Iz
poglavja:
VRAČILO PREVEČ
PLAČANEGA DAVKA – NAJEMNINA IN DDV
Številka:
57/MK/2005
Datum:
04.10.2005
Vprašanje – opis problema
Slovenski davčni zavezanec (v nadaljevanju
najemodajalec) je dal v najem poslovne prostore drugemu slovenskemu davčnemu
zavezancu (v nadaljevanju najemojemalec). Oba davčna zavezanca sta
identificirana za namene DDV v Sloveniji, najemojemalec opravlja samo
obdavčljivo dejavnosti in bo uporabljal najete poslovne prostore izključno za
izvajanje obdavčljive dejavnosti. Najemojemalec in najemodajalec sta se
dogovorila, da bosta vsak svojemu pristojnemu davčnemu organu oddala izjavo
skladno z določili drugega in tretjega odstavka 27. člena ZDDV, na osnovi
podane izjave bo najemodajalec za storitev najema oddaje poslovnih prostorov
obračunaval DDV. V inšpekcijskem nadzoru je davčni organ ugotovil, da je
najemojemalec oddal navedeno izjavo pristojnemu davčnemu organu po opravljenem
prometu storitve (najema), zato je v izdani odločbi najemojemalcu odrekel
pravico do odbitka vstopnega DDV iz naslova računa za najem poslovnega
prostora. V odločbi je zapisano, da najemodajalec zaradi neizpolnjevanja
navedenih pogojev iz drugega in tretjega odstavka 27. člena ZDDV ne bi smel
obračunati DDV pri storitvah najemnine, temveč da gre za oproščeno dejavnost
skladno z določili 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV. Ali lahko
najemodajalec in/ali najemojemalec zahteva vračilo preveč obračunanega DDV od
davčnega organa?
Davčni preblisk
Iz navedenega primera je razvidno, da je davčni organ
v davčnem postopku pravilno ravnal oz. ravnal skladno z določili ZDDV in
odrekel najemojemalcu pravico do odbitka vstopnega DDV, saj izjava na osnovi
določil drugega in tretjega odstavka ni bila oddana PRED opravljenim
prometom storitve najema, zato najemodajalec ne bi smel
obračunati DDV oziroma najemojemalec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV
od njemu zaračunanih storitev najema.
Najemodajalec ima pravico, da na osnovi prvega
odstavka 32. člena ZDavP-1 vloži pri pristojnem davčnem organu zahtevek za
vračilo preveč plačanega DDV. Kot »dokazno gradivo« priloži k podani vlogi v
navedenem primeru kopijo odločbe, ki je bila izdana najemojemalcu. Iz nje je
razvidno, da je najemodajalec obračuna preveč DDV oz. na osnovi znanih dejstev
sploh ne bi smel obračunati DDV pri storitvi najema poslovnih prostorov. Davčni
organ je dolžan v roku 30 dni od prejema zahtevka (v kolikor že to sam ni
storil po uradni dolžnosti) vrniti najemodajalcu preveč plačani DDV. V kolikor
tega ne stori v navedenem roku, pripadajo najemodajalcu po izteku roka do
prejema vračila DDV zamudne obresti skladno z določili 31. člena ZDavP-1 (peti
odstavek 32. člena ZDavP-1). V kolikor davčni organ pri prejemu zahtevka za
vračilo preveč plačanega DDV ugotovi, da so najemodajalcu že potekli roki za
plačilo drugih davčnih obveznosti, katere ni izpolnil, vrne preveč plačani
davek, zmanjšan za že zapadle (druge) davčne obveznosti najemodajalca (četrti
odstavek 32. člena ZDavP-1).
V navedenem primeru je najbolje storiti,
da najemojemalec in najemodajalec skleneta pisni aneks k pogodbi, kjer
ugotovita, da je najemodajalec najemojemalcu obračunal najemnino v višjem
znesku, kot je bilo dogovorjeno, saj ne bi smel obračunati DDV zaradi
neizpolnjevanja že navedenih zakonskih določil oz. določil ZDDV. Hkrati se
najemodajalec zaveže vrniti najemojemalcu preveč plačani obračunani znesek DDV,
po vrnitvi preveč plačanega davka s strani pristojnega davčnega organa, zmanjšan
(eventuelno) za »škodo«, ki jo je utrpel najemodajalec (v navedenem primeru)
zaradi napake najemojemalca (stroški plačilnega prometa, administrativni
stroški za podajo vloge za vrnitev preveč plačanega DDV itd.).
PODROČJE: ZDavP-1
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja – davčnega prebliska):
·
Zakon o davku na
dodano vrednost (ZDDV), Uradni
list RS, št. 25/03-UPB3;
·
Zakon o davčnem
postopku (ZDavP-1), Uradni list
RS, št. 25/05-UPB1.