Iz sklopa -
modula:
STATISTIKA
& INFO/Super rokovnik/Materialni
predpisi/Dohodnina/…
»PREDLOŽITEV
REK OBRAZCEV ZA DOHODKE IZ DELOVNEGA RAZMERJA, KI SE NE VŠTEVAJO V
DAVČNO OSNOVO (REK-i – oproščeni dohodki)« – v letu
2017
Na kratko o
tem:
§ za dohodke iz
delovnega razmerja, ki se skladno z določili prvega in drugega
odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz
delovnega razmerja, je izplačevalec dohodka, ki opravlja dejavnost,
(t. i. plačnik davka) dolžan FURS poročati;
§ plačnik davka
lahko poroča skupaj npr. po REK-u za izplačilo plače, če pa
dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplača samostojno, pa
tudi ločeno – po tem sestavku in z vnosi v rokovnik, podajamo
informacije za primere poročanja v povezavi z izplačili dohodkov iz
delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in se
izplačajo samostojno;
§ plačnik davka
poroča (»elektronsko«) po portalu eDavki po obrazcu REK-1 (šifra
dohodka za tovrstno samostojno poročanje je 1190);
§ pogostost
poročanja: 1x mesečno (do 12x letno);
§ rok poročanja:
najkasneje zadnji dan meseca za dohodke prejete v preteklem
mesecu;
§ koristno
orodje: Statistični podatki (Kilometrina, Regres za prehrano,
Dnevnice, Terenski dodatek, Ločeno življenje, Obvezna praksa,
Jubilejne nagrade, Odpravnine, Solidarnostna pomoč).
|
Pri
predložitvi REK obrazcev za izplačane dohodke iz delovnega
razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, v letu 2017 se
upoštevajo določila:
§ Zakona o
dohodnini (glej:
Zakonodaja/Davki/Dohodnina/ZDOH/Zakon o dohodnini (ZDoh-2) – prvi
odstavek 37. in 44. člen),
§ Zakona o
davčnem postopku(glej:
Zakonodaja/Davki/Davčni postopek in davčna služba/ZDavP/Zakon o
davčnem postopku (ZDavP-2) – 278. člen),
§ Pravilnika o
vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu
predložitve davčnemu organu (glej:
Zakonodaja/Davki/Davčni postopek in davčna služba/ Podzakonski akti
– ZDavP/ Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev
ter o načinu predložitve davčnemu organu (REK obrazci) – prvi
odstavek 1., prvi in tretji odstavek, 2. in 3. člen ter predvsem
Priloga 1).
ZDoh-2
37.
člen
(dohodek iz
delovnega razmerja)
(1) Dohodek iz
delovnega razmerja vključuje zlasti:
1.
plačo, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo,
ki vključuje tudi provizije,
2.
regres za letni dopust, jubilejno nagrado, odpravnino,
solidarnostno pomoč,
3.
povračilo stroškov v zvezi z delom,
4.
boniteto, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali
njegovega družinskega člana,
5.
nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z
delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali
zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo
delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi,
vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni
prejemki,
6.
prejemke, prejete zaradi začasnega neizplačila dohodka iz
zaposlitve,
7.
nadomestila in druge prejemke, ki so prejeti od delodajalca ali
druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve
oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8.
dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega
razmerja.
(2)
[…]
44.
člen
(dohodek iz
delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:
1.
obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je na podlagi
posebnih predpisov dolžan plačevati delodajalec;
2.
premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki jih za račun delojemalca zavarovanca plačuje
delodajalec izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji
ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je
odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki
urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca
in ne več kot 2.390 eurov letno. Glede uskladitve premije, ki se ne
všteva v davčno osnovo in načina objave usklajenih zneskov premije,
se uporablja 118. člen tega zakona;
3.
povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom,
stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji
in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno
življenje do višine, ki jo določi vlada, ter mesečni pavšalni
znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z
delom v volilni enoti v skladu z zakonom, ki ureja
poslance;
4.
povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot
so:
a)
dnevnica,
b)
povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za
uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene
(kilometrina),
c)
povračilo stroškov za prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih
določi vlada. Povračilo stroškov po tej točki se lahko določi
ločeno ali v skupnih zneskih;
4.a povračilo stroškov delojemalcu za plačane premije za
individualno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v
tujini, kadar gre za zavarovanje, ki velja v vseh državah sveta, in
kadar:
– je sklenitev takega zavarovanja vezana le na opravljanje
službenih nalog na službenem potovanju v tujini,
– je povračilo stroškov sklenitve takega zavarovanja na voljo vsem
delojemalcem, ki službeno potujejo v tujino, in
–
tako zavarovanje krije nujno pomoč, prevoze in storitve
(zavarovanje je sklenjeno za najnižji obseg tveganja/pravic oziroma
najnižjo višino kritja);
5.
vrednost uniform in osebnih zaščitnih delovnih sredstev, vključno s
stroški za njihovo vzdrževanje, pod pogojem, da so določene s
posebnimi predpisi;
6.
nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen
osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu,
pod pogojem, da so določena s posebnimi predpisi ali na podlagi
kolektivne pogodbe oziroma notranjega akta delodajalca, da gre za
sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje
določenega dela, in pod pogojem, da je delodajalec določil navedeno
nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov in zato le-ta
predstavlja utemeljen in razumen znesek – do višine 2% mesečne
plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2% povprečne mesečne
plače zaposlenih v Sloveniji;
7.
jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo
pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna
solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada;
8.
plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo,
do višine, ki jo določi vlada;
9.
odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot
pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih
določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine kot je
določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
ali iz razloga nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati
na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13),
vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih
v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje
odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri
istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana
oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem
povezana oseba;
10.
nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s
predpisi, ki urejajo delovna razmerja, pod pogojem, da je določeno
s posebnimi predpisi ali na podlagi kolektivne pogodbe oziroma
notranjega akta delodajalca, da gre za sredstva, ki so značilna,
nujna in običajna za opravljanje določenega dela, in pod pogojem,
da je delodajalec določil navedeno nadomestilo na podlagi izračuna
realnih stroškov in zato le-ta predstavlja utemeljen in razumen
znesek – do višine 5% mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot
do višine 5% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Dejanske stroške je mogoče uveljavljati na podlagi
dokazil;
11. odpravnina
zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je
določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji,
ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, ki
jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih
razmerjih, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač
zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne
šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o
zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki
je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana
delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
(2) Pri
določanju višin povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki
jih v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka tega člena
določi vlada, se kot podlago upošteva raven posameznih navedenih
pravic delojemalcev, določena z zakoni in s kolektivnimi pogodbami
na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila
stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih
za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek
posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek,
določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
(3) Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v
Sloveniji, navedenega v 6., 9., 10. in 11. točki prvega odstavka
tega člena, se upošteva zadnji podatek Statističnega urada
Republike Slovenije.
(4) Če
delodajalec izplačuje dohodke iz 2., 6., 9., 10. in 11. točke
prvega odstavka in drugega odstavka tega člena v višini, ki presega
znesek, naveden v navedenih točkah in odstavkih kot neobdavčen, se
znesek posameznega dohodka v delu, ki presega znesek, ki je določen
kot neobdavčen, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja.
ZDavP-2
2.
podpoglavje
Akontacija
dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na
letni ravni – splošno
278.
člen
(izračun
akontacije dohodnine)
(1)
Akontacijo dohodnine izračuna:
1.
plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja,
2.
davčni zavezanec sam v davčnem obračunu,
3.
davčni organ v odločbi, izdani na podlagi napovedi zavezanca,
oziroma podatkov o katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih
zemljišč, od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja
dohodnino, med letom izračunava in plačuje akontacija dohodnine, če
ni s tem zakonom drugače določeno.
(2)
Akontacija dohodnine se izračuna in plača od davčnih osnov in po
stopnjah, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.
(3) Obrazec
obračuna davčnega odtegljaja, davčnega obračuna in davčne napovedi
iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za
finance. Obrazec mora vsebovati podatke, potrebne za določanje
davčne osnove oziroma izračun akontacije dohodnine, in podatke,
potrebne za nadzor, uveljavljanje davčnih olajšav in identifikacijo
zavezanca za davek.
Pravilnik –
REK obrazci
1.
člen
S tem
pravilnikom se določa vrsta, oblika in način predložitve podatkov v
obračunu davčnih odtegljajev, ki so potrebni za izračun in nadzor
pravilnosti izračuna davčnega odtegljaja, za dohodke, za katere
seskladno z
Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12; v nadaljnjem besedilu:
ZDavP-2) in Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12 in 94/12; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) izračunava
akontacija dohodnine oziroma dohodnina z davčnim odtegljajem
oziroma se bi izračunavala, če bi se dohodek všteval v davčno
osnovo oziroma ne bi bil oproščen, razen za dohodke, ki so
oproščeni dohodnine skladno z 20. do 34. členom ZDoh-2, ter
navodila za izpolnitev in predložitev obračunov davčnih odtegljajev
davčnemu organu.
[…]
2.
člen
Plačniki davka
predložijo obračun davčnih odtegljajev po vrstah, v obliki in na
način, določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega
pravilnika.
Obračun davčnih
odtegljajev je sestavljen iz:
–
zbirnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev ter
–
podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki so izkazani
individualno po davčnem zavezancu.
[…]
V
obračunu davčnih odtegljajev se opravi tudi izračun prispevkov za
socialno varnost po drugem in tretjem odstavku 352. člena Zakona o
davčnem postopku (Uradni list RS, 117/06 št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14
– odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; v nadaljnjem
besedilu: ZDavP-2).
3.
člen
Plačnik davka,
ki opravlja dejavnost, predloži obračun davčnih odtegljajev v
elektronski obliki po sistemu eDavki na spletni naslov:
http://edavki.durs.si.
Priloga
1
[…]
Podatke na
predpisan način predložijo davčnemu organu vsi plačniki davka (tudi
samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki opravljajo
dejavnost), ki izplačujejo dohodke iz delovnega razmerja (v
nadaljnjem besedilu: izplačevalci). Izplačevalci prikažejo podatke
o izplačanih dohodkih iz delovnega razmerja, ki se vštevajo v
davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2 izračuna, odtegne
in plača davčni odtegljaj kot akontacija dohodnine. Podatke za
izplačane dohodke, če so izplačani v višini, ki se ne všteva v
davčno osnovo oziroma se od njih ne plačujejo prispevki za socialno
varnost, izplačevalci prikažejo na Prikazu individualnih podatkov
iz obračuna davčnih odtegljajev, skupaj s podatki, ki se vštevajo v
davčno osnovo in od katerih se skladno z ZDoh-2 izračuna, odtegne
in plača davčni odtegljaj.
Če so dohodki,
ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno,
izplačevalec predloži individualne podatke iz obračuna davčnih
odtegljajev, na zbirnem Obračunu davčnih odtegljajev pa izpolni le
podatke o izplačevalcu in podatke o vrsti dohodka. O teh
dohodkih, se poroča enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki
se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, ki
sledi mesecu, v katerem so bili izplačani.
[…]
Dodatni
podatki – dohodki iz delovnega razmerja
Podatki se v
polja od B01 do B17 vpisujejo za dohodke, izplačane od 1. januarja
2014 dalje.
Ob
izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja se vpišejo v nadaljevanju
navedeni dodatni podatki o izplačanih dohodkih. Podatki o plačah in
nadomestilih plač ter bonitetah so vključeni tudi v podatke o
dohodkih pod zaporedno številko A052. Podatki o povračilih stroškov
v podatek o dohodku, pod zaporedno številko A052, niso
vključeni.
[…]
B04
Povračilo
stroškov do uredbe vlade –prehrana
Vpiše se
znesek izplačanih povračil stroškov prehrane, izplačanih do višine,
ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne
všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
B05
Povračilo
stroškov do uredbe vlade – prevoz
Vpiše se
znesek izplačanih povračil stroškov prevoza, izplačanih do višine,
ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne
všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
B06
Povračilo
stroškov do uredbe vlade –stroški službene poti
Vpiše se
znesek izplačanih povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem
(dnevnice, prevoz, prenočišče), izplačanih do višine, ki se skladno
s 4. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
B07
Povračilo
stroškov do uredbe vlade –terenski dodatek
Vpiše se
znesek izplačanih terenskih dodatkov, izplačanih do višine, ki se
skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ne všteva v
osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
B08
Povračilo
stroškov do uredbe vlade –nadomestilo za ločeno
življenje
Vpiše se
znesek izplačanih nadomestil za ločeno življenje, izplačanih do
višine, ki se skladno s 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2,
ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
B09 Odpravnine
zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Vpiše se
znesek izplačanih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in se na podlagi
9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
B09a
Odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen
čas
Vpiše se
znesek izplačanih odpravnin zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi
za določen čas, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in
se na podlagi 11. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva
v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
B10 Odpravnine
ob upokojitvi
Vpiše se
znesek izplačanih odpravnin ob upokojitvi, ki se na podlagi 7.
točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
B11 Jubilejne
nagrade
Vpiše se
znesek izplačanih jubilejnih nagrad, ki se na podlagi 7. točke
prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
B12
Solidarnostne pomoči
Vpiše se
znesek izplačanih solidarnostnih pomoči, ki se na podlagi 7. točke
prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo
dohodka iz delovnega razmerja.
B13 Premije
prostovoljnega dodatnega zavarovanja
Vpiše se
znesek vplačanih premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se
na podlagi 2. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v
davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Pravna podlaga
(po stanju na dan 01.01.2017):
§ Zakon o dohodnini - ZDoh-2, Uradni list
RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J, 75/12-ZDoh-2K,
94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odločba US št. U-I-175/11-12,
50/14-ZDoh-2N, 23/15-ZDoh-2O, 55/15-ZDoh-2P, 102/15-ZUJF-E in
63/16-ZDoh-2R.
§ Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2, Uradni list RS, št.
13/11-UPB4, 32/12-ZDavP-2E, 94/12-ZDavP-2F, 111/13-ZDavP-2G,
40/14-ZIN-B, 25/14-ZFU, 90/14-ZDavP-2H, 91/15-ZDavP-2I in
63/16-ZDavP-2J.
§ Pravilnik o
vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu
predložitve davčnemu organu - REK obrazci, Uradni list RS, št.
37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12, 32/13, 85/13, 108/13,
22/14, 93/14, 101/15, 60/16 in 79/16.