Iz sklopa - modula:
PRAKSA/Sodbe sodišč/Ostalo/Evropsko
sodišče/ …
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKO SODIŠČE
Sodba Evropskega sodišča (drugi
senat) v zadevi: C-302/12
Datum: 21.11.2013
UPORABA OMV, KI JE REGISTRIRANO V
PRVI DRŽAVI ČLANICI, V DRUGI DRŽAVI ČLANICI - Obdavčitev tega
vozila v drugi državi članici ob prvi uporabi tega vozila in v prvi
državi ob njeni registraciji
Zadeva:
X
Predmet spora:
1 Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
člena 43 ES.
2 Predlog
je bil vložen v okviru spora med X in Minister van Financiën
(finančno ministrstvo) glede odmerne odločbe, ki je bila zadevni
osebi izdana zaradi neplačila davka na osebne avtomobile in motorna
kolesa (v nadaljevanju: davek AM) ob prvi uporabi osebnega
motornega vozila v nizozemskem cestnem omrežju.
Pravni okvir
3 Člen 1(1)
zakona iz leta 1992 o davku na osebne avtomobile in motorna kolesa
(Wet op de belasting van personenauto’s en motorrijwielen 1992,
Stb. 1992, št. 709, v nadaljevanju: zakon iz leta 1992)
določa, da se ta davek plačuje za ta osebna motorna
vozila.
4 V
skladu s členom 1(2) in (5) zakona iz leta 1992 je treba
davek AM plačati ob vpisu vozila v nizozemsko evidenco
registriranih vozil. Kadar pa je osebni avtomobil ali motorno kolo,
ki ni registrirano na Nizozemskem, dano na voljo fizični osebi s
prebivališčem ali pravni osebi s sedežem v tej državi članici, je
ta davek treba plačati ob prvi uporabi tega motornega vozila v
nizozemskem cestnem omrežju.
5 Člen 5(2)
tega zakona določa, da mora davek AM za neregistrirane osebne
avtomobile ali motorna kolesa plačati oseba, ki dejansko razpolaga
z motornim vozilom.
6 Na
podlagi člena 9(1) tega zakona stopnja navedenega davka za
osebni avtomobil – preden se upoštevajo znižanja in povišanja,
določena v tem členu – znaša 45,2 % neto kataloške cene tega
vozila. Ta cena pomeni prodajno ceno, ki jo prodajalcu priporoča
proizvajalec ali uvoznik, znižano za davek na dodano
vrednost.
7 Za
nova motorna vozila se neto kataloška cena določi glede na dan, ko
se jim na Nizozemskem dodeli registrska številka. Za rabljena
motorna vozila pa se neto kataloška cena določi glede na dan prve
uporabe, bodisi na Nizozemskem bodisi zunaj nje.
8 Nacionalna
zakonodaja v postopku v glavni stvari določa, da se ob prvi uporabi
osebnih avtomobilov ali motornih koles, ki niso registrirani na
Nizozemskem in so dani na voljo fizični ali pravni osebi s
prebivališčem ali pravni osebi s sedežem v tej državi članici, v
nizozemskem cestnem omrežju za določitev zneska davka AM uporabi
neto kataloška cena za rabljena vozila.
9 Za
obdavčenje teh rabljenih vozil z navedenim davkom se upošteva
obdobje dosedanje uporabe, zaradi česar se znesek davka zniža za
določen odstotek.
Spor o glavni stvari in
vprašanji za predhodno odločanje
10 X je
belgijska državljanka. Od leta 1998 ima na Nizozemskem ortodontsko
ordinacijo, poleg tega pa ima v tej državi tudi hišo, v kateri s
svojim partnerjem prebiva v obdobjih, ko je ordinacija odprta.
Izven teh obdobij par prebiva v stanovanju, ki ga imata v najemu v
Belgiji.
11 X je
lastnica avtomobila, ki ga je leta 2004 kupila v Belgiji in ga je
tako v tej državi kot na Nizozemskem uporabljala za zasebne in
službene potrebe. Iz spisa izhaja, da X vsako leto polovico
razdalje, prevožene s tem vozilom, opravi v Belgiji in polovico na
Nizozemskem.
12 X je vozilo
registrirala v Belgiji, pri čemer je plačala 4957 EUR davka na
registracijo motornih vozil.
13 Nizozemska
davčna uprava je 19. julija 2006 ugotovila, da je X svoje
vozilo v nizozemskem cestnem omrežju uporabljala ne da bi plačala
davek AM. Zato ji je bila izdana odmerna odločba v višini
17.315 EUR.
14 X se je
zoper to odmerno odločbo pritožila, vendar jo je
Belastinginspecteur (davčni inšpektor) potrdil, ker naj bi X
prebivala na Nizozemskem in svoje vozilo uporabljala na nizozemskih
javnih cestah.
15 X je zoper
odločbo Belastinginspecteur vložila tožbo na Rechtbank te
Leeuwarden, ki je tožbi ugodilo, vendar je Gerechtshof te
Leeuwarden nato ugodilo pritožbi, ki jo je vložil Minister van
Financiën, in sodbo Rechtbank te Leeuwarden
razveljavilo.
16 Gerechtshof
te Leeuwarden je ugotovilo, da se X ne more sklicevati na načelo
sorazmernosti, ker je vozilo stalno in v glavnem uporabljala na
Nizozemskem in ker davek AM ni ovira za izvajanje svoboščin, ki jih
varuje pravo Unije. V zvezi s tem naj dejstvo, da je plačala
belgijski davek na registracijo, ne bi nasprotovalo temu, da je X,
ki po nizozemski zakonodaji prebiva na Nizozemskem, zavezana k
plačilu davka AM na to vozilo.
17 X je zoper
sodbo Gerechtshof te Leeuwarden na predložitveno sodišče vložila
kasacijsko pritožbo. Po mnenju tega sodišča ni sporno, da X v
skladu z nizozemsko zakonodajo prebiva na Nizozemskem, čeprav ni
mogoče izključiti možnosti, da se po belgijski zakonodaji šteje
tudi za prebivalko Belgije. V zvezi s tem, glede na to, da ta
ugotovitev ni sporna, predložitveno sodišče izhaja iz tega, da X
prebiva tudi v Belgiji ter da je njeno vozilo namenjeno stalni
uporabi tudi v tej državi članici.
18 Hoge Raad
der Nederlanden je v teh okoliščinah prekinilo odločanje in Sodišču
v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1.
Ali je svoboda dveh držav
članic pri izvajanju davčnih pristojnosti, zlasti pri pobiranju
davka na registracijo motornega vozila, v primeru, v katerem ima
državljanka Unije na podlagi nacionalnih predpisov prebivališče v
dveh državah članicah in je lastnica motornega vozila, ki ga
dejansko stalno uporablja v obeh državah članicah,
neomejena?
2. Če je
odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali ima lahko načelo
sorazmernosti v okviru pobiranja davka na registracijo v primeru,
kakršen je obravnavani, korekcijski učinek, in če je tako, ali se
mora zaradi tega načela ena od dveh držav članic ali vsaka od njiju
pri izvajanju svojih davčnih pristojnosti omejiti in kakšna bi
morala biti ta omejitev?“
Vprašanji za predhodno
odločanje
19 Najprej je
treba ugotoviti, da predložitveno sodišče v vprašanjih ne navaja
določbe ali določb prava Unije, na podlagi katerih naj bi Sodišče
opravilo presojo.
20 V zvezi s
tem je Sodišče v podobnih okoliščinah pojasnilo, da je njegova
naloga, da na podlagi podatkov, ki jih predloži nacionalno sodišče,
na podlagi obrazložitve predložitvenega sodišča in ob upoštevanju
predmeta spora v postopku v glavni stvari poišče upoštevne pravne
določbe Unije (sodba z dne 5. maja 2011 v zadevi Bartlett
in drugi, C-537/09, ZOdl., str. I-3417,
točka 36).
21 V
obravnavanem primeru mora Sodišče vprašanji, ki ju je postavilo
predložitveno sodišče, ob upoštevanju dejstva, da je X belgijska
državljanka, ki na Nizozemskem kot samozaposlena oseba opravlja
poklic ortodonta, in ob upoštevanju odmerne odločbe iz postopka v
glavni stvari, ki ji je bila izdana meseca julija 2006,
preučiti glede na svobodo ustanavljanja iz člena 43
ES.
22 Zato je
treba vprašanji, ki ju je postavilo predložitveno sodišče in ju je
treba obravnavati skupaj, razumeti v tem smislu, da se z njima v
bistvu sprašuje, ali je treba člen 43 ES razlagati tako, da
nasprotuje ureditvi države članice, ki določa, da se ob prvi
uporabi v drugi državi članici že registriranega in z davkom na
registracijo motornih vozil obdavčenega motornega vozila v
nacionalnem cestnem omrežju plača davek, če je to vozilo namenjeno
predvsem dejanski in stalni uporabi v teh dveh državah članicah ali
se v njih dejansko tako uporablja.
23 V zvezi s
tem je treba spomniti, da, razen nekaterih izjem, ki v postopku v
glavni stvari niso upoštevne, obdavčitev motornih vozil na ravni
Unije ni bila usklajena. Države članice so torej svobodne pri
izvajanju davčnih pristojnosti na tem področju, če jih izvajajo ob
upoštevanju prava Unije (glej sodbo z dne 26. aprila 2012
v združenih zadevah van Putten in drugi, od C-578/10
do C-580/10, še neobjavljena v ZOdl., točka 37 in
navedena sodna praksa, in sklep z dne 27. aprila 2012 v
zadevi Notermans-Boddenberg, C-114/11, točka 21).
24 V zvezi z
davki na registracijo motornih vozil iz ustaljene sodne prakse
izhaja, da lahko država članica davek na registracijo naloži za
motorno vozilo, registrirano v drugi državi članici, če je to
vozilo namenjeno predvsem za trajno uporabo na ozemlju prve države
članice ali če se dejansko uporablja na ta način (glej zgoraj
navedeno sodbo van Putten in drugi, točka 46, in zgoraj
navedeni sklep Notermans-Boddenberg, točka 26).
25 Glede davka
AM je Sodišče že ugotovilo, da če so vozila, ki niso registrirana
na Nizozemskem, namenjena predvsem za trajno uporabo na nizozemskem
ozemlju ali se tako dejansko uporabljajo, ni razlike v obravnavanju
osebe, ki prebiva na Nizozemskem in uporablja tako vozilo, in
osebe, ki pod enakimi pogoji uporablja vozilo, registrirano v tej
državi članici, saj je zadnjenavedeno vozilo, ki je prav tako
namenjeno predvsem za trajno uporabo na nizozemskem ozemlju, že
bilo predmet davka AM ob registraciji na Nizozemskem (glej zgoraj
navedeno sodbo van Putten in drugi, točka 50, in zgoraj
navedeni sklep Notermans-Boddenberg, točka 27).
26 Poleg tega
je bilo že presojeno, da je v teh okoliščinah zahteva po plačilu
davka AM ob prvi uporabi vozil, ki niso registrirana na
Nizozemskem, v nizozemskem cestnem omrežju upravičena prav tako kot
plačilo davka, ki ga je treba plačati ob registraciji vozila na
Nizozemskem, če se pri navedenem davku upošteva znižana vrednost
vozila ob tej prvi uporabi, kot se zdi, da izhaja iz zakona iz leta
1992 (glej zgoraj navedeno sodbo van Putten in drugi,
točka 51, in zgoraj navedeni sklep Notermans-Boddenberg,
točka 28).
27 Predložitveno
sodišče sprašuje, ali bi se morali državi članici zaradi samega
dejstva, da je neko vozilo namenjeno predvsem dejanski in stalni
uporabi ali da se tako dejansko uporablja, ne le na nizozemskem
ozemlju, temveč tudi na ozemlju države članice registracije,
omejiti pri izvajanju svojih davčnih pristojnosti.
28 V zvezi s
tem je treba spomniti, da ob neobstoju usklajenosti na ravni Unije
neugodnosti, ki jih lahko povzroči vzporedno izvajanje davčnih
pristojnosti različnih držav članic, ne pomenijo omejitev prostega
gibanja, če le to izvajanje ni diskriminatorno (glej sodbo z dne
8. decembra 2011 v zadevi Banco Bilbao Vizcaya
Argentaria, C-157/10, ZOdl., str. I-13023,
točka 38).
29 Poleg tega,
kot je generalna pravobranilka, ki se je sklicevala na zgoraj
navedeno sodbo Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (točka 39),
navedla v točki 48 sklepnih predlogov, tudi če bi bil
obdavčljivi dogodek pri davku AM in belgijskem davku na
registracijo motornih vozil isti, je treba spomniti, da države
članice niso dolžne prilagajati svojega davčnega sistema različnim
davčnim sistemom drugih držav članic, da bi se odpravilo dvojno
obdavčevanje.
30 V
obravnavani zadevi, čeprav X vozilo iz postopka v glavni stvari
uporablja tako za zasebne namene kot za prevoz na delo v drugo
državo članico, zakonodaja v postopku v glavni stvari zadevne osebe
ne postavlja v slabši položaj glede na samozaposlene osebe, ki so
bile že zavezane k plačilu davka AM, glede na to, da je vsak
prebivalec Nizozemske, ne glede na to ali opravlja tako dejavnost
ali ne, zavezan k plačilu tega davka, bodisi ob vpisu motornega
vozila v nizozemsko evidenco registriranih motornih vozil bodisi ob
prvi uporabi takega vozila, ki je registrirano v drugi državi
članici, v nizozemskem cestnem omrežju (glej v tem smislu, v zvezi
s členom 39 ES, zgoraj navedeni sklep Notermans-Boddenberg,
točka 30).
31 Iz tega
izhaja, da davčno manj ugoden položaj X – v primerjavi s položajem,
ko je opravljala svojo dejavnost, preden je na Nizozemskem
uresničevala svobodo ustanavljanja – ki nastane zgolj zaradi tega,
ker zadevne države članice nediskriminatorno izvajajo svoje davčne
pristojnosti, ni v nasprotju s členom 43 ES.
32 Glede na
zgoraj navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je
treba člen 43 ES razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi
države članice, ki določa, da se ob prvi uporabi v drugi državi
članici že registriranega in z davkom na registracijo motornih
vozil obdavčenega motornega vozila v nacionalnem cestnem omrežju
plača davek, če je to vozilo namenjeno predvsem dejanski in stalni
uporabi v teh dveh državah članicah ali se v njih dejansko tako
uporablja ter če ta davek ne povzroča diskriminacije.
Stroški
33 Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi
senat) razsodilo:
Člen 43 ES je treba
razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki
določa, da se ob prvi uporabi v drugi državi članici že
registriranega in z davkom na registracijo motornih vozil
obdavčenega motornega vozila v nacionalnem cestnem omrežju plača
davek, če je to vozilo namenjeno predvsem dejanski in stalni
uporabi v teh dveh državah članicah ali se v njih dejansko tako
uporablja ter če ta davek ne povzroča
diskriminacije.
Področje:
DMV