www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>

</head>

<body >

Iz sklopa - modula:

PRAKSA/Sodbe sodišč/DDV/Evropsko
sodišče/…

</div>

EVROPSKA UNIJA

EVROPSKO SODIŠČE

Sodba Evropskega sodišča (drugi senat)
v zadevi: C-425/06

Datum: 21.02.2008

UMETNA DELITEV STORITEV NA
VEČ ELEMENTOV – Znižanje davčne osnove – Davčna ugodnost kot bistveni cilj
transakcije

Predmet spora:

<a name=point2>2</a>        Ta
predlog je bil predložen v okviru spora med Ministero dell’Economia e delle
Finanze (ministrstvo za gospodarstvo in finance) in Part Service Srl
(v nadaljevanju: Part Service), nekdanja Italservice Srl (v nadaljevanju:
Italservice), zaradi odmere davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV),
vročene za davčno leto 1987, glede poslov najema s poznejšim kupom (lizing),
povezanih predvsem z motornimi vozili.

Pravni
okvir

Zakonodaja
Skupnosti

„Davčna
osnova:

(a)       pri dobavah
blaga in storitev, razen tistih iz (b), (c) in (d) tega odstavka, je vse, kar
predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec
od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki
so neposredno povezane s ceno takšnih dobav;

[…]“

„Brez
poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo
zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja
vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:

(a)       zavarovalne in
pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo
zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;

[…]

1.       dajanje
kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani
osebe, ki kredit odobri;

2.       sklepanje ali
druge vrste poslovanja v zvezi z garancijami za kredite ali kakršnimi koli
drugimi oblikami zavarovanja denarja ter upravljanje garancij za kredite s
strani osebe, ki kredit odobri;

3.       transakcije,
vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili,
transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave
dolgov in factoringa;

[…]“

Nacionalna
zakonodaja

„Pri
opravljanju storitev gre za storitve, opravljene za plačilo, ki izhajajo iz
pogodb o delu, prevoznih pogodb, pogodb o naročilu, špedicijskih pogodb, pogodb
o trgovskem zastopanju, posredniških, shranjevalnih pogodb in na splošno iz
obveznosti nekaj storiti ali opustiti in dovoliti ne glede na vir.

Storitve,
opravljene za plačilo, so tudi:

1.      dajanje
v najem stvari, zakup, lizing in podobne storitve;

[…]“

„Davek se
ne plačuje za:

1.      opravljanje
storitev v zvezi z dajanjem kreditov in posredovanjem v zvezi s krediti ter
upravljanjem kreditov s strani osebe, ki kredit odobri, in finančne
transakcije; posredovanje ali druge vrste poslovanja v zvezi z garancijami za
kredite ali kakršnimi koli drugimi oblikami zavarovanja denarja ter upravljanje
garancij za kredite s strani osebe, ki kredit odobri; plačilne roke;
transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili,
transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave
dolgov in factoringa; upravljanje posebnih investicijskih skladov in
pokojninskih skladov iz zakonske uredbe št. 124 z dne 21. aprila 1993,
podobne roke in poslovanja ter finančne in poštne storitve (banka-pošta);

[…]

9.      storitve v zvezi
z nakazili in posredovanjem v zvezi s transakcijami iz točk od 1 do 7 in tistih v zvezi z zlatom in vrednostnimi predmeti, vključno z depoziti na tekočem računu,
izvedenih v zvezi s transakcijami Banke Italije in italijanske menjalnice v
smislu člena 4(5) te uredbe.“

<a name=point7>7</a>        V
členu 13, prvi odstavek, UPR št. 633/72 je davčna osnova za DDV določena tako:

„Davčna
osnova pri dobavah blaga in opravljanju storitev je skupni znesek plačil, ki ga
je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali ponudnik v skladu s pogodbenimi
pogoji, vključno z izdatki in stroški izvršitve ter dolgovi ali drugimi
obveznostmi do tretjih oseb v breme cesionarja ali naročnika, povišan za vsoto,
neposredno povezano s plačili, ki jih dolgujejo druge osebe.“

Spor
o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

<a name=point8>8</a>        Družba
Italservice in lizinška družba IFIM Leasing SAS (v nadaljevanju: IFIM), ki
pripadata isti finančni skupini, sta leta 1987 sodelovali pri lizinških
transakcijah predvsem v zvezi z motornimi vozili.

<a name=point9>9</a>        Te
transakcije so bile izvršene tako, kot je opisano v nadaljevanju.

<a name=point11>11</a>      Družba
Italservice je z uporabnikom sklenila pogodbo, na podlagi katere je zavarovala
stvar proti vsem tveganjem, razen za civilno odgovornost, in s položitvijo
varščine ter zagotovljenim neomejenim poroštvom jamčila spoštovanje obveznosti
navedenega uporabnika proti družbi IFIM. Uporabnik je družbi Italservice poleg
provizije v vrednosti 1 %, plačane svetovalcu, vnaprej plačal znesek, na
podlagi katerega je bil skupni znesek obrokov, dogovorjenih med njim in družbo
IFIM, znižan, tako da je bila vsota v večini primerov znižana na znesek, le nekoliko
višji od cene vozila.

<a name=point17>17</a>      Davčni
urad je po preverjanjih pri družbi Italservice ugotovil, da so različne
obveznosti zadevnih strank, čeprav so jih vsebovale ločene pogodbe, skupaj
pomenile enotno pogodbo, sklenjeno med tremi strankami. Po njegovem mnenju je
bila protivrednost, ki jo je uporabnik plačal za lizing, umetno razdeljena z
namenom znižanja davčne osnove, vloga lizingodajalca pa je bila razdeljena med
družbi Italservice in IFIM.

<a name=point19>19</a>      Družba
Italservice je to odločbo o odmeri davka izpodbijala pri Commissione tributaria
di primo grado di Modena. Zatrjevala je, da ni šlo za enotno pogodbo, ampak za
več povezanih pogodb, ki niso bile sklenjene zaradi izogibanja davkom, ampak iz
dopustnih gospodarskih razlogov, povezanih s trženjem (uvedba novega finančnega
mehanizma z znižanimi premijami), organizacijo (ločitev nalog pri upravljanju s
tveganji: zavarovanje, poroštva in financiranje so preneseni na družbo
Italservice; upravljanje z voznim parkom pa je preneseno na družbe izvajalke)
in zavarovanjem (financiranje za namene varščine za spoštovanje obveznosti
uporabnika).

<a name=point24>24</a>      To
sodišče meni, da je treba za sprejetje odločbe odgovoriti na vprašanje, ali se
lahko ravnanje zadevnih strank glede na njihove medsebojne vezi šteje kot
zloraba pravice ali pravne oblike, kot jo je opredelila sodna praksa Skupnosti,
zlasti v sodbi Sodišča z dne 21. februarja 2006 v zadevi Halifax in drugi
(C-255/02, ZOdl., str. I-1609).

<a name=point25>25</a>      Poudarja,
da je delitev pogodb vplivala na znižanje osnove za DDV na znesek, ki je nižji
od zneska, ki izhaja iz pogodbe o običajnem najemu s poznejšim kupom, ker je le
dajanje vozila v uporabo, katerega cena je praktično enaka nakupni ceni tega
vozila, zavezano plačilu davka.

<a name=point27>27</a>      Za
rešitev tega vprašanja bi se bilo treba vprašati, ali lahko okoliščina – da je
finančna transakcija, za katero se na podlagi gospodarske prakse in nacionalne
sodne prakse šteje, da je bistveni sestavni del pogodbe o lizingu, urejena v
pogodbi, ločeni od tiste, katere predmet je dajanje stvari v uporabo – pomeni
zlorabo.

<a name=point29>29</a>      Poudarja,
da je Sodišče v točki 86 te sodbe poleg pogoja, da mora biti cilj zadevne
transakcije pridobitev davčne ugodnosti, ki je v nasprotju s ciljem zadevnih
določb Šeste direktive, zahtevalo, da je „bistveni cilj [navedene transakcije]
pridobitev davčne ugodnosti“.

„1.      Ali pojem
zlorabe pravice, ki je opredeljen v [zgoraj navedeni] sodbi [Halifax in drugi]
kot transakcija, katere bistveni cilj je pridobitev davčne ugodnosti, ustreza
pojmu, ki je opredeljen kot transakcija, katere edini cilj je davčna ugodnost,
ne da bi pri tem zasledovala kakršenkoli drug gospodarski cilj, ali pa je širši
ali ožji?

2.      Ali lahko za
namene uporabe DDV štejemo za zlorabo pravice (ali pravne oblike), ki povzroči
izgubo dohodkov Skupnosti iz davka na dodano vrednost, dejstvo, da se sklepajo
pogodbe o najemu s poznejšim kupom (lizingu), financiranju, zavarovanju in
posredovanju posebej, tako da povzročijo, da je le protivrednost, ki se plača
za pravico do uporabe stvari, predmet plačila DDV, medtem ko naj bi sama
pogodba o lizingu, glede na prakso in razlago nacionalne sodne prakse,
vključevala tudi financiranje in bi bila zato celotna protivrednost predmet
plačila DDV?“

Vprašanji
za predhodno odločanje

Dopustnost

<a name=point34>34</a>      V
zvezi s tem je treba opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je
sprejetje predhodne odločbe o vprašanju, ki ga postavi nacionalno sodišče,
mogoče zavrniti le, kadar je očitno, da zahtevana razlaga prava Skupnosti nima
nikakršne zveze z dejanskim stanjem ali s predmetom spora o glavni stvari,
kadar gre za hipotetičen problem oziroma kadar Sodišče nima na voljo potrebnih
dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko koristno odgovorilo na postavljena
vprašanja (glej med drugim sodbi z dne 19. februarja 2002 v zadevi Arduino,
C-35/99, Recueil, str. I‑1529, točka 25, in z dne 11. julija 2006 v zadevi Chacón Navas, C-13/05, ZOdl., str. I-6467, točka 33).

Prvo
vprašanje

<a name=point40>40</a>      Predložitveno
sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Šesto direktivo
razlagati tako, da gre lahko za zlorabo, kadar je davčna ugodnost bistveni cilj
transakcije ali zadevnih transakcij, ali gre zanjo lahko le, če je taka davčna
ugodnost edini zasledovani cilj brez drugih gospodarskih ciljev.

–        je
rezultat zadevnih transakcij pridobitev davčne ugodnosti, katere dodelitev bi
nasprotovala cilju, ki ga te določbe zasledujejo, čeprav so bili pogoji,
predvideni z upoštevnimi določbami Šeste direktive in nacionalne zakonodaje, ki
prenaša to direktivo, formalno izpolnjeni;

<a name=point44>44</a>      Zato
s tem, ko je v točki 82 iste sodbe poudarilo, da je bil cilj zadevnih
transakcij v postopku v glavni stvari v vsakem primeru pridobitev davčne
ugodnosti, te okoliščine ni opredelilo kot pogoj za obstoj zlorabe, ampak je le
poudarilo, da je bil v sporu, predloženem predložitvenemu sodišču, najmanjši
prag, ki omogoča opredelitev zlorabe, celo prekoračen.

Drugo
vprašanje

<a name=point47>47</a>      Najprej
je treba opozoriti, da lahko izbira podjetnika med oproščenimi transakcijami in
obdavčljivimi transakcijami temelji na vrsti dejavnikov, zlasti na upoštevanju
davčnega značaja v povezavi z objektivnim sistemom DDV. Kadar davčni zavezanec
izbira med dvema transakcijama, mu Šesta direktiva ne nalaga, naj izbere tisto,
ki zajema plačilo višjega zneska DDV. Nasprotno, davčni zavezanec ima pravico
izbrati strukturo svoje dejavnosti tako, da omeji svoj davčni dolg (zgoraj
navedena sodba Halifax in drugi, točka 73).

<a name=point49>49</a>      To
vprašanje je z vidika DDV še posebej pomembno, zlasti za uporabo davčne stopnje
ali določb v zvezi z oprostitvami, določenimi v Šesti direktivi (glej sodbi z
dne 25. februarja 1999 v zadevi CPP, C-349/96, Recueil, str. I-973, točka 27, in z dne 27. oktobra 2005 v zadevi Levob Verzekeringen in OV Bank, C-41/04, ZOdl., str. I-9433,
točka 18).

<a name=point52>52</a>      Tako
je takrat, kadar je na podlagi objektivne analize ugotovljeno, da ena ali več
storitev sestavljajo glavno storitev, medtem ko so druge storitve, ki jih
sestavlja ena ali več pomožnih storitev, davčno obravnavane enako kot glavna
storitev (glej v tem smislu zgoraj navedeni sodbi CPP, točka 30, in Levob Verzekeringen in OV Bank, točka 21). Storitev je treba šteti za pomožno storitev glavne
storitve, če sama za stranko nima lastnega namena, ampak je sredstvo, da ta
lahko uporablja glavno storitev ponudnika storitve pod boljšimi pogoji (zgoraj
navedena sodba CPP, točka 30, in okoliščine spora o glavni stvari, o
kateri je bila izrečena ta sodba).

–        storitev
lizinške družbe (IFIM) je predmet razdelitve, financiranje pa je preneseno na
drugo družbo (Italservice), da bi bilo razdeljeno na storitve kreditiranja,
zavarovanja in posredovanja;

–        ta
storitev, obravnavana posamezno, naj zato ne bi bila gospodarsko donosna, tako
da gospodarska učinkovitost podjetja ne more biti zagotovljena le s pogodbami,
sklenjenimi z lizingojemalci;

–        lizinška
družba prejme plačilo za lizing le zaradi skupne vsote obrokov, ki jih plača
lizingojemalec, in zneskov, ki jih plača druga družba iste skupine.

<a name=point61>61</a>      Ker
namreč dajanje vozil v najem v skladu s pogodbami o lizingu pomeni opravljanje
storitev v smislu členov 6 in 9 Šeste direktive (glej med drugim sodbi z dne
21. marca 2002 v zadevi Cura Anlagen, C-451/99, Recueil, str. I-3193, točka 19, in z dne 11. septembra 2003 v zadevi Cookies World, C-155/01, Recueil, str. I-8785, točki 44 in 45), se za tako transakcijo navadno plača DDV, katerega davčno osnovo je treba določiti v
skladu s členom 11A(1) Šeste direktive.

<a name=point62>62</a>      Nacionalno
sodišče lahko glede drugega merila pri presoji, ki jo mora izvesti, upošteva
popolnoma umetni značaj teh transakcij in tudi pravne, gospodarske in/ali
osebne povezave med zadevnimi gospodarskimi subjekti (zgoraj navedena sodba
Halifax in drugi, točka 81), ker je na podlagi teh elementov mogoče dokazati,
da je pridobitev davčne ugodnosti bistveni zasledovani cilj, kljub morebitnemu
obstoju drugih gospodarskih ciljev, ki se nanašajo na primer na trženje,
organizacijo in garancijo.

<a name=point63>63</a>      Na
drugo vprašanje je zato treba odgovoriti, da mora predložitveno sodišče glede
na navodila za razlago iz te sodbe določiti, ali se za namene uporabe DDV
transakcije, kot so zadevne transakcije v sporu o glavni stvari, lahko štejejo
za zlorabo na podlagi Šeste direktive.

Stroški

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1)      Šesto direktivo
Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o
prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za
odmero je treba razlagati tako, da gre za zlorabo, kadar je davčna ugodnost
bistveni cilj zadevne transakcije ali zadevnih transakcij.

2)      Predložitveno
sodišče mora glede na navodila za razlago iz te sodbe določiti, ali se za
namene uporabe davka na dodano vrednost transakcije, kot so zadevne transakcije
v sporu o glavni stvari, lahko štejejo za zlorabo na podlagi Šeste direktive
77/388.

Področje: ZDDV

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

UMETNA DELITEV STORITEV NA VEČ ELEMENTOV – Znižanje davčne osnove – Davčna ugodnost kot bistveni cilj transakcije (31.03.2008)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE