www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>

</head>

<body >

Iz sklopa – modula:

ZAKONODAJA/Davki/DDPO/ZDDPO-ZDTon/…

</div>

ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

(neuradno
prečiščeno besedilo)

/ZDDPO-2/

Uradni list RS, št.:

§  
117/06 (16.11.2006; veljavnost od 17.11.2006;
uporaba od 01.01.2007),

§  
56/08 (06.06.2008; veljavnost od 07.06.2008;
uporaba od 07.06.2008),

§  
76/08 (25.07.2008; veljavnost od 26.07.2008,
uporaba od 01.01.2008),

§  
05/09 (23.01.2009; veljavnost od 24.01.2009;
uporaba od 01.01.2008).

<table class=MsoNormalTable border=0 cellspacing=0 cellpadding=0 width=611
 style="width:458.0pt;margin-left:5.4pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=384 valign=top style="width:288.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 Datum veljavnosti neuradno prečiščenega
 besedila:
 </td>
 <td width=227 valign=top style="width:170.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 od
 24.01.2009 naprej
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=384 valign=top style="width:288.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila:
 </td>
 <td width=227 valign=top style="width:170.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 od 01.01.2008 naprej
 </td>
 </tr>
</table>

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina zakona)

(1) S tem zakonom se ureja
sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.

(2) S tem zakonom se v pravni
red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:

– Direktiva Sveta 90/434/EGS z
dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L
št. 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 142), zadnjič spremenjena z Direktivo
Sveta 2005/19/ES o spremembah Direktive 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve
za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz
različnih držav članic (UL L št. 58 z dne 4. marca 2005, str. 19);

– Direktiva Sveta 90/435/EGS z
dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih
družb iz različnih držav članic (UL L 225 z dne 20. avgusta 1990, str. 6),
zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2003/123/ES o spremembah Direktive Sveta
90/435/EGS o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz
različnih držav članic (UL L št. 7 z dne 13. januarja 2004, str. 41);

– Direktiva Sveta 2003/49/ES z
dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin
med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L št. 157 z dne 26.
junija 2003, str. 49).

2. člen

(pripadnost davka)

Davek od dohodkov pravnih oseb
(v nadaljnjem besedilu: davek) po tem zakonu je prihodek državnega proračuna.

II. ZAVEZANEC ZA
DAVEK IN OBSEG DAVČNE OBVEZNOSTI

3. člen

(zavezanec za
davek)

(1) Zavezanec oziroma zavezanka
za davek je pravna oseba domačega in tujega prava (v nadaljnjem besedilu:
zavezanec).

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, je zavezanec tudi družba oziroma združenje oseb, vključno z družbo
civilnega prava, po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po
zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Republika Slovenija in
samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci, če s tem zakonom ni določeno
drugače.

4. člen

(obseg davčne obveznosti)

(1) Rezident oziroma rezidentka
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: rezident) je zavezan za davek od
vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu:
Slovenija), in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije.

(2) Nerezident oziroma
nerezidentka Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nerezident) je zavezan za davek
od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.

(3) Dohodki rezidenta in
nerezidenta, določeni s tem zakonom, se obdavčujejo v obsegu in na način, kot
je določeno s tem zakonom.

5. člen

(rezident in
nerezident)

(1) Rezident je zavezanec iz 3.
člena tega zakona, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:

1. ima sedež v Sloveniji,

2. ima kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v Sloveniji.

(2) Nerezident je zavezanec iz
3. člena tega zakona, ki ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz prvega odstavka
tega člena.

(3) Minister oziroma ministrica
(v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, določi način
ugotavljanja kraja dejanskega delovanja poslovodstva, pri tem pa upošteva, da
je kraj dejanskega delovanja poslovodstva kraj, kjer se sprejemajo ključne
upravne in poslovne odločitve, ki so potrebne za vodenje poslovanja in ki je
običajno kraj, kjer osebe ali skupina oseb na vodstvenih funkcijah, primeroma
poslovodstvo, sprejema odločitve, ali kraj, kjer se določajo dejanja, ki jih bo
opravila oseba kot celota, ter da se za ugotavljanje upoštevajo vsa pomembna
dejstva in okoliščine posameznega primera.

6. člen

(poslovna enota
nerezidenta)

(1) Poslovna enota nerezidenta
po tem zakonu je kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali preko katerega
nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji.

(2) Za poslovno enoto
nerezidenta se šteje zlasti:

1. pisarna, podružnica, tovarna,
delavnica, rudnik, kamnolom ali drug kraj, kjer se pridobivajo ali izkoriščajo
naravni viri;

2. gradbišče, projekt gradnje,
montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če dejavnost oziroma posli
trajajo dlje kot 12 mesecev.

(3) Kot poslovna enota
nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki deluje v imenu nerezidenta, v zvezi
s katerimikoli dejavnostmi oziroma posli za nerezidenta, če ima in običajno
uporablja pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, razen če so
dejavnosti oziroma posli posrednika omejene na tiste iz 7. člena tega zakona,
zaradi česar se ta kraj poslovanja ne bi štel za poslovno enoto nerezidenta.

(4) Kot poslovna enota
nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki v svojem imenu deluje za
nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s
splošnim pooblastilom ali katerikoli drug neodvisni posrednik, kadar deluje v
celoti ali pretežno v imenu nerezidenta in se pogoji in okoliščine v poslovnih
in finančnih razmerjih med tem nerezidentom in tem posrednikom razlikujejo od
tistih, ki bi bili v razmerjih med nepovezanimi osebami.

(5) Gradbišče, projekt gradnje,
montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, ki trajajo dlje kot dvanajst
mesecev, se šteje za poslovno enoto nerezidenta od dneva začetka dejavnosti
oziroma poslov, vključno s pripravljalnimi deli.

7. člen

(kraj poslovanja,
ki ni poslovna enota)

Ne glede na 6. člen tega zakona,
se kraj poslovanja ne šteje za poslovno enoto nerezidenta, če nerezident:

1. uporablja prostore le za
skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki mu pripadajo;

2. vzdržuje zaloge dobrin ali
blaga, ki mu pripadajo, le zaradi skladiščenja, razstavljanja ali dostave;

3. vzdržuje zaloge dobrin ali
blaga, ki mu pripadajo, le zaradi predelave s strani druge osebe;

4. vzdržuje kraj poslovanja le
zaradi nakupa dobrin ali blaga ali zbiranja informacij zase;

5. vzdržuje kraj poslovanja le
zaradi opravljanja kakršnekoli druge dejavnosti oziroma poslov pripravljalne
ali pomožne narave zase;

6. vzdržuje kraj poslovanja le
za kakršnokoli kombinacijo dejavnosti oziroma poslov, določenih v 1. do 5.
točki tega člena, pod pogojem, da so splošna dejavnost oziroma posli kraja
poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalne ali pomožne narave.

III. VIR DOHODKOV

8. člen

(vir dohodkov)

(1) Dohodek ima vir v Sloveniji,
če je po katerikoli določbi drugega do štirinajstega odstavka tega člena mogoče
določiti vir dohodka v Sloveniji.

(2) Dohodki rezidenta, razen
dohodka doseženega v poslovni enoti ali preko poslovne enote tega rezidenta, ki
se nahaja izven Slovenije, oziroma razen dohodkov, ki so v skladu z določbami
četrtega do štirinajstega odstavka tega člena dohodki z virom izven Slovenije,
imajo vir v Sloveniji.

(3) Dohodek nerezidenta, dosežen
v poslovni enoti tega nerezidenta ali preko poslovne enote tega nerezidenta,
ima vir v Sloveniji, če se poslovna enota nahaja v Sloveniji.

(4) Dohodki od nepremičnin in pravic
na nepremičninah imajo vir v Sloveniji, če gre za nepremičnine, ki se nahajajo
v Sloveniji, in dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti imajo vir v
Sloveniji, če se dejavnost opravlja na zemljiščih, ki se nahajajo v Sloveniji.

(5) Dohodki od izkoriščanja ali
pravice do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugega naravnega bogastva
imajo vir v Sloveniji, če se nahajališča rude, viri ter drugo naravno bogastvo
nahajajo v Sloveniji.

(6) Dividende, vključno z
dohodki podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih
instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji,
lastniški deleži, imajo vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe,
zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v
Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma
če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah
organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.

(7) Obresti imajo vir v Sloveniji,
če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote v
Sloveniji.

(8) Dohodki od uporabe ali
pravice uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih
premoženjskih pravic in dohodki od drugih podobnih pravic imajo vir v
Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko njegove poslovne enote
v Sloveniji.

(9) Dobiček od odsvojitve
poslovne enote nerezidenta v Sloveniji ima vir v Sloveniji.

(10) Dobiček od odsvojitve
nepremičnin iz četrtega in premoženja iz petega odstavka tega člena, ima vir v
Sloveniji.

(11) Dobiček od odsvojitve
finančnih inštrumentov oziroma finančnih naložb iz šestega odstavka tega člena,
ima vir v Sloveniji.

(12) Dohodki od storitev
nastopajočih izvajalcev ali športnikov, ki pripadajo drugi osebi, imajo vir v
Sloveniji, če so storitve opravljene v Sloveniji.

(13) Dohodki od storitev vseh
vrst, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna
stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, pri tem pa to niso države
članice EU, imajo vir v Sloveniji, če bremenijo rezidenta ali nerezidenta preko
njegove poslovne enote v Sloveniji ali jih je izplačal rezident ali nerezident
preko svoje poslovne enote v Sloveniji.

(14) Dobiček iz desetega
odstavka tega člena je tudi dobiček od odsvojitve lastniških deležev in pravic
iz lastniških deležev v družbi, zadrugi ali drugi obliki organiziranja, katerih
več kot polovico vrednosti izhaja posredno ali neposredno iz nepremičnin in
pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v Sloveniji.

(15) Ministrstvo za finance in
Davčna uprava Republike Slovenije objavljata seznam držav, v katerih je splošna
oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%,
pri tem pa to niso države članice EU, iz trinajstega odstavka tega člena na
spletnih straneh Ministrstva za finance in Davčne uprave Republike Slovenije.

(16) Določbe tega zakona, ki
pogojujejo pravice in obveznosti zavezancev glede na sedež ali kraj dejanskega
delovanja poslovodstva v državah iz trinajstega odstavka tega člena, učinkujejo
z naslednjim dnem od dneva objave države na seznamu iz petnajstega odstavka
tega člena.

(17) Dohodki po tem zakonu, ki
nimajo vira v Sloveniji, so dohodki z virom izven Slovenije.

IV. OPROSTITVE

9. člen

(oprostitev davka
za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti)

(1) Zavezanec kot zavod,
društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica,
reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:

1. je v skladu s posebnim
zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in

2. dejansko posluje skladno z
namenom ustanovitve in delovanja.

(3) Ne glede na drugi odstavek
tega člena pravna oseba, javni zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih
rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača
davka po drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih rezerv
nafte in njenih derivatov.

(4) Minister, pristojen za
finance, podrobneje opredeli pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za
namene tega člena, pri tem pa upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na
trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti
zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu,
ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.

V. DAVČNO OBDOBJE
IN PREDMET OBDAVČITVE

10. člen

(davčno obdobje)

(1) Z davkom so obdavčeni
dohodki zavezanca, določeni s tem zakonom, v davčnem obdobju, ki je koledarsko
leto.

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, zavezanec lahko izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu
poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje
ne sme presegati obdobja 12 mesecev.

(3) Zavezanec iz drugega
odstavka tega člena mora o izbiri obvestiti davčni organ. Izbranega davčnega
obdobja zavezanec ne sme spreminjati najmanj tri leta.

11. člen

(predmet
obdavčitve)

Predmet obdavčitve po tem zakonu
so naslednji dohodki:

1. dobiček rezidenta in dobiček
nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni
enoti ali preko poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji,

2. dohodki rezidenta in
nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja, iz 70. člena
tega zakona.

VI. DAVČNA OSNOVA

1. Splošne določbe

12. člen

(davčna osnova)

(1) Osnova za davek rezidenta in
nerezidenta za dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko poslovne
enote v Sloveniji, je dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona.

(2) Dobiček je presežek
prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom.

(3) Če ta zakon ne določa
drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v
izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega
izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v
skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.

(4) Dobiček poslovne enote
nerezidenta v Sloveniji je dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti.
Poslovni enoti se lahko pripiše tisti dobiček, za katerega bi se lahko
pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec,
ki opravlja enako ali podobno dejavnost oziroma posle. Prihodki, ki so doseženi
z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne
enote nerezidenta v Sloveniji in dejanski stroški, ki nastanejo za namene te
poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, se
pripišejo tej poslovni enoti, če nastanejo v Sloveniji ali izven nje.

(5) Osnova za davčni odtegljaj
od dohodkov, navedenih v 70. členu tega zakona, je vsak posamezen dohodek.

13. člen

(odprava dvojne
obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve)

(1) Prihodki rezidenta in
nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali
preko poslovne enote v Sloveniji, ki so v davčno osnovo vključeni v tekočem
davčnem obdobju ali so bili vključeni v davčno osnovo v preteklih davčnih
obdobjih, se ne vključijo ponovno v davčno osnovo v tekočem ali v prihodnjih
davčnih obdobjih.

(2) Odhodki rezidenta in
nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali
preko poslovne enote v Sloveniji, ki so zniževali davčno osnovo v tekočem
davčnem obdobju ali so zniževali davčno osnovo v preteklih davčnih obdobjih, ne
morejo ponovno zniževati davčne osnove v tekočem ali v prihodnjih davčnih
obdobjih.

(3) Prihodki rezidenta in
nerezidenta iz dejavnosti oziroma poslov, ki jih opravlja v poslovni enoti ali
preko poslovne enote v Sloveniji, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih
nepriznanih odhodkov, se izvzamejo iz davčne osnove, vendar največ do zneska
davčno nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih.

(4) Zavezanec zagotavlja in
hrani podatke o prihodkih in odhodkih po prvem do tretjem odstavku tega člena,
ki so bili vključeni v davčno osnovo oziroma so zniževali davčno osnovo.

14. člen

(davčna osnova pri
spremembah računovodskih usmeritev in popravkih napak)

Pri ugotavljanju davčne osnove
oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se zneski, ki predstavljajo
razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri
obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih po tem zakonu, za katere se
preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, v
obdobju spremembe računovodske usmeritve in popravkov napak vključijo v davčno
osnovo, in sicer tako, da povečujejo oziroma zmanjšujejo davčno osnovo.

15. člen

Pri ugotavljanju davčne osnove
oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se znesek presežka iz
prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje
poštene vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid
ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa.
Presežek iz prevrednotenja se prenaša v preneseni poslovni izid in v davčno
osnovo pri sredstvih, ki se amortizirajo, sorazmerno z obračunano amortizacijo
po 33. členu tega zakona od prevrednotenega dela teh sredstev.

16. člen

(transferne cene)

(1) Za povezani osebi se štejeta
zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez
pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če:

1. ima zavezanec neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali
obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo
od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi
med nepovezanimi osebami; ali

2. ima tuja oseba neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali
obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od
pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med
nepovezanimi osebami; ali

3. ima ista oseba hkrati
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali
deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh
zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije
razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah
doseženi med nepovezanimi osebami; ali

4. imajo iste fizične osebe ali
njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti
ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu
in tuji osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se
pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali
primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.

(2) Za družinske člane se po tem
členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner
oziroma partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim fizična oseba
živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja
registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali
otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim
fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu,
ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in
posvojitelji fizične osebe.

(3) Pri ugotavljanju prihodkov
zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva,
vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do
višine, ugotovljene z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali
storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle
na trgu med nepovezanimi osebami (v nadaljnjem besedilu: primerljive tržne
cene).

(4) Pri ugotavljanju odhodkov
zavezanca se upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva,
vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do
višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

(5) Primerljive tržne cene iz
tretjega in četrtega odstavka tega člena se določijo z eno od naslednjih metod
ali njihovo kombinacijo:

1. metodo primerljivih prostih
cen;

2. metodo preprodajnih cen;

3. metodo dodatka na stroške;

4. metodo porazdelitve dobička;
ali

5. metodo stopnje čistega
dobička.

(6) Minister, pristojen za
finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

17. člen

(cene med
povezanimi osebami rezidenti)

(1) Za povezani osebi se štejeta
rezidenta:

1. ki sta povezana v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v
lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu,
upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali
obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od
razmerij med nepovezanimi osebami; ali

2. če imajo iste pravne ali
fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali
posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v
kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo
na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi
osebami.

(2) Za povezani osebi se štejeta
tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična
oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila
delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih
pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od
razmerij med nepovezanimi osebami.

(3) Za družinske člane se po tem
členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s
katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po
zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok,
posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa
trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in
družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok
partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski
skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
ter starši in posvojitelji fizične osebe.

(4) Pri ugotavljanju prihodkov
zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z
neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine,
ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji
in na način iz 16. člena tega zakona.

(5) Pri ugotavljanju odhodkov
zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z
neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine,
ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji
in na način iz 16. člena tega zakona.

(6) Ne glede na določbe četrtega
in petega odstavka tega člena se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov
rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu,
davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:

1. v davčnem obdobju, za
katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo
iz preteklih obdobij; ali

2. plačuje davek po tem zakonu
po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po
60. členu tega zakona; ali

3. je oproščen plačevanja davka
po tem zakonu.

(7) Minister, pristojen za
finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

18. člen

(podatki v zvezi s
povezanimi osebami po 16. in 17. členu tega zakona)

(1) Zavezanec, povezana oseba po
16. členu tega zakona, zagotavlja in hrani podatke o povezanih osebah, obsegu
in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen v roku in
na način v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2) Zavezanec, povezana oseba po
17. členu tega zakona, mora na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega
nadzora predložiti podatke v zvezi z določitvijo primerljivih tržnih cen v roku
in na način v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

19. člen

(obresti med
povezanimi osebami)

(1) Pri ugotavljanju prihodkov
se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar
najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane
obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne
mere po tem odstavku, tudi posojilojemalcu – nepovezani osebi.

(2) Pri ugotavljanju odhodkov se
upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar
največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane
obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih
okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne
mere po tem odstavku, tudi od posojilodajalca – nepovezane osebe.

(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po
prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in
drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti
znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je
dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne
priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od
enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.

(4) Povprečna mesečna priznana
obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot navadna
aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja,
za katerega se obresti obračunavajo.

(5) Priznano obrestno mero iz
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi in objavi minister,
pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo
uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih
okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami.

(6) Pri ugotavljanju prihodkov
in odhodkov rezidenta iz poslov med rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17.
členu tega zakona, se davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša razen, če eden od
rezidentov:

3. je oproščen plačevanja davka
po tem zakonu.

20. člen

(rezervacije)

(1) Pri ugotavljanju davčne
osnove oziroma priznavanju odhodkov zavezanca, se oblikovanje rezervacij, v
skladu z 12. členom tega zakona, prizna kot odhodek v znesku, ki ustreza 50%
oblikovanih rezervacij, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2) Za rezervacije po tem členu
se štejejo rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi
storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz
kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in
rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Pogojne dolgoročne obveznosti se ne
štejejo za rezervacije.

(3) Odprava in poraba rezervacij
iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki niso bile priznane kot odhodek, se
v davčnem obdobju upošteva na način, da:

– se iz davčne osnove izvzamejo
prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem oblikovanje
rezervacij ni bilo priznano kot odhodek in

– se priznajo odhodki iz porabe
rezervacij v delu, v katerem oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot
odhodek.

(4) Kot oblikovanje oziroma
odprava rezervacij po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena se obravnava
tudi njihov popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov na koncu
obračunskega obdobja.

21. člen

(prevrednotenje in
odpis terjatev)

(1) Odhodki zaradi
prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih v
skladu z 12. členom tega zakona, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju
ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:

–  zneska, ki je enak
aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih
terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali

– zneska, ki predstavlja 1%
obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.

(2) Za terjatve po tem členu se
štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, ki ne vključujejo aktivnih
časovnih razmejitev.

(3) Odprava oslabitve iz prvega
odstavka tega člena se upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve,
ki ni bila priznana kot odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.

(4) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, se odhodki, nastali zaradi prevrednotenja oziroma preračuna
terjatev, ki se po računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe
valutnega tečaja, priznajo kot odhodek v celoti.

(5) Odhodki zaradi
prevrednotenja terjatev, ki po prvem odstavku tega člena niso priznani kot
odhodki, se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane
oziroma poravnane, pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.

(6) Odpis terjatev je priznan
kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem
postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v
delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v
celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno
zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za
poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli
znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa
dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego
poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko
neupravičeni.

(7) Če so odhodki iz
prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve davčno priznani na podlagi prvega
odstavka tega člena, se davčna osnova ob odpisu terjatev poveča za davčno
priznane odhodke iz prevrednotenja terjatev v preteklih davčnih obdobjih, če se
odpis terjatev ne opravi pod pogoji iz šestega odstavka tega člena.

22. člen

(prevrednotenje
finančnih naložb)

(1) Pri ugotavljanju davčne
osnove se odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in
dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo.

(2) Odprava oslabitve iz prvega
odstavka tega člena se upošteva na način, da se prihodki iz odprave oslabitve,
ki ni bila priznana kot odhodek, izvzemajo iz davčne osnove.

(3) Ne glede na prvi odstavek
tega člena se odhodki zaradi prevrednotenja finančnih naložb oziroma finančnih
inštrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida priznajo
kot odhodek v obračunanih zneskih v skladu z 12. členom tega zakona.

(4) Odhodki zaradi
prevrednotenja kot posledica oslabitve, ki se po prvem odstavku tega člena ne
priznajo in ki niso bili odpravljeni na način iz drugega odstavka tega člena,
se priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi
finančne naložbe oziroma finančnega inštrumenta.

(5) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena, se odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve posojil,
vrednotenih po metodi odplačne vrednosti, pri banki priznajo kot odhodek,
vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.

23. člen

(prevrednotenje
dobrega imena)

(1) Odhodki iz prevrednotenja
zaradi oslabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, v skladu z 12.
členom tega zakona, vendar največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane
vrednosti dobrega imena.

(2) Če obračunan znesek
oslabitve dobrega imena, v skladu z 12. členom tega zakona, preseže znesek, ki
se prizna kot odhodek po tem zakonu po prvem odstavku tega člena, se presežni
znesek, ki se po prvem odstavku tega člena ne prizna kot odhodek, prizna v
naslednjih davčnih obdobjih, tako da ta preneseni znesek skupaj z odhodki iz
prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena v tekočem davčnem obdobju ne
preseže zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena.

2. Prihodki

24. člen

(izvzem dividend in
dohodkov, ki so podobni dividendam)

(1) Pri določanju davčne osnove
zavezanca se prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička, vključno z
dohodki, ki so podobni dividendam iz 74. člena tega zakona, razen skritih
rezerv iz 74. člena tega zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri
izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je izplačevalec:

1. zavezanec za davek po tem
zakonu; ali

2. za davčne namene rezident v
državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno
pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo
nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za
enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki
velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih
določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki
je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve; ali

3. zavezanec za davek od dohodka
oziroma dobička, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident države, v
primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5%, in je
država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona, pri tem pa ta
alinea ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU po 2.
točki tega odstavka tega člena.

(2) Določbe prvega odstavka tega
člena se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v
kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi
oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma
preko poslovne enote v Sloveniji.

(3) Dohodki iz prvega odstavka
tega člena se izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v
preteklih davčnih obdobjih, na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni
prihodki.

(4) Način izvajanja tega člena
ureja zakon, ki ureja davčni postopek.

25. člen

(izvzem dobičkov iz
odsvojitve lastniških deležev)

(1) Pri določanju davčne osnove
zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz
odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih
oblikah organiziranja, se 50% tega dobička izvzame iz davčne osnove zavezanca,
če je bil zavezanec, ki ustvari dobiček, udeležen v kapitalu oziroma pri
upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleža, delnic ali
glasovalnih pravic v višini najmanj 8% in znaša čas trajanja te udeležbe v
kapitalu oziroma upravljanju gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike
organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni
čas zaposloval vsaj eno osebo.

(2) Izguba iz odsvojitve
lastniških deležev iz prvega odstavka tega člena se ne prizna v višini 50%.

(3) Določbe prvega odstavka tega
člena se ne uporabljajo za dobičke iz naložb v lastniške deleže v gospodarske
družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj
dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5% in je
država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona, pri tem pa to
niso države članice EU.

(4) V primeru likvidacije
oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji v
obdobju 10 let po ustanovitvi, se v davčnem obračunu ob prenehanju davčna
osnova poveča za izvzeti del dobička po prvem odstavku tega člena za zadnjih
pet davčnih obdobij.

(5) Kot likvidacija oziroma
prenehanje zavezanca in poslovne enote nerezidenta v Sloveniji se ne šteje
transakcija po določbah VII. poglavja tega zakona.

(6) Ne glede na določbo prvega
odstavka tega člena se pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in
nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti ali preko
poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških
deležev, pridobljenih na podlagi naložb tveganega kapitala (naložb v obliki
povečanja osnovnega kapitala družbe z vložki zavezanca ali ustanovitve gospodarske
družbe) v družbi tveganega kapitala, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki
ureja družbe tveganega kapitala, celoten takšen dobiček izvzame iz davčne
osnove zavezanca, če je imela ta družba tveganega kapitala status družbe
tveganega kapitala celotno davčno obdobje in če je imela ta družba status
družbe tveganega kapitala skozi celotno obdobje imetništva takega deleža
zavezanca. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev iz tega odstavka se ne
prizna.

(7) Pri določanju davčne osnove
zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček z
odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali
prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (v nadaljnjem
besedilu: zamenjava), se dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne
osnove zavezanca. Če zavezanec prejme plačilo v denarju, se sorazmerni del
dobička ali izgube, ki ustreza plačilu v denarju vključi v davčno osnovo.

(8) Zavezanec iz prejšnjega
odstavka je dolžan ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleže ali delnice po
davčni vrednosti, ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali
delnice v času zamenjave.

26. člen

(odhodki, ki se
nanašajo na udeležbo)

(1) Pri določanju davčne osnove
po 24. in 25. členu tega zakona, se odhodki, povezani z upravljanjem in
financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik
organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, ne priznajo v znesku, ki je enak 5% zneska v davčnem obdobju prejetih
dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega zakona izvzeti iz davčne
osnove zavezanca.

(2) Davčni zavezanec iz davčne
osnove izvzame odhodke iz prvega odstavka tega člena v davčnem obdobju, v
katerem iz davčne osnove izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.

27. člen

(izvzem prihodkov
od nepridobitne dejavnosti)

Pri določanju davčne osnove
zavezanca iz 9. člena tega zakona se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni
pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz
davčne osnove.

28. člen

(izvzem prihodkov
iz odpisa dolgov postopku prisilne poravnave)

Prihodki iz naslova odpisa
dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje
rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, se ne vključijo v
davčno osnovo.

3. Odhodki

29. člen

(splošno)

(1) Za ugotavljanje dobička se
priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem
zakonu.

(2) Odhodki, ki niso potrebni za
pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine
izhaja, da:

1. niso neposreden pogoj za
opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;

2. imajo značaj privatnosti;

3. niso skladni z običajno
poslovno prakso.

(3) Odhodki niso skladni z
običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni
dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi
dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi
izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih
izrednih in nepogostih dogodkov.

30. člen

(nepriznani
odhodki)

(1) Davčno nepriznani odhodki
so:

1. dohodki, ki so podobni
dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička;

2. odhodki za pokrivanje izgub
iz preteklih let;

3. stroški, ki se nanašajo na
privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s
pripadajočim davkom na dodano vrednost;

4. stroški prisilne izterjave
davkov ali drugih dajatev;

5. kazni, ki jih izreče
pristojni organ;

6. davki, ki jih je plačal
družbenik kot fizična oseba;

7. davek na dodano vrednost, ki
ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, ni
uveljavil kot odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu, ki
ureja davek na dodano vrednost;

8. obresti:

a) od nepravočasno plačanih
davkov ali drugih dajatev;

b) od posojil, prejetih od oseb,
ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v
državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna
nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na
seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;

9. donacije;

10. podkupnine in druge oblike
premoženjskih koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane
oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi, primeroma, da se hitreje
ali ugodneje opravi ali se opusti določeno dejanje.

(2) Stroški iz 3. točke prvega
odstavka tega člena so:

1. stroški, ki se nanašajo na
privatno življenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. in 17. člena tega zakona, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se
nanašajo na privatno življenje teh oseb;

2. stroški, ki se nanašajo na
privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu
zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za
zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so
obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3) Ne glede na prvi in drugi
odstavek tega člena se stroški iz 3. točke prvega odstavka tega člena priznajo,
če gre za odplačno uporabo, vendar največ do višine plačila oziroma povračila.
Stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno
življenje, nastali v času uporabe teh sredstev za privatno rabo, se ne priznajo
sorazmerno takšni rabi.

31. člen

(delno priznani
odhodki)

(1) Kot odhodki se priznajo v
višini 50%:

1. stroški reprezentance;

2. stroški nadzornega sveta
oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.

(2) Za stroške reprezentance se
štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob
poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

32. člen

(obresti od
presežka posojil)

(1) Kot odhodek se ne priznajo
obresti od posojil, razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so
prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju
neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic ali deležev v kapitalu ali
glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila
presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v
kapitalu zavezanca (v nadaljnjem besedilu: presežek posojil), ugotovljene glede
na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju, razen če
zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je
nepovezana oseba.

(2) Za posojila delničarja
oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi posojila
tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma
družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega
delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.

(3) Znesek deleža delničarja
oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot
povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in
rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

33. člen

(amortizacija)

(1) Amortizacija opredmetenih
osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin (v
nadaljevanju: amortizacija) se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z
uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih
amortizacijskih stopenj iz petega odstavka tega člena.

(2) Če obračunana amortizacija
preseže znesek, ki bi bil obračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, se
presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih,
tako da se za davčne namene amortizacija na način iz prejšnjega odstavka tega
člena obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma
odprave evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega
sredstva in naložbene nepremičnine. Pri odtujitvi oziroma odpravi evidentiranja
opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine
se prihodki in odhodki za davčne namene izračunavajo ob upoštevanju davčnih
vrednosti teh sredstev. Davčna vrednost posameznega sredstva je znesek, ki se
prisodi temu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se
izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

(3) Amortizacija se obračunava
posamično.

(4) Sredstva, ki se
amortizirajo, ter začetek obračunavanja amortizacije določajo predpisi in
računovodski standardi.

(5) Najvišja letna
amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena znaša za:

1. gradbene objekte, vključno z
naložbenimi nepremičninami, 3%;

2. dele gradbenih objektov,
vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;

3. opremo, vozila in
mehanizacijo 20%;

4. dele opreme in opremo za
raziskovalne dejavnosti 33,3%;

5. računalniško, strojno in
programsko, opremo 50%;

6. večletne nasade 10%;

7. osnovno čredo 20%;

8. druga vlaganja 10%.

(6) Ne glede na določbe prvega
do petega odstavka tega člena, se lahko pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega
doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost
ne presega vrednosti 500eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis
celotne nabavne vrednosti.

(7) Amortizacija opredmetenih
osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki je obračunana od
dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene
stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane
rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod
pogoji iz 20. člena tega zakona.

34. člen

(rezervacije pri
bankah, borzno posredniških družbah in zavarovalnicah)

(1) Rezervacije, ki jih mora
oblikovati banka glede na posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v
obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja
bančništvo.

(2) Posebne rezervacije glede na
posebna tveganja, ki jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo
borzno posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do
višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.

(3) Zavarovalno tehnične
rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom,
ki ureja zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v
obračunanih zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z
zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

35. člen

(plače in druga
izplačila v zvezi z zaposlitvijo)

(1) Plače, druga izplačila v
zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi
izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo
kot odhodek v obračunanem znesku.

(2) Plače, druga izplačila v
zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi
izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev,
prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se priznajo
kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o
zaposlitvi.

(3) Kot druga izplačila v zvezi
z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki
ureja dohodnino.

(4) Nagrade vajencem se priznajo
kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z zakonom.

(5) Regres za letni dopust,
jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila
stroškov v zvezi z delom, to so: stroški prehrane med delom, prevoza na delo in
z dela, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter povračila
stroškov na službenem potovanju, to so:

1. dnevnica;

2. povračilo stroškov prevoza,
vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za
službene namene (kilometrina);

3. povračilo stroškov za
prenočišče,

se priznajo kot odhodek v
obračunanem znesku.

4. Izguba

36. člen

(davčna izguba in
pokrivanje davčne izgube)

(1) Davčna izguba po tem zakonu
je presežek odhodkov nad prihodki, ki so določeni s tem zakonom.

(2) Davčno izgubo v davčnem
obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih
davčnih obdobjih, če zakon ne določa drugače.

(3) Pri zmanjšanju davčne osnove
na račun davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej
zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.

(4) Zmanjšanje davčne osnove
zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine
davčne osnove davčnega obdobja.

(5) Če se v davčnem obdobju
lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih
pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50% glede na
stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in zavezanec:

1. že dve leti pred spremembo
lastništva ne opravlja dejavnosti; ali

2. dve leti pred ali po
spremembi lastništva bistveno spremeni dejavnost,

drugi odstavek tega člena ne
velja za izgube, ki so nastale v letu spremembe lastništva ali v preteklih
davčnih obdobjih.

(6) Če zavezanec bistveno
spremeni dejavnost v dveh letih po spremembi lastništva po petem odstavku tega
člena, se davčna osnova poveča za že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale
v letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.

(7) 2. točka petega odstavka
tega člena ne velja za zavezanca, ki bistveno spremeni dejavnost zaradi
ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja.

37. člen

(davčna izguba –
posebna določba)

Zavezanec, ki po 28. členu tega
zakona v davčno osnovo ne vključi prihodkov iz naslova odpisa dolgov v postopku
prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki
ureja finančno poslovanje podjetij, izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube
iz preteklih let v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne
vključujejo v davčno osnovo.

VII. OBDAVČITEV PRI
PRENOSU PREMOŽENJA, ZAMENJAVAH KAPITALSKIH DELEŽEV, ZDRUŽITVAHIN DELITVAH

38. člen

(skrite rezerve)

(1) Pri združitvah in delitvah,
izvedenih po tem poglavju zakona, mora zavezanec v davčnem obračunu razkriti
skrite rezerve, ki se nanašajo na preostalo oziroma preneseno premoženje, in
jih vključiti v davčno osnovo, če zakon ne določa drugače.

(2) Davčni obračun iz prvega
odstavka tega člena se predloži v rokih in na način, določen z zakonom, ki
ureja davčni postopek.

(3) Znesek, ki predstavlja
skrite rezerve iz prvega odstavka tega člena, se izračuna kot razlika med
pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan
sestave davčnega obračuna iz prvega odstavka tega člena.

(4) Poštena vrednost je znesek,
za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s
katerim je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati
podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v
poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.

(5) Davčna vrednost posameznega
sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti
pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki,
odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

1. Obdavčitev pri
prenosu premoženja

39. člen

(prenos premoženja)

Za prenos premoženja po tem
členu se šteje transakcija, s katero družba (v nadaljnjem besedilu: prenosna
družba), ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo že
ustanovljeno družbo ali na družbo, ki jo ustanovi (v nadaljnjem besedilu:
prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki
predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Za obrat po
tem členu se šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše
delu družbe, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti
neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim
premoženjem.

40. člen

(upravičenja in
obveznosti)

(1) Pri prenosu obrata:

1. je prenosna družba oproščena
davka v zvezi z dobički, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki
pripadajo prenesenemu obratu ali obratom;

2. prenosni družbi niso priznane
izgube, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo
prenesenemu obratu ali obratom;

3. je prenosna družba dolžna
ovrednotiti prejete vrednostne papirje prevzemne družbe po njihovi tržni
vrednosti na dan prenosa.

(2) Prevzemna družba je
upravičena do:

a) prevzema rezervacij, ki jih
je oblikovala prenosna družba, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu ali
obratom, in do prevzema davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi
rezervacijami, kot bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen;

b) prevzema davčnih izgub, ki se
lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, pod pogoji, kot bi veljali za
prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen, vključno s pogoji iz petega do
sedmega ostavka 36. člena tega zakona.

(3) Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti
prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter
izračunavati dobičke ali izgube v zvezi s prevzetimi sredstvi in obveznostmi ob
upoštevanju njihovih davčnih vrednosti na dan prenosa pri prenosni družbi
oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.

41. člen

(pogoji)

(1) Prenosna družba in prevzemna
družba imata pravice iz 40. člena tega zakona, če sta rezidenta Slovenije in
oziroma ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:

1. če sta prenosna družba in prevzemna
družba rezidenta Slovenije, za prenos obrata ali obratov v Sloveniji ali v
državi članici EU, ki ni Slovenija;

2. če je prenosna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je prevzemna družba rezident
Slovenije, za prenos obrata ali obratov, ki se nahaja(jo) v Sloveniji, če po
prenosu prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne
pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe izven Slovenije;

3. če je prevzemna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je prenosna družba rezident
Slovenije ali države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po prenosu
prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube pripadajo
poslovni enoti prevzemne družbe v Sloveniji.

(2) Za rezidenta države članice
EU, ki ni Slovenija, se šteje družba:

1. ki ima eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža evropske družbe (v
nadaljnjem besedilu: SE) ali evropske zadruge (v nadaljnjem besedilu: SCE) med
državami članicami, in jih določi minister, pristojen za finance;

2. ki je za namene obdavčitve
rezident države članice EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot
rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in

3. ki je zavezanec za enega od
davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE
ali SCE med državami članicami, in jih določi minister, pristojen za finance.
Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

42. člen

(posebna ureditev v
primeru poslovne enote)

Če je prenosna družba rezident
Slovenije in je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
se za prenos enega ali več obratov, ki predstavljajo eno ali več poslovnih
enot, ki se nahajajo v državi članici EU, ki ni Slovenija, prvi odstavek 40.
člena tega zakona ne uporablja, prenosna družba pa ima pravico do odbitka
davka, ki je posledica prenosa, ki bi ga ta država članica EU zaračunala kot
posledico tega prenosa, če ne bi bila uveljavljena ureditev enotnega sistema
obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in
zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU ter za prenos
statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami.

43. člen

(priglasitev)

(1) Prenosni in prevzemni družbi
se upravičenja in obveznosti po 40. in 42. členu tega zakona priznajo, če so
izpolnjeni pogoji po 40. do 42. členu tega zakona, na podlagi priglasitve
transakcije davčnemu organu.

(3) Davčni organ lahko na
podlagi priglasitve prenosa premoženja delno ali v celoti zavrne upravičenja iz
40. člena tega zakona, če ugotovi, da je glavni namen ali eden glavnih namenov
manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.

(4) Način izvajanja tega člena
določa zakon, ki ureja davčni postopek.

2. Obdavčitev pri zamenjavi
kapitalskih deležev

44. člen

(zamenjava
kapitalskih deležev)

(1) Za zamenjavo kapitalskih
deležev se šteje transakcija, s katero pridobi obstoječa ali novoustanovljena
družba (v nadaljnjem besedilu: prevzemna družba) vrednostne papirje druge družbe
(v nadaljnjem besedilu: prevzeta družba) v zamenjavo za izdajo ali prenos
lastnih vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji
prevzemne družbe) družbenikom prevzete družbe, v zamenjavo za vrednostne
papirje, ki jih imajo ti družbeniki v prevzeti družbi (v nadaljnjem besedilu:
vrednostni papirji prevzete družbe), pod pogojem, da po zamenjavi kapitalskih
deležev prevzemna družba pridobi, ali z nadaljnjo pridobitvijo kapitalskih
deležev obdrži, najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi. Prevzem,
ki ga opravi prevzemna družba preko priznane borze, se šteje kot en posel, če
je izvršen v obdobju šest mesecev. Priznana borza je borza, katere organizator
je polnopravni član svetovnega združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE
oziroma Federation Internationale des Bourses de valeurs – FIBV).

(2) Poleg izdaje ali prenosa
vrednostnih papirjev po prvem odstavku tega člena lahko prevzemna družba
družbenikom prevzete družbe opravi plačilo v denarju do 10% nominalne vrednosti
oziroma če te vrednosti ni, najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali
prenesenih vrednostnih papirjev. Plačilo v denarju se lahko v celoti ali delno
opravi manjšinskim družbenikom prevzete družbe, namesto izdaje ali prenosa
vrednostnih papirjev, toda največ v višini 5% nominalne vrednosti oziroma, če
te vrednosti ni, najmanjšega skupnega emisijskega zneska izdanih ali prenesenih
vrednostnih papirjev.

45. člen

(upravičenja in
obveznosti)

(1) Pri zamenjavi kapitalskih
deležev je družbenik prevzete družbe v zvezi z zamenjavo kapitalskih deležev po
44. členu tega zakona oproščen davka v zvezi z dobičkom oziroma mu ni priznana
izguba, ki sta dosežena z zamenjavo vrednostnih papirjev prevzete družbe,
razen, če prejme plačilo v denarju.

(2) Če prejme plačilo v denarju,
je družbenik zavezan za davek v deležu, ki ustreza plačilu v denarju, pri čemer
se doseženi dobiček ali izguba v sorazmernem delu pripiše gotovinskemu plačilu
in pošteni vrednosti vrednostnih papirjev prevzemne družbe.

(3) Družbenik ovrednoti vrednostne
papirje prevzemne družbe po davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni papirji
prevzete družbe pri njem v času zamenjave.

(4) Prevzemna družba ovrednoti
prejete vrednostne papirje prevzete družbe po njihovi pošteni vrednosti na dan
zamenjave.

46. člen

(pogoji)

(1) Družbenik ima pravico iz 45.
člena tega zakona:

1. če sta prevzemna družba in
prevzeta družba rezidenta Slovenije in oziroma ali rezidenta države članice EU,
ki ni Slovenija; in

2. če je družbenik rezident
Slovenije ali ni rezident Slovenije in je imetnik vrednostnih papirjev prevzete
družbe in prevzemne družbe preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.

1. ki ima eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med
državami članicami, razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in
jih določi minister, pristojen za finance;

2. ki je za davčne namene
rezident države članice EU v skladu s pravom te države članice in se ne šteje
za rezidenta izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega
obdavčevanja dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in

47. člen

(priglasitev)

(1) Družbenik, ki zamenja vrednostne
papirje, ima upravičenja in obveznosti po 45. členu tega zakona, če so
izpolnjeni pogoji po 44. do 46. členu tega zakona in na podlagi priglasitve
transakcije davčnemu organu.

(3) Davčni organ lahko na
podlagi priglasitve zamenjave kapitalskih deležev zavrne upravičenja iz 45.
člena tega zakona, če ugotovi, da je glavni namen ali eden od glavnih namenov
transakcije manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.

3. Obdavčitev pri
združitvah in delitvah

48. člen

(združitve in
delitve)

(1) Za združitev in delitev se
šteje transakcija, ki se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja
gospodarske družbe o statusnem preoblikovanju družb.

(2) V primeru oddelitev in
razdelitev s prevzemom se določbe tega poglavja uporabljajo samo, če gre za
oddelitev ali razdelitev enega ali več obratov prenosne družbe.

(3) V primeru oddelitve se
določbe tega poglavja uporabljajo samo, če po oddelitvi na prenosni družbi
ostane vsaj en obrat.

(4) Za obrat po tem členu se
šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe,
ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje,
in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.

49. člen

(upravičenja in
obveznosti)

(1) Pri združitvah in delitvah
je:

1. prenosna družba oproščena
davka v zvezi s skritimi rezervami oziroma v zvezi z dobički in ji niso
priznane izgube, ki jih je možno pripisati prenesenim sredstvom in obveznostim.
Dobiček oziroma izguba se izračuna kot razlika med pošteno in davčno vrednostjo
sredstev in obveznosti na obračunski dan združitve in delitve na način, kot da
bi bila sredstva in obveznosti na obračunski dan združitve oziroma delitve
odtujena nepovezani osebi za plačilo;

2. prevzemna družba upravičena:

a) do prevzema rezervacij, ki
jih je oblikovala prenosna družba, in do prevzema davčnih upravičenj in pogojev
v zvezi s temi rezervacijami, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi
bil izvršen;

b) do prevzema davčnih izgub
prenosne družbe pod enakimi pogoji, ki bi veljali za prenosno družbo, če prenos
ne bi bil izvršen, vključno s pogoji iz petega do sedmega odstavka 36. člena
tega zakona;

c) do oprostitve davka v zvezi z
dobički, ki jih doseže ob prenehanju udeležbe v kapitalu prenosne družbe, če je
imela pred združitvijo oziroma delitvijo udeležbo v kapitalu prenosne družbe.

(2) Prevzemna družba je dolžna
ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter
izračunavati dobičke ali izgube v zvezi s prenesenimi sredstvi in obveznostmi
ob upoštevanju njihovih davčnih vrednosti pri prenosni družbi na obračunski dan
združitve in delitve oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.

(3) Družbenik prenosne družbe,
ki pri združitvi ali delitvi zamenja vrednostne papirje prenosne družbe za
vrednostne papirje prevzemne družbe, je oproščen davka v zvezi z dobičkom
oziroma mu ni priznana izguba, ki nastane ob zamenjavi vrednostnih papirjev
prenosne družbe, razen če prejme plačilo v denarju, in sicer:

1. če je družbenik rezident
Slovenije; ali

2. če družbenik ni rezident
Slovenije in je imetnik vrednostnih papirjev v prenosni družbi in prevzemni
družbi preko poslovne enote, ki jo ima v Sloveniji.

(4) Če prejme plačilo v denarju,
je družbenik iz tretjega odstavka tega člena zavezan za davek v deležu, ki
ustreza plačilu v denarju, pri čemer se dobiček ali izguba, v sorazmernem delu,
pripiše gotovinskemu plačilu in pošteni vrednosti vrednostnih papirjev prevzemne
družbe. Družbenik ovrednoti prejete vrednostne papirje prevzemne družbe po
davčni vrednosti, ki so jo imeli vrednostni papirji prenosne družbe pri njem v
času združitve ali delitve.

50. člen

(pogoji)

(1) Prenosna družba in prevzemna
družba imata pravice iz 49. člena tega zakona, če sta rezidenta Slovenije in
oziroma ali rezidenta države članice EU, ki ni Slovenija, in sicer:

1. če sta prenosna družba in
prevzemna družba rezidenta Slovenije, ne glede na to, ali se obrat ali obrati
prenosne družbe nahajajo v Sloveniji ali v državi članici EU, ki ni Slovenija;

2. če je prenosna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je prevzemna družba rezident
Slovenije, pod pogojem, da po združitvi ali delitvi prenesena sredstva,
obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube ne pripadajo poslovni enoti
prevzemne družbe izven Slovenije;

3. če je prevzemna družba
rezident države članice EU, ki ni Slovenija, in je prenosna družba rezident
Slovenije ali druge države članice EU, ki ni Slovenija, pod pogojem, da po združitvi
ali delitvi prenesena sredstva, obveznosti, rezervacije, rezerve in izgube
pripadajo poslovni enoti prevzemne družbe v Sloveniji.

1. ki ima eno od oblik, za
katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za združitve, delitve,
delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz
različnih držav članic EU ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med
državami članicami, razen oseb, ustanovljenih v skladu s pravom Slovenije, in
jih določi minister, pristojen za finance;

2. ki je za davčne namene
rezident države članice EU v skladu s pravom te države članice in se ne šteje
za rezidenta izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja
dohodka, sklenjenega z državo nečlanico; in

3. ki je zavezanec za enega od
davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen
za finance. Za zavezanca se ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima
možnost izbire.

51. člen

(posebne določbe)

Če je prenosna družba rezident
Slovenije in je prevzemna družba rezident države članice EU, ki ni Slovenija,
in združitev ali delitev vključuje prenos obrata ali obratov, ki predstavlja
poslovno enoto v državi članici EU, ki ni Slovenija, se ne uporablja 1. točka
prvega odstavka 49. člena tega zakona, prenosna družba pa je upravičena do
odbitka davka, ki izvira iz združitve ali delitve, ki bi ga država članica EU
zaračunala zaradi združitve ali delitve, če ne bi bila uveljavljena ureditev
enotnega sistema obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose sredstev
in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic EU.

52. člen

(uporaba določb 48.
do 53. člena tega zakona)

Določbe 48. do 53. člena tega
zakona, ki se uporabljajo za prenosno družbo ali prevzemno družbo, se smiselno
uporabljajo tudi za dve ali več prenosnih družb oziroma dve ali več prevzemnih
družb.

53. člen

(priglasitev)

(1) Prenosna družba, prevzemna
družba in družbenik imajo upravičenja in obveznosti po 49. členu tega zakona,
če so izpolnjeni pogoji po 48. do 53. členu tega zakona in na podlagi priglasitve
transakcije davčnemu organu.

(2) Če pogoji iz prvega odstavka
tega člena niso izpolnjeni, prenosna družba, prevzemna družba in družbenik
nimajo upravičenj niti obveznosti po 49. členu tega zakona. V tem primeru
prenosna družba v davčno osnovo vključi skrite rezerve iz 1. točke prvega
odstavka 49. člena tega zakona.

(3) Davčni organ lahko na
podlagi priglasitve združitve oziroma delitve v celoti ali delno zavrne
upravičenja iz 49. člena tega zakona, če ugotovi, da je glavni namen ali eden
od glavnih namenov transakcije manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim
obveznostim.

4. Skupna določba

54. člen

(1) Za obdavčitev pri prenosu
premoženja, obdavčitev pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitev pri
združitvah in delitvah po 39. do 53. členu tega zakona, se določbe o prenosih
vrednostnih papirjev, ki predstavljajo delež v kapitalu, uporabljajo tudi za
družbe, kot na primer družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih kapitala ne
predstavljajo vrednostni papirji.

(2) Za obdavčitev pri prenosu
statutarnega sedeža SE in SCE iz Slovenije v državo članico, ki ni Slovenija,
in iz države članice, ki ni Slovenija, v Slovenijo ima SE in SCE smiselno
upravičenja in obveznosti glede oprostitve davka v zvezi z dobički, priznavanja
izgube, amortizacije, prevzema rezervacij iz prvega odstavka 40. člena tega
zakona, če dobički, izgube, amortizacija in rezervacije izvirajo oziroma se
nanašajo na sredstva in obveznosti, ki ostanejo dejansko povezani s poslovno
enoto SE in SCE v Sloveniji ali državi članici.

VIII. DAVČNE
OLAJŠAVE

55. člen

(olajšava za
vlaganja v raziskave in razvoj)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v
raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove.
Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:

1. notranje
raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom
raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju
raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;

2. nakup raziskovalno-razvojnih
storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma
druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Ne glede na prvi stavek
tega odstavka, lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom,
če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto
domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15%, in v višini 40%
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom,
če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto
domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15%, vendar
največ v višini davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada
Republike Slovenije z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri
ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v
skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v
skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi
osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju
davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in
razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali
posebnem razvojnem projektu oziroma programu.

(2) Zavezanec lahko za
neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje
davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih.

(3) Pri zmanjšanju davčne osnove
na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se
davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega
datuma.

(4) Zmanjšanje davčne osnove
zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je
dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(5) Zavezanec ne more
uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega člena v delu, ki so
financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če
imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

55.a člen

(olajšava za
investiranje)

<s>(1) Zavezanec lahko
uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opremo in
v neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar ne več kot 20.000 eurov in največ v
višini davčne osnove. Znižanje davčne osnove po tem odstavku znaša lahko največ
10.000 eurov v davčnem obdobju vlaganja in 10.000 eurov v davčnem obdobju po
obdobju vlaganja.</s>

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30%
investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot
30.000 eurov in največ v višini davčne osnove.

(2) Za opremo iz prejšnjega
odstavka tega člena se ne štejejo:

1. pohištvo in pisarniška
oprema, razen računalniške opreme, in

2. motorna vozila, razen osebnih
avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali
električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO VI.

(3) Za neopredmetena <s>dolgoročna</s>
sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo dobro ime in usredstveni
stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.

(4) V primeru finančnega najema
lahko znižanje davčne osnove v skladu s tem členom uveljavlja zavezanec, ki
opremo pridobi na podlagi finančnega najema.

<s>(5) Znižanje davčne osnove po
prvem odstavku tega člena lahko uveljavlja zavezanec, ki ima nepretrgoma v vsem
davčnem obdobju vlaganja zaposlena najmanj dva delavca za polni delovni čas.</s>

<s>(6)</s> (5) Zavezanec lahko za neizkoriščen del olajšave iz
prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih
obdobjih po obdobju vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati <s>10.000
eurov</s> 30.000 eurov v posameznem davčnem obdobju
skupaj z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v
višini davčne osnove.

<s>(7)</s> (6) Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno
<s>dolgoročno</s> sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem
členu, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim
amortiziranjem v skladu s tem <s>zakonu</s> zakonom,
če je to krajše od treh let, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave
povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme
oziroma neopredmetenega <s>dolgoročnega</s> sredstva.

<s>(8)</s> (7) Za odtujitev po <s>sedmem</s> (šestem) odstavku tega člena se šteje tudi prenehanje
zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa začetek stečajnega
oziroma likvidacijskega postopka. Za odtujitev sredstva se ne štejejo prenos
premoženja, zamenjava kapitalskih deležev ter združitve in delitve v skladu z
38. do 54. členom tega zakona. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi
veljali, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev
in združitve in delitve.

<s>(9)</s> (8) V primeru finančnega najema se določba <s>sedmega</s>
šestega odstavka tega člena uporablja tudi, če <s>najemodajalec</s>
najemojemalec izgubi pravico uporabe opreme.

<s>(10)</s> (9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za
investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih
lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če
imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

56. člen

(olajšava za
zaposlovanje invalidov)

(1) Zavezanec, ki zaposluje
invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje
invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plač te
osebe, vendar največ v višini davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno
osebo s 100% telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70% plač te osebe, vendar
največ v višini davčne osnove.

(2) Zavezanec, ki zaposluje
invalide iz prvega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih
invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem
delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje
invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70% plač za te
osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Za namene tega odstavka se osebe
iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in
sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o
zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem odstavku
tega člena.

57. člen

(olajšava za
izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju)

Zavezanec, ki sprejme vajenca,
dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej
osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji
za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem
izobraževanju.

58. člen

(olajšava za
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje)

Zavezanec – delodajalec, ki
financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz
302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo), lahko uveljavlja zmanjšanje
davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki
jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu
pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po
pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s
predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do
zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno,
vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Glede valorizacije
premije in načina objave valoriziranih zneskov premije, se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja dohodnino.

59. člen

(olajšava za
donacije)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za
humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene,
vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne
namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom
države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države
članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih
predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih
dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja,
poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem odstavku tega člena, dodatno zmanjšanje
davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja
zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za
takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in
sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice
EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se
nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni
za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, vendar
največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(3) Zavezanec lahko uveljavlja
tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim
strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači
na zaposlenega pri zavezancu, vendar največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja.

(4) Za znesek, ki ustreza 0,3%
obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz prvega odstavka tega člena,
in za znesek, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca
iz drugega odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni
mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz tretjega odstavka tega člena, se
šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem obdobju.

(5) Zavezanec lahko za znesek,
ki presega znesek zmanjšanja davčne osnove po tem členu za namene in izplačila
po drugem odstavku tega člena, zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh
davčnih obdobjih skupaj z zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče
davčno obdobje, vendar skupaj ne več, kot je določeno v prvem in drugem
odstavku tega člena, in največ v višini davčne osnove.

(6) Zavezanec lahko uveljavlja
olajšavo za donacije v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi, če
gre za izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (v
nadaljnjem besedilu: EGP), ki hkrati niso države članice EU.

(7) Ne glede na prvi, drugi in
šesti odstavek tega člena davčnih olajšav ni mogoče uveljavljati za izplačila v
države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala
spremljanje teh izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.

IX. DAVČNA STOPNJA

60. člen

(splošna stopnja)

Davek se plačuje po stopnji 20%
od davčne osnove.

61. člen

(posebna stopnja)

(1) Investicijski skladi,
obdavčeni po tem zakonu, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja investicijske
sklade in družbe za upravljanje, plačujejo davek v davčnem obdobju po stopnji
0% od davčne osnove, če do 30. novembra tega obdobja razdelijo najmanj 90%
poslovnega dobička prejšnjega davčnega obdobja.

(2) Pokojninski skladi,
obdavčeni po tem zakonu, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, plačujejo davek po stopnji 0% od davčne osnove.

(3) Zavarovalnice, ki lahko
izvajajo pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, plačujejo od dejavnosti izvajanja pokojninskega načrta
davek po stopnji 0% od davčne osnove, če sestavijo ločen davčni obračun samo za
ta pokojninski načrt.

(4) Družba tveganega kapitala,
ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega kapitala,
plačuje od dejavnosti izvajanja dopustnih naložb tveganega kapitala v skladu z
zakonom, ki ureja družbe tveganega kapitala, davek po stopnji 0% od davčne
osnove, če sestavi ločeni obračun samo za ta del dejavnosti.

X. ODPRAVA DVOJNEGA
OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV IZVEN SLOVENIJE

62. člen

(odbitek tujega davka)

(1) Rezident lahko od obveznosti
za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje
znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od
dohodkov iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na
dohodek iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodek), ki je
vključen v njegovo davčno osnovo.

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena lahko rezident uveljavlja vračilo tujega davka na tuji dohodek, ki
je bil vključen v njegovo davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih, pod
pogoji, ki veljajo za odbitek davka, v skladu s tem poglavjem, na način, ki ga
določa zakon, ki ureja davčni postopek.

63. člen

(omejitev odbitka
tujega davka)

(1) Odbitek iz 62. člena tega
zakona ne sme preseči nižjega od:

1. zneska tujega davka na tuji
dohodek, ki je bil končen in dejansko plačan; ali

2. zneska davka, ki bi ga bilo
treba plačati po tem zakonu za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen.

(2) Če ima Slovenija sklenjeno
mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo,
se za končen tuji davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka,
izračunan po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.

(3) Zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se računata po posameznih državah, v katerih imajo tuji
dohodki svoj vir, in sicer za vsako državo posebej.

64. člen

(dokazila v zvezi z
odbitkom)

(1) Zavezanec, ki uveljavlja
odbitek po 62. členu tega zakona, zagotavlja dokazila, ki vsebujejo podatke
glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih
dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan.

(2) Način predložitve dokazil in
njihova vsebina sta določena z zakonom, ki ureja davčni postopek.

65. člen

(sprememba odbitka)

Če se zaradi sprememb, zlasti
vračil ali naknadnih plačil tujega davka, spremeni odbitek, mora oziroma lahko
zavezanec v obdobju, ko je do spremembe prišlo, povečati oziroma zmanjšati
davek, in sicer za znesek, enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki
bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.

66. člen

(prenašanje
presežka odbitka)

Če je znesek iz 1. točke prvega
odstavka 63. člena tega zakona višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka 63.
člena (presežek odbitka), se razlika ne more prenašati med državami ali
uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.

67. člen

(nižji odbitek)

(1) Če je znesek davka po tem
zakonu nižji od vsakega posameznega zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona, je najvišji možen odbitek odbitek v višini
zneska davka.

(2) Odbitek, ki presega znesek
davka, se ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja.

XI. OBRAČUNAVANJE
IN PLAČEVANJE DAVKA

1. Obveznost
plačevanja davka

68. člen

(obveznost
obračunavanja in plačevanja davka)

(1) Zavezanec sam izračuna in
plača davek.

(2) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, v primeru davčnega odtegljaja iz 70. člena tega zakona davek
izračuna, odtegne in plača plačnik davka, na način in po postopku, ki ga določa
zakon, ki ureja davčni postopek.

(3) Obliko in način predložitve
davčnega obračuna za davek rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle,
ki jo opravlja v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, določa
zakon, ki ureja davčni postopek.

(4) Obliko in način predložitve
davčnega obračuna za davčni odtegljaj po 70. členu tega zakona določa zakon, ki
ureja davčni postopek.

(5) Ne glede na prvi odstavek
tega člena, Banka Slovenije ne izračuna in ne plača davka.

69. člen

(obveznost
akontacij davka)

(1) Od dohodkov rezidenta in
nerezidenta za dejavnost oziroma posle, ki jo opravlja v poslovni enoti ali
preko poslovne enote v Sloveniji, določenih s tem zakonom, se med davčnim
obdobjem plačuje akontacija davka, če ni s tem zakonom ali zakonom, ki ureja
davčni postopek, drugače določeno.

(2) Akontacija davka se določi,
izračuna in plača v rokih in na način, določen s tem zakonom oziroma zakonom,
ki ureja davčni postopek.

(3) Za plačano akontacijo davka
se rezidentu in nerezidentu od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem
dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote v
Sloveniji, zmanjša obveznost za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno
davčno obdobje na način, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni
postopek.

XII. OBDAVČITEV
DOHODKOV Z VIROM V SLOVENIJI

70. člen

(davčni odtegljaj)

(1) Davek se izračuna, odtegne
in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend
in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta,
ki se nahaja v Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:

1. plačil dividend, pri tem se
za dividendo štejejo:

a) dividenda, ki je dobiček ali
presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z
udeležbo v dobičku izplačevalca;

b) dohodki, podobni dividendam
iz 74. člena tega zakona;

2. plačil za obresti, razen
obresti:

a) od kreditov, ki jih najema,
in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;

b) iz najetih kreditov in
izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaščene institucije v
skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih
poslov, za katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;

c) ki jih plačujejo banke, razen
od obresti, ki so plačane osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je
splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5%
in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona;

Za namene tega člena vključujejo
obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s
hipoteko, obresti od vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških
finančnih inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim
vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih obresti.

3. plačil za uporabo ali pravico
do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih
pravic in drugih podobnih dohodkov;

Za namene tega člena vključujejo
plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo
ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško
ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo,
kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule
ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih
izkušnjah;

4. plačil za zakup nepremičnin,
ki se nahajajo v Sloveniji;

5. plačil za storitve
nastopajočih izvajalcev ali športnikov, če ta plačila pripadajo drugi osebi;

6. plačil za storitve, če so
plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja
poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma
povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država
objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona.

(2) Davek se ne izračuna,
odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena, plačanih:

1. Sloveniji ali samoupravni
lokalni skupnosti v Sloveniji;

2. Banki Slovenije;

3. zavezancu rezidentu, ki
izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;

4. zavezancu nerezidentu, ki je
zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v
poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo
davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

(3) Davek se ne izračuna,
odtegne in plača od dohodkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena, plačanih
nerezidentu, rezidentu v državi članici EU oziroma EGP, ki ni Slovenija,
zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke,
plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davka po
prvem odstavku tega člena ne more uveljavljati v državi rezidentstva, ker
primeroma uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove in transakcija ne
pomeni izogibanja davkom.

(4) Znesek davka, ki je bil po
prvem odstavku tega člena izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo,
naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali
v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka
prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka.

(5) Davek se ne izračuna,
odtegne in plača od dohodkov iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena,
plačanih nerezidentom-pokojninskim skladom, investicijskim skladom in
zavarovalnicam, ki lahko izvajajo pokojninski načrt, pod pogoji iz tretjega
odstavka 61. člena tega zakona, ki so rezidenti države članice EU oziroma EGP,
ki ni Slovenija, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta
v Sloveniji, in če nerezident davka po prvem odstavku tega člena ne more
uveljavljati v državi rezidentstva. Kot nezmožnost uveljavljanja davka se pri
zavezancih po tem odstavku šteje tudi oprostitev od obdavčenja ali obdavčitev
dohodkov teh zavezancev v državi rezidentstva po stopnji 0%.

(6) Določba četrtega odstavka
tega člena se uporablja tudi za primere iz petega odstavka tega člena.

(7) Ne glede na določbe tretjega
in petega odstavka tega člena se davek izračuna, odtegne in plača oziroma ni
mogoče uveljavljati vračila iz četrtega in šestega odstavka tega člena za
plačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi
omogočila spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka. Sklep o določitvi
seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike
Slovenije.

(8) Če Slovenija, samoupravne
lokalne skupnosti in Banka Slovenije izplačujejo ali so jim bili zaračunani
dohodki iz prvega odstavka tega člena, se štejejo za rezidente.

71. člen

(obdavčenje, ki
velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU)

(1) Davka se ne odtegne od
plačil dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki
imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja
za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, če:

1. ima prejemnik najmanj 10%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem
kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček;

2. traja najnižja udeležba iz 1.
točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je

3. prejemnik:

a) oseba, ki ima eno od oblik,
za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in
odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen
za finance;

b) za davčne namene rezident v
državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident izven
EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka,
sklenjeno z državo nečlanico; in

c) je zavezanec za enega od
davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za
matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi
minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je
davka oproščena ali ima možnost izbire.

(2) Določba prvega odstavka tega
člena se ne uporablja za znesek dohodkov, podobnih dividendam, ki se štejejo za
prikrito izplačilo dobička, če znesek plačil ni skladen s 16. členom tega
zakona. Po tem odstavku se ne obravnavajo dohodki, ki se obravnavajo po drugem
odstavku 72. člena.

(3) Dividenda, ki je izplačana
osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev po 2. točki prvega odstavka tega
člena, sicer pa izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, se lahko
izplača brez odtegljaja davka, če izplačevalec dividende ali posrednik, za
zavarovanje izpolnitve morebitne davčne obveznosti, izroči ustrezno bančno
garancijo pristojnemu davčnemu organu. Znesek bančne garancije je znesek davka,
izračunan od osnove, ki je enaka znesku dividende, izračunane na podlagi
preračunane stopnje.

(4) Pristojni davčni organ lahko
unovči garancijo, če prejemnik dividende ni razpolagal 24 mesecev z najnižjo
udeležbo iz 1. točke prvega odstavka tega člena. Garancija poteče s potekom 24
mesecev razpolaganja z najnižjo udeležbo.

(5) Za ustrezno bančno garancijo
se šteje bančna garancija banke s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU,
s katero se banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega
davčnega organa ter brez ugovorov, na poseben račun davčnega organa izplačala
vsoto iz drugega odstavka tega člena, z rokom veljavnosti do dneva izpolnitve
pogoja glede časa trajanja udeležbe v skladu z 2. točko prvega odstavka tega
člena.

72. člen

(obdavčenje, ki
velja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic med
povezanimi družbami iz različnih držav članic EU)

(1) Davka se ne odtegne od
plačil obresti in plačil za uporabo premoženjskih pravic družbam, ki imajo eno
od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili
obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz
različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, če, v
času plačila:

1. so obresti in plačila uporabe
premoženjskih pravic izplačane upravičenemu lastniku, ki je družba države
članice EU, ki ni Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se
nahaja v drugi državi članici EU;

2. sta plačnik in upravičeni
lastnik povezana tako, da:

a) je plačnik neposredno najmanj
25% udeležen v kapitalu upravičenega lastnika, ali

b) je upravičeni lastnik
neposredno najmanj 25% udeležen v kapitalu plačnika;

c) je ista družba neposredno
najmanj 25% udeležena v kapitalu plačnika in upravičenega lastnika,

pri tem pa gre za udeležbo med
družbami iz držav članic EU;

3. traja najnižja udeležba iz 2.
točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je

4. plačnik ali upravičeni
lastnik:

a) družba, ki ima eno od oblik,
za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih
držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance;

c) je zavezanec za enega od
davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s
plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane
družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za
finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za
davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti
obstoječi davek.

(2) Določba prvega odstavka tega
člena se uporablja samo za znesek obresti po drugem odstavku 19. člena tega
zakona in znesek plačil uporabe premoženjskih pravic po četrtem odstavku 16.
člena tega zakona.

(3) Poslovna enota se šteje za
plačnika obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic po tem členu, če so te
obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic zanjo odhodek po tem zakonu.

(4) Upravičeni lastnik obresti
in plačil uporabe premoženjskih pravic iz prvega odstavka tega člena je družba
države članice EU, ki ni Slovenija, ki je prejemnik teh obresti in plačil
uporabe premoženjskih pravic v svojo korist. Ne šteje se za upravičenega
lastnika posrednik za drugo osebo, kot predstavnik, pooblaščenec ali pooblaščen
podpisnik (zastopnik).

(5) Poslovna enota se šteje za
upravičenega lastnika obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, če:

a) je terjatev, pravica ali
uporaba informacije, v zvezi s katerimi nastanejo obresti ali plačila uporabe
premoženjskih pravic, dejansko povezana s to poslovno enoto; in

b) obresti ali plačila uporabe
premoženjskih pravic predstavljajo dohodek, za katerega je ta poslovna enota v
državi članici EU, v kateri se nahaja, zavezanec za enega od davkov, v zvezi s
katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in
plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih
držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za
zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za davek, ki je istoveten
ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.

(6) Kadar se poslovna enota
družbe države članice EU šteje za plačnika ali upravičenega lastnika za obresti
in plačila uporabe premoženjskih pravic, se noben drug del te družbe ne šteje
kot plačnik ali upravičeni lastnik za te obresti in ta plačila uporabe
premoženjskih pravic za namene tega člena.

(7) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za plačila obresti in plačila uporabe premoženjskih pravic poslovne
enote ali poslovni enoti družbe države članice EU, ki se nahaja v tretji
državi, in prek nje v celoti ali delno potekajo posli družbe.

(8) Za namene tega člena
vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so
zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v
dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz vrednostnih papirjev ter dohodek
iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo
takim vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam. Kazni zaradi zamude pri
plačilu se za namene tega člena ne štejejo za obresti.

(9) Za namene tega člena
vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta
za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno,
umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko
opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne
formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali
znanstvenih izkušnjah.

(10) Upravičenje po tem členu se
prizna na podlagi dovoljenja davčnega organa, če so izpolnjeni pogoji iz tega
člena. Dovoljenje se izda na podlagi vloge. Vloga ter postopek glede vloge in
izdaje dovoljenja sta urejena z zakonom, ki ureja davčni postopek.

73. člen

(uporaba določb 72.
člena tega zakona)

Določbe 72. člena tega zakona se
ne uporabljajo, če gre za:

1. plačila, ki imajo naravo
delitve dobička ali vračila kapitala,

2. obresti iz kreditov, ki
vsebujejo pravico udeležbe na dolžnikovem dobičku,

3. obresti iz kreditov, ki
kreditodajalcu dajejo pravico zamenjave njegove pravice do obresti v pravico do
udeležbe v dobičku,

4. plačila iz kreditov, ki ne
vsebujejo določb za vračilo glavnice ali če vračilo glavnice zapade po 50 letih
po nastanku.

74. člen

(dohodki, podobni dividendam)

Za dohodke, podobne dividendam,
se štejejo:

1. dobiček, ki se izplača v
zvezi z vrednostnimi papirji in krediti, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku
izplačevalca;

2. dobiček, rezerve iz dobička,
osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega
kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička in skrite rezerve izplačevalca, ob
prenehanju izplačevalca;

Skrite rezerve se izračunajo kot
razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po
stanju na dan pred vpisom zaključka likvidacije v sodni register.

Poštena vrednost je znesek, za
katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo ali s katerim
je mogoče poravnati obveznost ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen
kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v
katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni.

Davčna vrednost posameznega
sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti
pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki,
odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.

3. izplačana vrednost delnic ali
poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del
kapitalskih rezerv, ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana
izplačevalca;

4. izplačilo na podlagi rednega
zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz
predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička;

5. izplačana vrednost
pridobljenih lastnih delnic ali lastnih poslovnih in drugih lastnih deležev,
zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih
rezerv;

6. dobiček, prenesen na podlagi
podjetniške pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;

7. prikrito izplačilo dobička,
ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%
vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru
izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se
razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička
se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega
stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev,
vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive
tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik
sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali
storitve niso bile opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi
obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot
znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona, in obresti od presežka
posojil iz 32. člena tega zakona.

75. člen

(vštevanje davčnega
odtegljaja v davčno osnovo)

(1) Rezident, ki prejme dohodek,
od katerega se odtegne davek v skladu z določbami tega poglavja, všteje dohodek
v svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjen davek.

(2) Nerezident, ki prejme
dohodek, od katerega se odtegne davek po določbah tega poglavja v zvezi z
dejavnostjo oziroma posli, ki jo opravlja v poslovni enoti v Sloveniji ali
preko poslovne enote v Sloveniji, všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred
zmanjšanjem za odtegnjen davek.

(3) Za plačan znesek
odtegnjenega davka se zmanjša obveznost zavezanca iz prvega in drugega odstavka
tega člena za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje na
način, določen s tem zakonom oziroma zakonom, ki ureja davčni postopek.

XIII. POSEBNA
DOLOČBA

76. člen

(natančnejši
predpisi)

Podrobnejše predpise o izvajanju
tega zakona lahko izda minister, pristojen za finance.

XIV. PREHODNE
DOLOČBE

77. člen

(uporaba določb
Zakona o davku od dobička pravnih oseb in Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb v zvezi z olajšavami)

(1) Zavezanec, kateremu so pred
dnem začetka uporabe tega zakona začeli teči roki po 40. členu Zakona o davku
od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo),
se glede teka teh rokov oziroma posledic vezanih na te roke, obravnava po
dosedanjih predpisih.

(2) Zavezanec, kateremu so pred
dnem začetka uporabe tega zakona začeli teči roki po 49. in 50. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), se glede teka teh rokov oziroma posledic vezenih na te
roke, obravnava po dosedanjih predpisih.

78. člen

Zavezanec, ki ima na dan začetka
uporabe tega zakona pravico do zniževanja davčne osnove po prvem in drugem
odstavku 50. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo), davčno osnovo lahko znižuje do poteka obdobja
12 mesecev po 50. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

79. člen

(obračunavanje
zalog)

Zavezanec, ki obračunava zaloge
po 24. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo), lahko z dnem začetka uporabe tega zakona izbere
drugo metodo obračunavanja zalog.

80. člen

(sprememba
amortizacijskih stopenj)

Zavezancu, ki je začel z
amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev pred dnem začetka uporabe tega zakona, se kot odhodek prizna
amortizacija teh opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev do dokončne amortizacije v višini v skladu s 15., 16. in 17. členom Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno
prečiščeno besedilo) oziroma 26. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

81. člen

(uporaba 32. člena
tega zakona)

(1) Za obresti iz 32. člena tega
zakona, ki se ne priznajo kot odhodek, se štejejo obresti od posojil, ki so
nastala po dnevu začetka uporabe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

(2) Ne glede na določbo 32. člena
tega zakona, se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, razen pri
posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah, ki so prejeta od družbenika, ki ima
kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% delnic
ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v
davčnem obdobju ta posojila presegajo:

1. v prvem letu po dnevu začetka
uporabe tega zakona osemkratnik;

2. v drugem, tretjem in četrtem
letu šestkratnik;

3. v petem letu pa petkratnik

zneska deleža tega družbenika v
kapitalu zavezanca, ugotovljene glede na znesek in obdobje trajanja presežka
posojil v davčnem obdobju.

82. člen

(1) Pri obdavčitvi pri prenosu
premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi pri
združitvah in delitvah po 38. do 54. členu tega zakona, se prenos premoženja,
zamenjava kapitalskih deležev in združitve in delitve ne štejejo za dogodke, ki
po 40. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03
– uradno prečiščeno besedilo) oziroma 49. in 50. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo)
povzročijo, da mora zavezanec v letu takšnega dogodka povečati davčno osnovo za
izkoriščeno olajšavo. Upoštevajo pa se olajšave in pogoji, ki bi veljali, če ne
bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in združitve in
delitve.

(2) Določbe Zakona o davku od
dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo)
in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), ki zapadejo pod prehodno ureditev, se pri obdavčitvi pri
prenosu premoženja, obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitvi
pri združitvah in delitvah po 38. do 54. členu tega zakona upoštevajo, kot bi
veljalo, če ne bi prišlo do prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev
in združitve in delitve.

83. člen

(uporaba 20. člena
tega zakona)

Določbe tretjega odstavka 20.
člena tega zakona se uporabljajo tudi za rezervacije po 16. in 27. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), oblikovane pred dnem začetka uporabe tega zakona in po
23. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 –
uradno prečiščeno besedilo).

84. člen

(pretekle izgube)

Izgube iz davčnih obdobij od
leta 2000 do leta 2006 se lahko pokrivajo v skladu s 36. členom tega zakona,
razen izgub, ki se niso pokrile v skladu s petim odstavkom 29. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo).

85. člen

(uporaba 70. člena
tega zakona)

(1) Določbe 70. člena tega
zakona se ne uporabljajo za plačila iz 2. do 6. točke prvega odstavka 70. člena
tega zakona, ki so obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2005.

(2) Določbe 68. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo) se uporabljajo za plačila po 2. do 5. točki prvega odstavka 68. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), ki so obračunana za obdobja pred dnem začetka uporabe
tega zakona, tudi, če so izplačana po dnevu začetka uporabe tega zakona.

(3) Določbe 70. člena tega
zakona se ne uporabljajo za izplačila iz 2. do 6. točke prvega odstavka 70.
člena tega zakona, ki so obračunana za obdobja pred 1. januarjem 2007 (pred
dnem začetka uporabe tega zakona).

86. člen

(uporaba 65.c člena
Zakona o davku od dobička pravnih oseb)

Določba 65.c člena Zakona o
davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno
besedilo), ki določa, da se davčna osnova zmanjšuje za obračunane obresti od
dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki so jih do 8. aprila 1995
izdale Slovenija, občine ali javna podjetja, ki so jih ustanovile Slovenija
oziroma občine, vendar največ do višine davčne osnove, se uporablja tudi po
dnevu začetka uporabe tega zakona.

87. člen

(izbrano davčno
obdobje in prehod na izbrano davčno obdobje)

(1) Pri prehodu na davčno
obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta, so obdavčeni dohodki zavezanca v
davčnem obdobju, ki je obdobje od konca koledarskega leta do začetka
naslednjega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo
za celotno davčno obdobje.

(2) Pri prehodu na davčno
obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, so obdavčeni dohodki
zavezanca v davčnem obdobju, ki je obdobje od konca davčnega obdobja, ki se
razlikuje od koledarskega leta, do začetka naslednjega davčnega obdobja, ki se
ne razlikuje od koledarskega leta, kot bi šlo za celotno davčno obdobje.

(3) Na način, kot je določeno v
prvem in drugem odstavku tega člena, so obdavčeni tudi dohodki zavezanca v
obdobju pri prehodu iz enega davčnega obdobja, ki se razlikuje od koledarskega
leta, na drugo davčno obdobje, ki se tudi razlikuje od koledarskega leta.

(4) Določba tretjega odstavka
10. člena tega zakona se uporablja tudi za zavezance, ki so v letu 2005 in 2006 izbrali, da se njihovo davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta.

88. člen

Gradbišče, projekt gradnje,
montaže ali postavitve ali nadzor v zvezi z njimi, če je gradbišče bilo
oblikovano oziroma so se dela začela opravljati pred dnem začetka uporabe tega
zakona, se šteje za poslovno enoto nerezidenta, če dejavnost oziroma posli
trajajo dlje od obdobja, določenega v 6. členu tega zakona.

89. člen

(obdavčevanje v
skupini do poteka dobe)

Zavezanci, ki ugotavljajo davek
na podlagi obdavčenja v skupini v skladu s točko a) ali točko b) 81. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno
prečiščeno besedilo), lahko nadaljujejo s tem načinom do poteka dobe, za katero
je bilo dano dovoljenje za obdavčenje v skupini, v skladu z 81. členom Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo) po 200. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96,
78/96, 87/97, 35/98, 76/98, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01, 97/01, 52/02 in
33/03) ali po 63. do 67. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni
list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

90. člen

(uporaba 18. člena)

Zavezanec, ki je pred dnem
začetka uporabe tega zakona, izvzel dividende oziroma druge deleže iz dobička
iz davčne osnove in ravnal po tretjem odstavku 18. člena Zakona o davku od
dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo),
se glede časa trajanja udeležbe iz 2. točke prvega odstavka 18. člena in bančne
garancije iz tretjega odstavka istega člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) obravnava po tretjem
odstavku 18. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

91. člen

(prehodno obdobje
za obdavčitev pri prenosu dejavnosti, zamenjavah kapitalskih deležev,
združitvah in delitvah)

Zavezancem, katerim je bilo pred
dnem začetka uporabe tega zakona izdano dovoljenje po 35., 40. in 47. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), se glede upravičenj, pogojev in drugega ravnanja v zvezi s
transakcijami, za katere se je izdalo dovoljenje, obravnavajo po določbah 30.
do 48. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06
– uradno prečiščeno besedilo).

92. člen

Ne glede na določbe 1. točke
prvega odstavka 71. člena tega zakona, se do 31. decembra 2008 uporablja
stopnja 15%.

93. člen

(prehod na nov
način računovodenja)

Za zavezance, ki z dnem ali po
dnevu začetka uporabe tega zakona spremenijo način sestavljanja računovodskih
poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja
računovodskih poročil, in za zavezance, ki so pred dnem začetka uporabe tega
zakona spremenili način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih,
določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki
določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, se tudi
po dnevu začetka uporabe tega zakona uporablja prehodna določba 14. člena
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 108/05).

94. člen

(davčna stopnja za
investicijske sklade)

Za zavezance investicijske
sklade, obdavčene po tem zakonu, ki so ustanovljeni po zakonu, ki ureja
investicijske sklade in družbe za upravljanje, se tudi po dnevu začetka uporabe
tega zakona, ne glede na prvi odstavek 61. člena tega zakona, uporablja
prehodna določba drugega odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/05).

95. člen

(uporaba 15. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb)

Za obresti na dana oziroma
prejeta posojila od povezanih oseb, ki so bila sklenjena pred dnem začetka
uporabe tega zakona, se uporablja 15. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo).

96. člen

(uporaba 17. člena
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb)

Za odhodke prevrednotenja iz 17.
člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo), ki niso bili priznani v obdobjih pred dnem začetka
uporabe tega zakona v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo), se tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona uporabljajo določbe
drugega in tretjega odstavka 17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
(Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) glede odprave
oslabitev in priznavanja teh odhodkov.

97. člen

(uporaba 60. člena
tega zakona)

Ne glede na 60. člen tega
zakona, se davek plačuje po stopnji 23% od davčne osnove za leto 2007, 22% od
davčne osnove za leto 2008 in 21% od davčne osnove za leto 2009.

98. člen

(1) Pri prehodih na nov način
sestavljanja računovodskih poročil, vključno pri prehodu na nov način
sestavljanja računovodskih poročil po 14. členu Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št.
108/05) se dodatno oblikovanje ali odprava rezervacij za pokojnine, jubilejne
nagrade in za odpravnine štejejo kot spremembe računovodskih usmeritev
zavezanca po 14. členu tega zakona.

(2) Določba prejšnjega odstavka
tega člena se uporablja tudi pri sestavi davčnega obračuna za leto 2006.

XV. KONČNI DOLOČBI

99. člen

(prenehanje
veljavnosti)

(1) Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb (Uradni list RS, št. 40/04, 70/04 – popravek, 139/04, 17/05 –
uradno prečiščeno besedilo, 108/05 in 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) in
naslednji predpisi, izdani na njegovi podlagi:

– Pravilnik o izvajanju Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 49/04);

– Pravilnik o priznani obrestni
meri (Uradni list RS, št. 130/04 in 142/04);

– Pravilnik o določanju
primerljivih tržnih cen (Uradni list RS, št. 130/04);

– Pravilnik o uveljavljanju
davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 79/06);

prenehajo veljati z dnem
uveljavitve tega zakona, uporabljajo pa se do 31. decembra 2006.

(2) Z dnem začetka uporabe tega
zakona prenehata veljati drugi in tretji odstavek 18. člena Zakona o finančnem
poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 50/02 in 93/02) v delu,
ki se nanaša na oblikovanje rezerv in na zavezance po tem zakonu.

100. člen

(začetek
veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
1. januarja 2007 dalje, razen:

– določbe prvega odstavka 55.
člena tega zakona, v delu, ki določa regijsko olajšavo, ki začne veljati z
dnem, ko Evropska komisija odobri shemo te olajšave ter

– šestega odstavka 25. člena in
četrtega odstavka 61. člena tega zakona, ki začneta veljati z dnem, ko Evropska
komisija odobri to shemo državne pomoči.

(2) Minister, pristojen za
finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan uveljavitve in dan
začetka uporabe olajšave iz prvega odstavka tega člena.

Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb /ZDDPO-2A/ (Uradni list RS,
št. 56/08 z dne 06.06.2008) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE

4. člen

(postopkovna
določba)

(1) Do uveljavitve določb o
postopku na podlagi tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 70. člena
zakona, v zakonu, ki ureja davčni postopek, plačnik davka ne odtegne davka v
skladu s tretjim ali petim odstavkom 70. člena zakona, če mu nerezident iz
tretjega ali petega odstavka 70. člena zakona izroči izjavo, da izpolnjuje
pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena zakona. K izjavi mora biti
priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila.
Nerezident lahko v primerih, ko plačnik davka izplačuje dohodek v rednih
časovnih presledkih, predloži izjavo iz prejšnjega stavka za časovno obdobje
enega leta.

(2) Plačnik davka mora izjavo in
dokazila iz prejšnjega odstavka hraniti deset let in jo na zahtevo predložiti
davčnemu organu.

(3) Zahtevek za vračilo davka v
skladu s četrtim odstavkom 70. člena zakona vloži pri davčnem organu v roku
petih let od plačila davka plačnik davka in k vlogi priloži ustrezno izjavo in
potrdilo o rezidentstvu iz prvega odstavka tega člena.

(4) Vračilo davka v skladu s
četrtim odstavkom 70. člena zakona se opravi plačniku davka. Vračilo davka se
opravi največ do zneska davka, ki bi bil izračunan ob uporabi davčne stopnje,
določene z mednarodno pogodbo. Če nerezident iz tretjega in petega odstavka 70.
člena zakona davka ne more uveljavljati v celoti v državi rezidentstva, ker v
državi rezidenstva velja metoda odbitka od davka, ki tega ne omogoča, se vračilo
opravi le za del zneska, ki ga ne more uveljavljati v državi rezidentstva.

(5) O vložitvi zahtevka za vračilo
in vračilu davka mora plačnik davka nemudoma pisno obvestiti prejemnika
dohodka.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon o dopolnitvah Zakona o
davku od dohodkov pravnih oseb /ZDDPO-2B/ (Uradni list RS, št. 76/08 z dne
25.07.2008) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

PREHODNA IN KONČNA
DOLOČBA

2. člen

Ne glede na določbe drugega
odstavka 55.a člena zakona lahko zavezanec za leto 2008 uveljavlja znižanje
davčne osnove za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza
najmanj emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom.

3. člen

Zakon
o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb /ZDDPO-2C/ (Uradni list
RS, št. 05/09 z dne 23.01.2009) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

2. člen

Ta zakon
se uporablja tudi pri obračunih, ki se nanašajo na leto 2008, za investiranje
opravljeno od 1. januarja 2008.

3. člen

Ne glede
na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko zavezanec za leto 2008
uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki
ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, v skladu s 55.a členom zakona.

4. člen

Ne glede
na določbe drugega odstavka 55.a člena zakona lahko zavezanec za leto 2009 in 2010 uveljavlja znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj
emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z
motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V, v skladu s 55.a členom
zakona.

5. člen

Ta zakon
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo) (02.03.2009)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE