Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja
strokovnjakov/Davčni postopek …
VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO (LETNE) DOHODNINE
Številka: 28/KM/2008
Datum: 15.05.2008
Vprašanje
– opis problema
Fizična
oseba – rezident Republike Slovenije (v nadaljevanju: zavezanec) je v letu 2007
dosegala z dohodnino obdavčene dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo za
dohodnino.[1]
Zavezanec
ni prejel informativnega izračuna dohodnine za leto 2007.
Ali
je zavezanec dolžan vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2007 (v
nadaljevanju: napoved)?
Mnenje
Če
zavezancu informativni
izračun za leto 2007 ne bo vročen do 31. maja 2008, je zavezanec
načeloma dolžan vložiti napoved, in sicer najpozneje do
30. junija 2008.
Zavezanec,
kateremu informativni
izračun za leto 2007 ne bo vročen do 31. maja 2008, napovedi ni dolžan vložiti če njegovi dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, v
letu 2007:
-
niso presegli
2.800 €,
ali
-
poleg
pokojnine, od
katere ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in zavezanec pri
akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske
člane, niso presegli 80 €.
Če
zavezancu informativni izračun za leto 2007 ne bo vročen do 31. maja 2008, je
priporočljivo, da zavezanec preveri, ali je:
1. »izvzet« iz dolžnosti vložitve
napovedi,
2. bil informativni izračun za leto 2007
odpremljen.
Zavezanec,
ki je »izvzet« iz dolžnosti vložitve napovedi, se lahko odloči, da bo napoved
(npr. iz razloga, ker bi v tem primeru prejel vračilo dohodnine) kljub temu
vložil.
Zavezanec,
ki ni »izvzet« iz dolžnosti vložitve napovedi, in ki ugotovi, da informativni
izračun za leto 2007 ni bil izdan in odpremljen, je dolžan vložiti napoved.
V kolikor pa zavezanec ni »izvzet« iz dolžnosti vložitve
napovedi, informativni izračun za leto 2007 pa je bil izdan in odpremljen,
vendar ga zavezanec (fizično) ni prejel, je priporočljivo, da zavezanec pri davčnem organu zaprosi za kopijo informativnega
izračuna.
Obrazložitev
Odmero
dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo za dohodnino, ureja
267. člena ZDavP-2
267. člen
(odmera dohodnine)
(1) Dohodnino ugotovi davčni
organ z odločbo.
(2) Odmera dohodnine
se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni
zavezanec rezident.
(3) Na podlagi podatkov iz
prejšnjega odstavka davčni organ sestavi za davčnega zavezanca rezidenta
informativni izračun dohodnine, ki se šteje za njegovo davčno napoved,
če davčni zavezanec rezident ne ugovarja v 15 dneh od dneva vročitve[2]
informativnega izračuna dohodnine. Po poteku roka za ugovor, in če
zavezanec rezident ni ugovarjal, postane informativni izračun dohodnine, odločba
o odmeri dohodnine. V tem primeru se šteje, da se je odpovedal pritožbi.
(4) Če davčnemu zavezancu
rezidentu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do 31. maja tekočega
leta za preteklo leto, mora sam vložiti napoved za odmero dohodnine, in
sicer najpozneje do 30. junija za preteklo leto.
[…]
(7) V primerih iz četrtega,
petega in šestega odstavka tega člena davčni organ preveri navedbe
davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega
zavezanca izda odločbo. Z dnem vročitve odločbe začneta teči rok za
izpolnitev davčne obveznosti in rok za vložitev pritožbe.
[…]
Če
davčnemu zavezancu
rezidentu informativni izračun dohodnine ni vročen do 31. maja tekočega
leta za preteklo leto, je zavezanec dolžan napoved vložiti do 30. junija,
v kolikor je zavezanec za vložitev napovedi skladno z 268. členom
ZDavP-2.
268. člen
(zavezanci za vložitev
napovedi)
Davčni organ ne sestavi
informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca rezidenta oziroma
davčni zavezanec rezident ni dolžan vložiti napovedi dohodnine, če:
1. davčni zavezanec,
katerega dohodki v davčnem letu, od katerih se plačuje dohodnina, ne
presegajo 2.800 eurov,
2. dohodki
davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni
bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec
pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane
družinske člane, ne presegajo 80 eurov.[3]
V
primerih iz 268. člena ZDavP-2:
-
zavezanec
rezident do 31. maja ne bo prejel informativnega izračuna, prav tako pa ni
dolžan vložiti napovedi - vendar to ne pomeni, da napovedi
ne sme vložiti!,
-
je priporočljivo,
da zavezanec na podlagi od izplačevalcev dohodkov prejetih podatkov o
izplačanih dohodkih preveri, ali:
-
mu je ob
izplačilo bila odtegnjena akontacija dohodnine, in
-
lahko v
primeru vložitve napovedi pričakuje vračilo dohodnine.
V
kolikor zavezanec ugotovi, da bi v primeru vložitve napovedi prejel vračilo
dohodnine, je smiselno, da napoved vloži.
V
kolikor bi zavezanec moral prejeti informativni izračun, vendar mu ta ni bil izdan in
vročen do 31. maja, je
dolžan vložiti napoved. Priporočljivo je, da zavezanec predhodno pri
davčnem organu preveri, ali je bil informativni izračun izdan.[4]
V primeru, ko bi zavezanec moral prejeti informativni izračun, in mu je ta bil izdan in
odpremljen, vendar ga zavezanec ni (fizično) prejel, pa je iz
pragmatično-praktičnega zornega kota priporočljivo, da zavezanec (zatem,
ko je ugotovil, da je informativni izračun bil izdan in odpremljen), pri
davčnem organu zaprosi
za kopijo informativnega
izračuna.
Opomba
– stališče pisca mnenja
Pri
tretji možnosti (informativni izračun je bil izdan in odpremljen, vendar ga
zavezanec ni (fizično) prejel) se v ZDavP-2 kaže še ena (vsebinsko zahtevnejša)
možna rešitev.
Na
podlagi prvega odstavka 85. člena ZDavP-2 se informativni izračuni ne vročajo
z osebno, temveč z navadno vročitvijo, pri čemer se za dan vročitve
šteje 20. dan od dneva odprave (odpreme, odpošiljanja)
informativnega izračuna.
Pri
navedeni določbi gre za t.i. pravno fikcijo dneva vročitve, kar pomeni,
da dan vročitve ni vezan na dejanski dan fizičnega prevzema/vročitve
informativnega izračuna, temveč se privzame/predpostavi, da je dan vročitve
informativnega izračuna 20. dan od dneva njegovega odpošiljanja.
Pravna
fikcija dneva vročitve informativnega izračuna pa ne pomeni, da se s pretekom roka 20 dni od dneva odprave informativnega izračuna, avtomatično
in v vsakem primeru vzpostavi tudi pravna fikcija vročitve.
Iz obstoječe
sodne prakse[5] izhaja,
da ima lahko pravne posledice samo tista vročitev pisanja, ki
je bila opravljena dosledno in v skladu s pravili.
Pravice
zavezanca (naslovnika informativnega izračuna) so varovane le tedaj, če je na
pravne posledice, ki nastopijo po samem zakonu, ustrezno vnaprej opozorjen in
le na ta način je zagotovljeno, da njegova neukost in nevednost nista v škodo
njegovih pravic. To pa pomeni, da mora biti zavezanec obveščen, da bo po poteku
20-dnevnega roka od odpreme informativni izračun veljal za vročenega.
V
primeru, ko zavezanec informativnega izračuna ni prejel (npr. informativni
izračun se je izgubil – navadna pošiljka ni »prišla« do zavezančevega poštnega
predalnika), te pravice niso varovane. Navedba – obvestilo, da bo po poteku
20-dnevnega roka od odpreme informativni izračun veljal za vročenega, se
»nahaja« v besedilu informativnega izračuna, s katerim pa zavezanec ne
razpolaga. Ker se je pošiljka poslala kot navadna poštna pošiljka, ne obstaja
vročilnica, iz katere bi izhajalo, da in kdaj je bil informativni izračun
zavezancu fizično vročen.
Da bi
se vročitev informativnega izračuna lahko štela za opravljeno, mora poleg
pogoja poteka 20-dnevnega roka od dneva odpreme, biti izpolnjen tudi pogoj pravilnega načina
izvršitve vročitve, tj. z navadnim vročanjem, ki je fizično dejanje
in ni vezano na pravno fikcijo.
Drugače
povedano:
Stališče
pisca mnenja je, da se informativni izračun, ki zavezancu ni bil fizično
vročen, ne more šteti za vročenega. Posledično takšen informativni izračun po
poteku roka za ugovor (tj. 15 dni od dneva vročitve, dan vročitve pa je 20 dni od dneva odprave), ne more
postati odločba.
Če
zavezanec ne bi (fizično) prejel informativnega izračuna:
-
zoper njega ne bi
uspel podati (morebitnega) ugovora,
-
v primeru
doplačila dohodnine ne bi vedel, da in koliko dohodnine mora doplačati.
V
kolikor bi davčni organ štel, da je zavezanec informativni izračun prejel, bi
zavezanec lahko znašel v položaju, ko bi davčni organ zoper njega pričel
postopek davčne izvršbe.
Ker
se davčna izvršba izvede
na podlagi izvršilnega naslova, pri doplačilu letne dohodnine pa je to lahko
samo izvršljiva odločba o odmeri davka (glej 145. člen ZDavP-2), bi moral zavezanec dokaz(ov)ati svojo trditev,
da informativnega izračuna ni (fizično) prejel, in da posledično informativni
izračun ni postal (izvršljiva) odločba.
Vendar
bi takšno dokazovanje bilo skoraj nemogoče, kajti v večini primerov bi
zavezanec kot edini dokaz za svojo trditev predlagal samo izvedbo dokaza na
podlagi izjave stranke
(tj. izjave zavezanca, da informativnega izračuna ni prejel).
V
zvezi s takšno rešitvijo je potrebno omeniti tudi določbe tretjega in četrtega
odstavka 85. člena ZDavP-2.
(3) Če
davčni zavezanec ne plača davka v roku oziroma v roku ne izpolni druge
obveznosti, mu davčni organ vroči odločbo, sklep ali drug dokument z
osebno vročitvijo.
(4) Če
davčni zavezanec ni plačal davka v izpolnitvenem roku, mu rok za ugovor po
tretjem odstavku 267. člena tega zakona prične teči od dneva osebne vročitve.
PODROČJE: ZDavP-2
Veljavna
zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje
strokovnega mnenja:
§
Zakon
o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 117/06 in 24/08-ZDDKIS.