poslovna
enota se šteje za plačnika obresti in plačil uporabe premoženjskih
pravic po tem členu, če so te obresti in plačila uporabe
premoženjskih pravic zanjo odhodek po tem zakonu.
(4) Upravičeni
lastnik obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic iz prvega
odstavka tega člena je družba države članice EU, ki ni Slovenija,
ki je prejemnik teh obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic
v svojo korist. Ne šteje se za upravičenega lastnika posrednik za
drugo osebo, kot predstavnik, pooblaščenec ali pooblaščen podpisnik
(zastopnik).
(5) Poslovna
enota se šteje za upravičenega lastnika obresti in plačil uporabe
premoženjskih pravic, če:
a)
je terjatev, pravica ali uporaba informacije, v zvezi s katerimi
nastanejo obresti ali plačila uporabe premoženjskih pravic,
dejansko povezana s to poslovno enoto; in
b)
obresti ali plačila uporabe premoženjskih pravic predstavljajo
dohodek, za katerega je ta poslovna enota v državi članici EU, v
kateri se nahaja, zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi
se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe
iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka
oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je
dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.
(6) Kadar se
poslovna enota družbe države članice EU šteje za plačnika ali
upravičenega lastnika za obresti in plačila uporabe premoženjskih
pravic, se noben drug del te družbe ne šteje kot plačnik ali
upravičeni lastnik za te obresti in ta plačila uporabe
premoženjskih pravic za namene tega člena.
(7) Določbe
tega člena se ne uporabljajo za plačila obresti in plačila uporabe
premoženjskih pravic poslovne enote ali poslovni enoti družbe
države članice EU, ki se nahaja v tretji državi, in prek nje v
celoti ali delno potekajo posli družbe.
(8) Za namene
tega člena vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne
glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali
imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej
dohodek iz vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali
zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim
vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam. Kazni zaradi
zamude pri plačilu se za namene tega člena ne štejejo za
obresti.
(9) Za namene
tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila
vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli
avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo,
vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo,
kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta,
tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih,
komercialnih ali znanstvenih izkušnjah.
(10)
Upravičenje po tem členu se prizna na podlagi dovoljenja davčnega
organa, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena. Dovoljenje se izda
na podlagi vloge. Vloga ter postopek glede vloge in izdaje
dovoljenja sta urejena z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
73.
člen
(uporaba
določb 72. člena tega zakona)
Določbe 72.
člena tega zakona se ne uporabljajo, če gre za:
1.
plačila, ki imajo naravo delitve dobička ali vračila
kapitala,
2.
obresti iz kreditov, ki vsebujejo pravico udeležbe na dolžnikovem
dobičku,
3.
obresti iz kreditov, ki kreditodajalcu dajejo pravico zamenjave
njegove pravice do obresti v pravico do udeležbe v
dobičku,
4.
plačila iz kreditov, ki ne vsebujejo določb za vračilo glavnice ali
če vračilo glavnice zapade po 50 letih po nastanku.
74.
člen
(dohodki,
podobni dividendam)
Za
dohodke, podobne dividendam, se štejejo:
1.
dobiček, ki se izplača v zvezi z vrednostnimi papirji in krediti,
ki zagotavljajo udeležbo v dobičku izplačevalca;
2.
dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je
oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička
ali rezerv iz dobička in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju
izplačevalca;
Skrite rezerve
se izračunajo kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno
vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan pred vpisom
zaključka likvidacije v sodni register.
Poštena
vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način
zamenjati sredstvo ali s katerim je mogoče poravnati obveznost ali
za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski inštrument med
dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta
stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.
Davčna
vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se
prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na
podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in
izgube pri obračunu davka.
3.
izplačana vrednost delnic ali poslovnih deležev, zmanjšana za
njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv,
ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana
izplačevalca;
4.
izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala
izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja
osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička;
5.
izplačana vrednost pridobljenih lastnih delnic ali lastnih
poslovnih in drugih lastnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko
vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv;
6.
dobiček, prenesen na podlagi podjetniške pogodbe v skladu z
zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
7.
prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno
ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali
obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito
izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi
izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh
oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga,
brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz
16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik
sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene
iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in
storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile
opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti
na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot
znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona, in obresti
od presežka posojil iz 32. člena tega zakona.
75.
člen
(vštevanje
davčnega odtegljaja v davčno osnovo)
(1) Rezident,
ki prejme dohodek, od katerega se odtegne davek v skladu z
določbami tega poglavja, všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred
zmanjšanjem za odtegnjen davek.
(2)
Nerezident, ki prejme dohodek, od katerega se odtegne davek po
določbah tega poglavja v zvezi z dejavnostjo oziroma posli, ki jo
opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali preko poslovne enote v
Sloveniji, všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za
odtegnjen davek.
(3) Za plačan
znesek odtegnjenega davka se zmanjša obveznost zavezanca iz prvega
in drugega odstavka tega člena za plačilo davka po davčnem obračunu
za posamezno davčno obdobje na način, določen s tem zakonom oziroma
zakonom, ki ureja davčni postopek.
XIII. POSEBNA
DOLOČBA
76.
člen
(natančnejši
predpisi)
Podrobnejše
predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister, pristojen za
finance.
XIV. PREHODNE
DOLOČBE
77.
člen
(uporaba
določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb in Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb v zvezi z olajšavami)
(1) Zavezanec,
kateremu so pred dnem začetka uporabe tega zakona začeli teči roki
po 40. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), se glede teka teh
rokov oziroma posledic vezanih na te roke, obravnava po dosedanjih
predpisih.
(2) Zavezanec,
kateremu so pred dnem začetka uporabe tega zakona začeli teči roki
po 49. in 50. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), se glede teka teh
rokov oziroma posledic vezenih na te roke, obravnava po dosedanjih
predpisih.
78.
člen
(uporaba
določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v zvezi z olajšavo
za zaposlovanje)
Zavezanec, ki
ima na dan začetka uporabe tega zakona pravico do zniževanja davčne
osnove po prvem in drugem odstavku 50. člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), davčno osnovo lahko znižuje do poteka obdobja
12 mesecev po 50. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
79.
člen
(obračunavanje
zalog)
Zavezanec, ki
obračunava zaloge po 24. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
lahko z dnem začetka uporabe tega zakona izbere drugo metodo
obračunavanja zalog.
80.
člen
(sprememba
amortizacijskih stopenj)
Zavezancu, ki
je začel z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev pred dnem začetka uporabe tega
zakona, se kot odhodek prizna amortizacija teh opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev do
dokončne amortizacije v višini v skladu s 15., 16. in 17. členom
Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo) oziroma 26. členom Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
81.
člen
(uporaba 32.
člena tega zakona)
(1) Za obresti
iz 32. člena tega zakona, ki se ne priznajo kot odhodek, se štejejo
obresti od posojil, ki so nastala po dnevu začetka uporabe Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede
na določbo 32. člena tega zakona, se kot odhodek ne priznajo
obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in
zavarovalnicah, ki so prejeta od družbenika, ki ima kadarkoli v
davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic
ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če
kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo:
1.
v prvem letu po dnevu začetka uporabe tega zakona
osemkratnik;
2.
v drugem, tretjem in četrtem letu šestkratnik;
3.
v petem letu pa petkratnik
zneska deleža
tega družbenika v kapitalu zavezanca, ugotovljene glede na znesek
in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju.
82.
člen
(uporaba
določb Zakona o davku od dobička pravnih oseb in Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb pri obdavčitvi pri prenosu premoženja,
obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri
združitvah in delitvah)
(1) Pri
obdavčitvi pri prenosu premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi
kapitalskih deležev in obdavčitvi pri združitvah in delitvah po 38.
do 54. členu tega zakona, se prenos premoženja, zamenjava
kapitalskih deležev in združitve in delitve ne štejejo za dogodke,
ki po 40. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) oziroma 49. in 50.
členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo) povzročijo, da mora zavezanec v
letu takšnega dogodka povečati davčno osnovo za izkoriščeno
olajšavo. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne
bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in
združitve in delitve.
(2) Določbe
Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo) in Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), ki
zapadejo pod prehodno ureditev, se pri obdavčitvi pri prenosu
premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in
obdavčitvi pri združitvah in delitvah po 38. do 54. členu tega
zakona upoštevajo, kot bi veljalo, če ne bi prišlo do prenosa
premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in
delitve.
83.
člen
(uporaba 20.
člena tega zakona)
Določbe
tretjega odstavka 20. člena tega zakona se uporabljajo tudi za
rezervacije po 16. in 27. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
oblikovane pred dnem začetka uporabe tega zakona in po 23. členu
Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo).
84.
člen
(pretekle
izgube)
Izgube iz
davčnih obdobij od leta 2000 do leta 2006 se lahko pokrivajo v
skladu s 36. členom tega zakona, razen izgub, ki se niso pokrile v
skladu s petim odstavkom 29. člena Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
85.
člen
(uporaba 70.
člena tega zakona)
(1) Določbe
70. člena tega zakona se ne uporabljajo za plačila iz 2. do 6.
točke prvega odstavka 70. člena tega zakona, ki so obračunana za
obdobja pred 1. januarjem 2005.
(2) Določbe
68. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) se uporabljajo za plačila
po 2. do 5. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), ki so obračunana za obdobja pred dnem začetka
uporabe tega zakona, tudi, če so izplačana po dnevu začetka uporabe
tega zakona.
(3) Določbe
70. člena tega zakona se ne uporabljajo za izplačila iz 2. do 6.
točke prvega odstavka 70. člena tega zakona, ki so obračunana za
obdobja pred 1. januarjem 2007 (pred dnem začetka uporabe tega
zakona).
86.
člen
(uporaba 65.c
člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb)
Določba 65.c
člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št.
14/03 – uradno prečiščeno besedilo), ki določa, da se davčna osnova
zmanjšuje za obračunane obresti od dolgoročnih in kratkoročnih
vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995 izdale Slovenija,
občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Slovenija oziroma
občine, vendar največ do višine davčne osnove, se uporablja tudi po
dnevu začetka uporabe tega zakona.
87.
člen
(izbrano
davčno obdobje in prehod na izbrano davčno obdobje)
(1) Pri
prehodu na davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, so
obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem obdobju, ki je obdobje od
konca koledarskega leta do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki
se razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno davčno
obdobje.
(2) Pri
prehodu na davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta,
so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem obdobju, ki je obdobje od
konca davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, do
začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se ne razlikuje od
koledarskega leta, kot bi šlo za celotno davčno obdobje.
(3) Na način,
kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, so obdavčeni
tudi dohodki zavezanca v obdobju pri prehodu iz enega davčnega
obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, na drugo davčno
obdobje, ki se tudi razlikuje od koledarskega leta.
(4) Določba
tretjega odstavka 10. člena tega zakona se uporablja tudi za
zavezance, ki so v letu 2005 in 2006 izbrali, da se njihovo davčno
obdobje razlikuje od koledarskega leta.
88.
člen
(uporaba
določb 6. člena tega zakona v zvezi s stalno poslovno
enoto)
Gradbišče,
projekt gradnje, montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi,
če je gradbišče bilo oblikovano oziroma so se dela začela
opravljati pred dnem začetka uporabe tega zakona, se šteje za
poslovno enoto nerezidenta, če dejavnost oziroma posli trajajo dlje
od obdobja, določenega v 6. členu tega zakona.
89.
člen
(obdavčevanje
v skupini do poteka dobe)
Zavezanci, ki
ugotavljajo davek na podlagi obdavčenja v skupini v skladu s točko
a) ali točko b) 81. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), lahko
nadaljujejo s tem načinom do poteka dobe, za katero je bilo dano
dovoljenje za obdavčenje v skupini, v skladu z 81. členom Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo) po 200. členu Zakona o davčnem postopku
(Uradni list RS, št. 18/96, 78/96, 87/97, 35/98, 76/98, 82/98,
91/98, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in 33/03) ali po 63. do
67. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS,
št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
90.
člen
(uporaba 18.
člena)
Zavezanec, ki
je pred dnem začetka uporabe tega zakona, izvzel dividende oziroma
druge deleže iz dobička iz davčne osnove in ravnal po tretjem
odstavku 18. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo), se glede časa
trajanja udeležbe iz 2. točke prvega odstavka 18. člena in bančne
garancije iz tretjega odstavka istega člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo) obravnava po tretjem odstavku 18. člena Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
91.
člen
(prehodno
obdobje za obdavčitev pri prenosu dejavnosti, zamenjavah
kapitalskih deležev, združitvah in delitvah)
Zavezancem,
katerim je bilo pred dnem začetka uporabe tega zakona izdano
dovoljenje po 35., 40. in 47. členu Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), se glede upravičenj, pogojev in drugega ravnanja v zvezi
s transakcijami, za katere se je izdalo dovoljenje, obravnavajo po
določbah 30. do 48. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
92.
člen
(prehodno
obdobje glede udeležbe po 71. členu tega zakona)
Ne
glede na določbe 1. točke prvega odstavka 71. člena tega zakona, se
do 31. decembra 2008 uporablja stopnja 15%.
93.
člen
(prehod na
nov način računovodenja)
Za
zavezance, ki z dnem ali po dnevu začetka uporabe tega zakona
spremenijo način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih,
določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim
zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja
računovodskih poročil, in za zavezance, ki so pred dnem začetka
uporabe tega zakona spremenili način sestavljanja računovodskih
poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske
družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen
način sestavljanja računovodskih poročil, se tudi po dnevu začetka
uporabe tega zakona uporablja prehodna določba 14. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 108/05).
94.
člen
(davčna
stopnja za investicijske sklade)
Za
zavezance investicijske sklade, obdavčene po tem zakonu, ki so
ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za
upravljanje, se tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona, ne glede
na prvi odstavek 61. člena tega zakona, uporablja prehodna določba
drugega odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
108/05).
95.
člen
(uporaba 15.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb)
(1) Za obresti
na dana oziroma prejeta posojila od povezanih oseb, ki so bila
sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona, se uporablja 15.
člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede
na prvi odstavek tega člena se lahko pri ugotavljanju prihodkov in
odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih
oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona,
upošteva obračunane obresti do višine zadnje objavljene, ob času
obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti
obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera
oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se
te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri
čemer to obdobje ne more biti daljše od enega leta.
(3) Ne glede
na prvi odstavek tega člena se lahko pri ugotavljanju prihodkov in
odhodkov za obresti na dana oziroma prejeta posojila od povezanih
oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka uporabe tega zakona,
za obresti, obračunane za obdobja od 7. junija 2008 dalje,
uporabljata prvi in drugi odstavek 19. člena tega
zakona.
96.
člen
(uporaba 17.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb)
Za
odhodke prevrednotenja iz 17. člena Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), ki niso bili priznani v obdobjih pred dnem začetka
uporabe tega zakona v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo), se tudi po dnevu začetka uporabe
tega zakona uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 17.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo) glede odprave oslabitev in
priznavanja teh odhodkov.
97.
člen
(uporaba 60.
člena tega zakona)
Ne
glede na 60. člen tega zakona, se davek plačuje po stopnji 23% od
davčne osnove za leto 2007, 22% od davčne osnove za leto 2008 in
21% od davčne osnove za leto 2009.
98.
člen
(rezervacije
pri prehodu na nov način računovodenja)
(1) Pri
prehodih na nov način sestavljanja računovodskih poročil, vključno
pri prehodu na nov način sestavljanja računovodskih poročil po 14.
členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/05) se dodatno oblikovanje
ali odprava rezervacij za pokojnine, jubilejne nagrade in za
odpravnine štejejo kot spremembe računovodskih usmeritev zavezanca
po 14. členu tega zakona.
(2) Določba
prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi pri sestavi
davčnega obračuna za leto 2006.
XV. KONČNI
DOLOČBI
99.
člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Zakon o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 40/04, 70/04 –
popravek, 139/04, 17/05 – uradno prečiščeno besedilo, 108/05 in
33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in naslednji predpisi, izdani
na njegovi podlagi:
–
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 49/04);
–
Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS, št. 130/04 in
142/04);
–
Pravilnik o določanju primerljivih tržnih cen (Uradni list RS, št.
130/04);
–
Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave
in razvoj (Uradni list RS, št. 79/06);
prenehajo
veljati z dnem uveljavitve tega zakona, uporabljajo pa se do 31.
decembra 2006.
(2) Z dnem
začetka uporabe tega zakona prenehata veljati drugi in tretji
odstavek 18. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni
list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 in 93/02) v delu, ki se nanaša na
oblikovanje rezerv in na zavezance po tem zakonu.
100.
člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2007 dalje,
razen:
–
določbe prvega odstavka 55. člena tega zakona, v delu, ki določa
regijsko olajšavo, ki začne veljati z dnem, ko Evropska komisija
odobri shemo te olajšave ter
–
šestega odstavka 25. člena in četrtega odstavka 61. člena tega
zakona, ki začneta veljati z dnem, ko Evropska komisija odobri to
shemo državne pomoči.
(2) Minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi
dan uveljavitve in dan začetka uporabe olajšave iz prvega odstavka
tega člena.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2A/ (Uradni list RS, št. 56/08) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe:
PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
4.
člen
(postopkovna
določba)
Z dnem uveljavitve ZDavP-2B (UL RS, št. 110/09) – tj. od 30.12.2009
naprej prenehajo veljati določbe 4. člena ZDDPO-2A (153. člen
ZDavP-2B) – uveljavitev neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega
davka v skladu s 70. členom ZDDPO-2 je urejena v novem 383.a členu
ZDavP-2.
5.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2B/ (Uradni list RS, št. 76/08) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo:
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko
zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za
investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja
2008.
Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2C/ (Uradni list RS, št. 05/09) vsebuje naslednje prehodne
in končno določbo:
2.
člen
Ta
zakon se uporablja tudi pri obračunih, ki se nanašajo na leto 2008,
za investiranje opravljeno od 1. januarja 2008.
3.
člen
Ne
glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko zavezanec
za leto 2008 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v
avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO
IV, v skladu s 55.a členom zakona.
4.
člen
Ne
glede na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko zavezanec
za leto 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 uveljavlja znižanje davčne
osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna
vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, v
skladu s 55.a členom zakona.
5.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2D/ (Uradni list RS, št. 96/09) vsebuje naslednjo prehodno
in končno določbo:
PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA
2.
člen
(postopkovna
določba)
(1) Zavezanci,
ki uveljavijo spremembo davčne obravnave obresti na podlagi drugega
ali tretjega odstavka 95. člena zakona, lahko zahtevajo vračilo že
plačanega davka, če bi bila njihova obveznost za davek zaradi
spremenjene davčne obravnave manjša.
(2) Zavezanci
zahtevajo vračilo davka po prvem odstavku tega člena s posebnim
popravkom obračuna za ta namen, ki ga morajo ne glede na roke,
določene v zakonu, ki ureja davčni postopek, predložiti najpozneje
do 31. marca 2010.
3.
člen
(začetek
veljavnosti)
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku /ZDavP-2B/
(Uradni list RS, št. 110/09) vsebuje naslednjo končno
določbo:
154.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o
spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2E/ (Uradni list RS, št. 43/10) vsebuje naslednjo končno
določbo:
KONČNA
DOLOČBA
4.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Spremenjen prvi odstavek 55. člena zakona in
nov 55.b člen zakona se uporabljata od 1. januarja 2010.
Zakon o
dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb /ZDDPO-2F/
(Uradni list RS, št. 59/11) vsebuje naslednjo končno
določbo:
3.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Zakon o
spremembi Zakona o spremembi Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb – ZDDPO-2C /ZDDPO-2G/ (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje še
naslednjo prehodno in končno določbo:
PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA
2.
člen
Ne
glede na prvi, drugi in šesti odstavek 54. člena Zakona o davčnem
postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo; v
nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko zavezanec za leto 2011
uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v tovorna motorna
vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V,
in za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, s predložitvijo popravka obračuna po
54. členu ZDavP-2 najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega
zakona.
3.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se za investicije, opravljene od
1. januarja 2011 dalje.
Zakon o
spremembah in dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2H/ (Uradni list RS, št. 30/12) vsebuje še naslednje
prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN
KONČNA DOLOČBA
4.
člen
Določbe 55.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11
in 24/12) se v delu, ki se nanaša na regijsko olajšavo, za regijsko
olajšavo, uveljavljeno, vendar ne v celoti izkoriščeno pred
uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo do poteka roka iz 55. člena
zakona.
5.
člen
Ne
glede na 60. člen zakona se davek plačuje po stopnji 18 % od davčne
osnove za leto 2012, 17 % od davčne osnove za leto 2013 in 16 % od
davčne osnove za leto 2014.
6.
člen
Z
dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o davčni
regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št.
110/07) v delu, ki se nanaša na izvajanje 55. člena Zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08,
5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11 in 24/12), uporablja
pa se za regijske olajšave, uveljavljene pred uveljavitvijo tega
zakona.
7.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2012
dalje.
Zakon
o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
/ZDDPO-2I/ (Uradni list RS, št. 94/12) vsebuje še naslednjo končno
določbo:
KONČNA
DOLOČBA
7.
člen
Ta
zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2013
dalje.
Določba
spremenjenega četrtega odstavka 36. člena zakona se uporablja za
davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali
kasneje.
Do
začetka uporabe določb spremenjenih 1., 8., 36., 59. in 70. člena
zakona, se uporabljajo določbe 1., 8., 36., 59. in 70. člena Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06,
56/08, 78/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10 in
59/11).