Iz
sklopa - modula:
PRAKSA/Mnenja strokovnjakov/DDV/ …
PRODAJA
STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN OPRAVLJANJE NEODVISNE EKONOMSKE DEJAVNOSTI
SKLADNO Z DOLOČILI ZDDV-1
Številka:
45/DS/2016
Datum:
29.11.2016
Vprašanje – opis problema
Fizična oseba, s stalnim
prebivališčem v Sloveniji, je pred leti (npr. v 2010) kupila
nepozidano stavbno zemljišče.
V novembru 2016 je stavbno zemljišče
prodala (poiskala je nepremičninskega posrednika, prav tako
oglašuje prodajo v časnikih itd.) in sicer:
·
kot celoto v sklopu enega
kupoprodajnega posla, vrednost kupnine za celotno zemljišče znaša
90.000,00 EUR (Varianta 1);
·
kot tri samostojna (parcelno ločena)
stavbna zemljišča, za vsako izmed zemljišč je sklenila ločeno
kupoprodajno pogodbo (različni kupci), vrednost kupnine za vsako
zemljišče znaša 30.000,00 EUR (Varianta 2).
Pomembni podatki:
·
fizična oseba na ozemlju Slovenije
ne opravlja neodvisne ekonomske dejavnosti skladno z določili
ZDDV-1 v kakršni koli podjetniški obliki (npr. kot s.p., odvetnik
itd.);
·
fizična oseba v zadnjih 12 mesecih
ni prodala nobenega stavbnega zemljišča ali opravljala kakršne koli
dejavnosti, za katero bi se skladno z določili ZDDV-1 lahko
štela za davčnega zavezanca.
Vprašanje:
·
Ali se fizična oseba zaradi
prodaje stavbnega zemljišča po Varianti 1 oz. Varianti 2 šteje
za davčnega zavezanca, ki opravlja ekonomsko dejavnost skladno z
določili ZDDV-1?
Mnenje
V opisanem primeru se fizična oseba pri:
·
prodaji stavbnega zemljišča kot celote (varianta 1) ne šteje za
davčnega zavezanca – navedena transakcija ne
predstavlja opravljanje dejavnosti skladno z določili ZDDV-1;
·
prodaji treh samostojnih stavbnih zemljišč (varianta 2) lahko šteje
za davčnega zavezanca – navedena transakcija torej
lahko predstavlja opravljanje dejavnosti skladno z
določili ZDDV-1.
Obrazložitev
ZDDV-1 v 5. členu opredeljuje, kdo
(katera oseba) se šteje za davčnega zavezanca ter pojem in obseg
ekonomske dejavnosti.
II. DAVČNI
ZAVEZANCI
5. člen
ZDDV-1
(definicija)
(1) »Davčni
zavezanec« je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja
katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali
rezultat opravljanja dejavnosti.
(2) »Ekonomska
dejavnost« iz prvega odstavka tega člena obsega vsako
proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost,
vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska
dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih
pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
[…]
Bistvena elementa, na katerih temelji
opredelitev osebe kot davčnega zavezanca, sta, da le-ta opravlja
dejavnost:
·
neodvisno (za svoj račun, v svojo korist in na svojo
odgovornost); in
·
trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre
za priložnostno ali občasno transakcijo).
Kljub temu, da gre pri opravljanju dejavnosti običajno za trajno
doseganje dohodka, pa lahko skladno z določilom 12. člena Direktive
Sveta 2006/112/ES države članice za »davčnega zavezanca« štejejo
vsakogar, ki priložnostno opravi kakršno koli ekonomsko dejavnost,
zlasti:
·
(eno) dobavo objekta ali dela objekta in zemljišča, na katerem
objekt stoji pred prvo uporabo; in
·
(eno) dobavo zemljišča za gradnjo (t.i. stavbno
zemljišče).
Člen 12 Direktive Sveta
2006/112/ES
1. Države članice lahko štejejo
za davčnega zavezanca vsakogar, ki priložnostno opravi transakcijo
v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), in
zlasti eno od naslednjih transakcij:
(a) dobavo objekta ali delov
objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo
uporabo;
(b) dobavo zemljišča za
gradnjo.
[…]
3. „Zemljišče za gradnjo“ za
namene odstavka 1(b) pomeni vsako neopremljeno ali opremljeno
zemljišče, ki ga kot takega opredelijo države
članice.
Slovenski zakonodajalec je pojem stavbnega zemljišča opredelil v
77. členu PZDDV.
77. člen PZDDV
(Stavbna
zemljišča)
Za stavbna zemljišča iz 8. točke
44. člena ZDDV-1 se štejejo zemljiške parcele, ki so z občinskim
prostorskim načrtom namenjene graditvi objektov.
Glede na to, da niti ZDDV-1 niti PZDDV posebej ne opredeljujeta, da
se za davčnega zavezanca šteje tudi oseba, ki opravi (eno) dobavo
zemljišča za gradnjo (stavbnega zemljišča), lahko navedemo, da
zakonodajalec ni »izbral« diskrecijske pravice iz 1. točke 12.
člena Direktive Sveta 2006/112/ES, zato se fizična oseba pri
prodaji stavbnega zemljišča kot celote (varianta 1) ne šteje za
davčnega zavezanca – navedena transakcija ne
predstavlja opravljanje dejavnosti skladno z določili
ZDDV-1.
Pri prodaji zemljišč (prodaja dveh ali več – varianta 2 v opisanem
primeru), še posebej stavbnih zemljišč, pa obstoji možnost, da se v
sklopu prodaje osebnega premoženja fizične osebe takšne aktivnosti
opredelijo kot opravljanje neodvisne ekonomske dejavnosti skladno z
določili ZDDV-1.
Ker se prodaja stavbnih zemljišč všteva med obdavčene transakcije
in, čeprav fizična oseba ne opravlja druge dejavnosti in/ali že ni
identificirana za namene DDV kot fizična oseba v kakršni koli
podjetniški »obliki«, se slednja lahko šteje za davčnega zavezanca
v smislu določbe 5. člena ZDDV-1. Posledično, v kolikor fizična
oseba z drugo transakcijo (prodajo) s stavbnim zemljiščem preseže
50.000,00 EUR obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih, potem se
je pred opravljeno transakcijo, s katero preseže omenjen znesek,
dolžna identificirati za namene DDV ter pri prodaji zemljišč
obračunati in plačati DDV.
Čeprav se stavbna zemljišča vštevajo v osebno premoženje fizične
osebe, se prodaja le-teh lahko šteje kot neodvisno opravljanje
dejavnosti, v kolikor (samo primeroma – ni potrebno, da so
izpolnjeni vsi navedeni pogoji oziroma vsi pogoji hkrati):
·
je bilo opravljenih dvoje ali več transakcij;
·
je bil namen pridobitve zemljišča tudi njegova prodaja;
·
je fizična oseba vršila aktivnosti, kot jih vršijo tudi ostali
davčni zavezanci – oglaševanje, predstavljanje, trženje
itd.
V povezavi z navedenim pojasnilom strokovnjaka predlagamo
podrobnejše branje Direktive Sveta 2006/112/ES, Izvedbene uredbe
Sveta 282/2011, sodb Sodišča EU, ki podrobneje opredeljujejo, kdaj
se oseba šteje za davčnega zavezanca, kdaj govorimo o neodvisnem
opravljanju dejavnosti itd.
Področje: ZDDV-1
Veljavna zakonodaja
(ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v
času izdaje strokovnega mnenja:
·
Zakon o davku na dodano vrednost
(ZDDV-1), Uradni list RS, št.
13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F,
83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in
90/15-ZDDV-1I.
·
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
(PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06,
52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11,
106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16 in
45/16.
·
Direktiva Sveta 2006/112/ES
(Uradni list
EU, št. L 347/06), Direktiva Sveta 2006/138/ES (Uradni list EU, št.
L 384/06), Direktiva Sveta 2007/75/ES (Uradni list EU, št. L
346/07), Direktiva Sveta 2008/8/ES (Uradni list EU, št. L 44/08),
Direktiva Sveta 2008/9/ES (Uradni list EU, št. L 44/08), Direktiva
Sveta 2008/117/ES (Uradni list EU, št. 14/09), Direktiva Sveta
2009/47/ES (Uradni list EU, št. L 116/09), Direktive Sveta
2009/69/ES (Uradni list EU, št. L 175/09), Direktiva Sveta
2009/132/ES (Uradni list EU, št. L 292/09), Direktiva Sveta
2009/162/EU (Uradni list EU, št. L 10/10), Direktiva Sveta
2010/23/EU (Uradni list EU, št. L 72/10), Direktiva Sveta
2010/45/EU (Uradni list EU, št. L189/10), Direktiva Sveta
2010/88/EU (Uradni list EU, št. L 326/10), Direktiva Sveta
2013/42/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/43/EU (Uradni list EU, št. L 201/13), Direktiva Sveta
2013/61/EU (Uradni list EU, št. L 353/13) in Direktiva Sveta
2016/856 z dne 25. maja 2016 (Uradni list EU, št. L
142/16).