www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, številka 55 (22</title>

</head>

<body >

Iz poglavja:

SVET DAVKOV/NOVICE

</div>

V Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije, številka 89 (29.10.2005,
strani 103 – 114) je objavljen:

<ul style="margin-top:0cm" type=square>
 <li class=MsoNormal style="color:black;text-align:justify">Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah
 zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1D) – nujni postopek – EPA
 512 – IV</li>
</ul>

</div>

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN
DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

UVOD

1.
OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

1.

Obdavčitev
dohodkov pravnih oseb ureja zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list
RS, št. 17/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZDDPO-1), ki
je začel veljati 21. aprila 2004, uporablja pa se od 1. januarja 2005 dalje,
razen nekaterih določb, ki povzemajo zakonodajo EU in se uporabljajo že od 1.
maja 2004 dalje. Zakon je bil enkrat spremenjen, in sicer decembra 2004.

2.

Temeljni
razlogi za izdajo zakona so:

1.
uskladitev zakonodaje Republike Slovenije s pravnim redom EU,

2.
potreba po spremembi določenih rešitev na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega
sistema in pripomb oziroma predlogov strokovne javnosti ter davčnih zavezancev,

3.
uvedba določenih novih rešitev zaradi sprememb druge zakonodaje, zlasti
zakonodaje, ki določa splošna pravila o računovodenju,

4.
spodbujanje nadaljnjega razvoja.

Četrtega
marca 2005 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Direktiva Sveta
2005/19/ES, ki spreminja Direktivo Sveta 90/434/EGS o skupnem sistemu
obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic. Direktiva Sveta 2005/19 ES zavezuje
države članice, da sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z
določbami navajane Direktive, in sicer z določenimi določbami do 1. januarja 2006 in z določenimi določbami do 1. januarja 2007.

Direktiva
Sveta 2005/19/ES, ki spreminja Direktivo Sveta 90/434/EGS o skupnem sistemu
obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic, izboljšuje in razširja koristne učinke
skupnih pravil, ki so bila sprejeta z Direktivo Sveta 90/434/EGS. Tako Direktiva
Sveta 2005/19/ES zajema nove oblike pravnih oseb. Med njimi sta tako evropska
družba (SE) in evropska zadruga (SCE), ki sta vključeni v seznam subjektov, ki
so zajeti z Direktivo. Direktiva tudi dopolnjuje Direktivo Sveta 90/434/EGS s
širitvijo primerov, ki so deležni ugodnosti iz Direktive. Tako se omili pogoj
za kvalifikacijo za upravičenja, in sicer se znižuje najnižja vrednost
kapitala, ko se že šteje, da je izpolnjen pogoj za uveljavljanje ugodnejšega
obravnavanja, s 25 % na 20 %, in v nadaljevanju, postopoma, od 1. januarja 2007
dalje na 15 %, od 1. januarja 2009 dalje na 10 %.

Na
podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema in pripomb oziroma predlogov
strokovne javnosti, predloge je podala zlasti skupina vlade za pregled in
pripravo davčne zakonodaje pod vodstvom dr. Marka Kranjca, ter davčnih
zavezancev bi bilo primerno dopolniti, preurediti oziroma odpraviti nekatere že
uvedene institute. Vlada meni, da so predlogi v določenem delu utemeljeni in
odražajo spremembe, ki so se zgodile v poslovnem okolju in ravnanju davčnih
zavezancev. Zato je potrebno zlasti preurediti oziroma odpraviti določene
določbe glede priznavanja odhodkov amortizacije za davčne namene, izboljšati
ureditev priznavanja prihodkov in odhodkov za davčne namene, določiti drugačno
obdobje za uveljavljanje ugodnosti prenosa davčnih izgub v naslednja davčna
obdobja.

Potrebno
je upoštevati tudi spremembe in dopolnitve zakonodaje ter novo zakonodajo na
drugih področjih, ki narekujejo in dopuščajo določene rešitve, ki imajo vpliv
na davčno osnovo in s tem obdavčenje. Tako rešitve po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, to je prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih
poročil (to je iz računovodenja po slovenskih računovodskih standardih (SRS) na
računovodenje po mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) ali na
računovodenje po prenovljenih in dopolnjenih slovenskih računovodskih
standardih).

Zaradi
manjšanja razkoraka med Slovenijo in razvitimi državami v zvezi z vlaganji v
raziskave in razvoj, z uporabo znanja, glede sodelovanja gospodarstva z
raziskovalnimi organizacijami, glede inovativnosti in zaradi skrbi za
zagotavljanje nadaljnjega gospodarskega razvoja ter omogočanja doseganja drugih
razvojnih ciljev je potrebno na področju davčnih olajšav pristopiti k uvedbi
ukrepov, ki bi, dodatno k ukrepom drugih politik, prispeval k prijaznemu okolju
za navajane aktivnosti.

2.
CILJI IN NAČELA ZAKONA

Cilji
predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb so:

1.
odpraviti nadaljnje davčne ovire za prost pretok kapitala, to je prilagoditi
sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb že navedeni Direktivi Sveta 2005/19/ES,

2.
spremeniti ali odpraviti določene rešitve veljavnega zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb glede ugotavljanja davčne osnove,

3.
določiti primerno davčno obravnavo sprememb, ki bodo nastale zaradi
spremenjenih pravil računovodenja, oziroma sprememb, ki bodo nastale pri
prehodih zaradi spremenjenih pravil računovodenja,

4.
uveljaviti novo oziroma razširjeno razvojno davčno olajšavo.

3. POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Poglavitne
rešitve, urejene s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku
od dohodkov pravnih oseb, so:

1.
sprememba pogoja glede najnižje vrednosti kapitala za uveljavljanje ugodnosti
pri obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev,

2.
sprememba določenih pravil glede ugotavljanja davčne osnove,

3.
prehodne določbe v zvezi z davčno obravnavo učinkov sprememb, ki bodo nastali
zaradi spremenjenih pravil računovodenja,

4.
nova oziroma razširjena davčna olajšava.

1.

Ureditev
v ZDDPO-1 glede davčnega režima v zvezi z združitvami, delitvami, zamenjavo
kapitalskih deležev in prenosom dejavnosti je prilagojena Direktivi Sveta
90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčenja, ki velja za združitve, delitve, prenose
sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic.
Direktiva te reorganizacije med družbami iz različnih držav članic EU olajšuje
tako, da, pod določenimi pogoji, odlaga obdavčitev.

Pogoji,
ki jih za davčno ugodnost pri obdavčitvi pri zamenjavi kapitalskih deležev
predpisuje Direktiva Sveta 90/434/EGS, so privzeti tudi v ZDDPO-1. Tako je v
ZDDPO-1 določen, med drugimi, tudi pogoj najnižjega odstotka vrednosti
kapitala, ki ga mora imeti po zamenjavi družba prevzemnica, da je lahko
družbenik, ki zamenja vrednostne papirje, deležen, z zakonom določenih,
upravičenj.

Predlog
zakona bo spremenil pogoj odstotka najnižje vrednosti kapitala, ki ga mora
imeti po zamenjavi družba prevzemnica, da je lahko družbenik, ki zamenja
vrednostne papirje, deležen, z zakonom določenih, upravičenj, in sicer se bo ta
odstotek znižal s 25 na 20 in v naslednjih obdobjih se bo še zniževal v skladu
z Direktivo Sveta 2005/19/ES, kar pomeni, da bo od 1. januarja 2006
dalje 20, od 1. januarja 2007 dalje 15 in od 1. januarja 2009 dalje 10.

2.

V
skladu z ZDDPO-1 zavezanec lahko izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako
njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega, pri tem pa tako
izbranega obdobja ne sme spreminjati sedem let. Možnost navedene izbire
davčnega obdobja je bila za zavezance novost, prvič je bila uveljavljena z
ZDDPO-1 in se uporablja od 1. januarja 2005 dalje. Predlog zakona pa bo
določil, upoštevaje, da zavezanci lahko prvič v letu 2005 uporabijo navedeno
možnost, da zavezanec tako izbranega obdobja ne sme spreminjati pet let, kar je
za zavezance ugodnejša rešitev.

3.

Predlog
zakona bo določil, da se določeni prihodki, ki v tekočem ali predhodnih davčnih
obdobjih kot nepriznani odhodki niso zmanjševali davčne osnove, izvzamejo iz davčne
osnove. Na ta način bodo sanirane situacije dvakratne obdavčitve, in sicer
enkrat kot nepriznanih odhodkov in drugič kot prihodkov, ki povečujejo davčno
osnovo. Predlog bo uredil navedeno za nepriznane odhodke, in sicer za kazni, ki
jih izreče pristojni organ, za obresti od nepravočasno plačanih davkov in
drugih dajatev in za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev.

Po
predlogu zakona bo možno, da bo celoten strošek amortizacije sredstva priznan
kot odhodek tudi za davčne namene. V skladu z veljavno ureditvijo po ZDDPO-1
to, v primeru obračunavanja amortizacije za poslovne namene po višjih stopnjah
od stopenj, ki so določene za davčne namene, ni možno. Za uveljavitev navajane
rešitve in zaradi poenostavitve instituta priznavanja odhodkov amortizacije
predlog zakona določa, da se bo amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot odhodek priznala največ do zneska,
obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje
letne amortizacijske stopnje, ki je določena z ZDDPO-1. V zvezi z amortizacijo
je v predlogu zakona tudi določeno, da se odpravi ureditev, po kateri se v
primeru, če zavezanec pridobi staro oziroma rabljeno opredmeteno osnovno
sredstvo od povezane osebe, ki ni rezident, šteje, da je pridobljeno osnovno
sredstvo že dokončno amortizirano. Prav tako pa se po predlogu zakona odpravi
tudi ureditev, da se amortizacija opredmetenega osnovnega sredstva, ki ga
zavezanec pridobi od osebe, ki ni rezident in se ne šteje za povezano osebo po
zakonu, prizna kot odhodek, če zavezanec dokaže, da opredmeteno osnovno
sredstvo še ni dokončno amortizirano. Rešitev sledi pripombam zavezancev, da
navajana ureditev predstavlja nesorazmerno oviro pri poslovanju, zlasti pa
oviro za tuje investitorje. Rešitev, kot je predlagana, je predlagala tudi
strokovna javnost. Predlagane rešitve v zvezi z amortizacijo za davčne namene
pomenijo odstranitev ovir za poslovanje in poenostavitev sistema priznavanja
amortizacije kot davčno priznanega odhodka.

4.

Po
predlogu zakona bo zavezanec izgubo lahko pokrival z zmanjšanjem davčne osnove
v naslednjih sedmih davčnih obdobjih, kar je za zavezance ugodnejša rešitev od
veljavne. Predlagana rešitev v načelu sledi poslovnim ciklom, ki so v načelu
daljši od petih let.

5.

V
predlogu zakona se predlaga novo oziroma razširjeno davčno olajšavo za
spodbujanje raziskav in razvoja z namenom zagotavljanja nadaljnjega
gospodarskega razvoja ter omogočanja doseganja drugih razvojnih ciljev
Slovenije. Po predlogu bodo navajano olajšavo lahko uveljavljali zavezanci, ki
bodo vlagali v raziskave in razvoj, vključno s sredstvi v zvezi z inovacijami.
Vlaganja, ki se bodo kvalificirala za olajšavo, so v predlogu zakona določena.
Po predlogu zakona bo predlagana olajšava nadomestila olajšavo za investiranje
v opremo za raziskave in razvoj v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDDPO-1.
Olajšava po predlogu zakona je olajšava v obliki zmanjšanja davčne osnove, kar
pomeni, da bo zavezanec lahko zmanjševal davčno osnovo za določen znesek vlaganj,
ki se kvalificirajo za olajšavo. Po predlogu bo olajšava omejena, in sicer
največ do zneska, ki ustreza določenemu procentu vlaganj in največ v višini
davčne osnove.

6.

Med
prehodnimi določbami predloga zakona se predlaga ureditev davčne obravnave
razlik, ki bodo nastale zaradi spremenjenih pravil računovodenja. Tako predlog
zakona določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju
prihodkov in odhodkov, zneski, ki predstavljajo razlike pri prehodih na
spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, v skladu z zakonom, ki
ureja gospodarske družbe, upoštevajo na način, da se vključijo v davčno osnovo.
Takšna določba v predlogu zakona je potrebna, ker se navedene razlike, ki
nastanejo pri opisanih prehodih, izkazujejo ne nujno v izkazu poslovnega izida.
Zakon pa določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki,
ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza
izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in izid, na podlagi
zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Ureditev v
predlogu zakona upošteva dejstvo, da gre za zneske oziroma razlike, ki so tudi
posledica previsoko oblikovanih odhodkov, tudi davčno priznanih, v preteklih
letih. Med prehodnimi določbami se predlaga tudi, da bodo rešitve (prenašanje
izgube, spreminjanje davčnega obdobja, priznavanje odhodka amortizacije za
stara oziroma rabljena opredmetena osnovna sredstva, pridobljena v letu 2005 od
nerezidentov povezanih oseb in oseb, ki se ne štejejo za povezane, obravnava
državnih podpor), ki so ugodnejše, deležni tudi zavezanci, ki na te ugodnosti
niso mogli računati, glede na to, da za leto 2005 niso bile določene oziroma so
v veljavi rešitve, ki so manj ugodne.

7.

V
končni določbi se predlaga uveljavitev zakona s 1. januarjem 2006.

4.
OCENA FINANČNIH POSLEDIC

Z
namenom spodbujanja vlaganj v raziskave in razvoj, ki bodo povečala
konkurenčnost slovenskega gospodarstva, hkrati pa tudi povečala zanimanje za
investiranje v slovensko gospodarstvo pri tujih investitorjih, je v predlogu
zakona predvidena nova oziroma razširjena oblika razvojne olajšave, ki pomeni
znižanje davčne osnove in posledično davka. V skladu s predlagano olajšavo bodo
lahko zavezanci, ki bodo namenili sredstva za vlaganja v raziskave in razvoj, v
letu vlaganja znižali svojo davčno osnovo za določen odstotek vlaganja, vendar
največ v višini davčne osnove. Neizkoriščen del davčne olajšave bodo lahko
prenašali v pet naslednjih davčnih obdobij. Predlagana davčna olajšava bo za
državni proračun pomenila v prvih letih uveljavitve določen izpad virov iz
naslova davka od dohodkov pravnih oseb, ki bo pokrit iz drugih javnofinančnih
prihodkov, v kasnejših letih pa se zaradi investicijske vzpodbude pričakuje
širitev davčne osnove, s tem pa tudi stabilnejši javnofinančni priliv iz
naslova davka od dohodkov pravnih oseb.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN
PRIKAZ PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EU

1.

V
državah članicah EU je med drugim harmonizirano tudi področje obdavčitve pri
združitvah, delitvah, prenosih sredstev in zamenjavi kapitalskih deležev.
Uveljavljena je Direktiva Sveta 90/434/EGS o skupnem sistemu obdavčitve za
združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih
deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali
SCE med državami članicami.

Navedena
Direktiva se nanaša na davčni režim v zvezi z združitvami, delitvami, delnimi
delitvami, zamenjavo kapitalskih deležev in prenosom sredstev (oziroma
dejavnosti). Direktiva te reorganizacije med družbami iz različnih držav članic
EU olajšuje tako, da, pod določenimi pogoji, odlaga obdavčitev. Predlog zakona
vsebuje tudi določbe, s katerimi se v nacionalno zakonodajo povzema dopolnitev
ureditve o navedenem skupnem sistemu obdavčenja, kot je bila določena z
Direktivo Sveta 2005/19/ES, ki je dopolnila Direktivo Sveta 90/434/EGS. Ta
dopolnjena ureditev je bila sprejeta leta 2005, države članice pa morajo v
skladu z njenimi prehodnimi določbami sprejeti zakone in druge predpise,
potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 2006 oziroma
1. januarja 2007. V predlogu zakona bo prej navedena direktiva implementirana v
 9. in 13. členu.

2.

Pri
prikazu ureditve v drugih pravnih sistemih je potrebno upoštevati, da imajo
nacionalne davčne zakonodaje sicer veliko skupnega, hkrati pa se lahko tudi
precej razlikujejo po posameznih davčnih institutih. Sistemi obdavčitve
dohodkov pravnih oseb so v posameznih državah zlasti rezultat razvitosti
gospodarstva in politike, ki se vodi v državi v zvezi s tem. Pomembna sta tudi
davčna tradicija in veljavni pravni sistem kot pravni okvir.

3.

Prikaz
ureditve posameznih davčnih institutov v Avstriji, Danski in Litvi.

V
naslednji tabeli je podan prikaz davčnih institutov, ki se urejajo v predlogu
zakona, v navedenih treh državah, to je pokrivanje (prenašanje) izgube v
naslednjih davčnih obdobjih, davčno obdobje, razvojne olajšave.

<table class=MsoNormalTable border=1 cellpadding=0>
 <tr>
 <td width=57 valign=top style="width:42.75pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
  
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 AVSTRIJA
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 DANSKA
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 LITVA
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=57 valign=top style="width:42.75pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Davčno obdobje
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 V
 načelu je davčno leto koledarsko leto. Davčno leto, ki je različno od
 koledarskega leta, se lahko uporabi, če je odobreno s strani davčnega organa.
 Davčni organ mora dati soglasje, če davčni zavezanec dokaže utemeljen
 ekonomski razlog za spremembo, ki pa ni prihranek pri davkih. 
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Davčno
 leto je koledarsko leto. Družba lahko izbere, da je davčno leto drugačno od
 koledarskega.
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 V
 načelu se davčno leto pokriva s koledarskim letom. Na zahtevo pa lahko davčni
 organ dovoli zavezancu, da uporablja davčno leto, ki se razlikuje od
 koledarskega. Davčno leto pa se lahko spremeni samo »iz objektivnih razlogov«
 kot različno davčno leto pri matični družbi.
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=57 valign=top style="width:42.75pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Prenos davčne izgube
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Izgube
 se lahko prenašajo naprej neomejeno. 
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Izgube
 se lahko prenašajo naprej neomejeno (omejene pri spremembi lastništva,
 poravnavah z upniki).
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Izgube
 se lahko prenašajo naprej 5 let.
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=57 valign=top style="width:42.75pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Olajšave – za R&R
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Olajšava
 za izume – dana je za stroške, ki nastanejo za razvoj ali izboljšavo izuma,
 vrednega za avstrijsko gospodarstvo, razen za administrativne stroške in
 stroške delitve, kakor tudi za stroške stalnih sredstev. Vrednost za
 avstrijsko gospodarstvo mora biti dokazljiva s certifikatom, ki ga izda
 zvezno ministrstvo za ekonomske zadeve. Certifikat se ne zahteva, če je izum
 že zaščiten po patentnem pravu. Splošno pravilo je, da se prizna olajšava
 največ do 25 % stroškov raziskav in razvoja. Povečana olajšava, do 35 % pa se
 prizna na tisti del stroškov, ki presegajo aritmetično povprečje takšnih
 stroškov v prejšnjih treh davčnih letih. Dodatno, olajšava v višini 15 %, se
 daje glede določenih raziskovalnih in eksperimentalnih aktivnosti, ki se
 izvajajo znotraj družbe. 
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 Stroški,
 nastali v zvezi z raziskovalnimi in razvojnimi projekti, v načelu zmanjšujejo
 davčno osnovo. Na podlagi nove sheme, ki se uporablja za raziskovalne
 projekte začete 2002 do 2006. Zmanjšanje je enako 150 % stroškov, če jih
 plača družba javni R&D instituciji, vendar največ 5 milijonov DKK letno.
 Raziskovalni projekti morajo biti povezani z dejavnostjo družbe in vnaprej
 odobreni s strani javnega raziskovalnega sveta. 
 </td>
 <td width=180 valign=top style="width:135.0pt;padding:0cm 0cm 0cm 0cm">
 /
 </td>
 </tr>
</table>

Vir:
- European Tax Handbook 2005, International Bureau of Fiscal Documentation, Amsterdam

BESEDILO
ČLENOV

1. člen

V
Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05 – uradno
prečiščeno besedilo) se za dosedanjim besedilom 1. člena, ki postane prvi
odstavek, doda drugi odstavek, ki se glasi:

"(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive
Evropske skupnosti:

-
Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve
za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb
iz različnih držav članic, UL L 225 z dne 20. 08. 1990, s spremembami;

-
Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve
matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, UL L 225 z dne 20.
08. 1990, s spremembami;

-
Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja
plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic,
UL L 157 z dne 26. 6. 2003."

2. člen

V
3. členu se v tretjem odstavku za besedo “Slovenija” črta vejica, doda beseda
“in” in se črtajo besede “in Banka Slovenije”.

3. člen

V
10. členu se v tretjem odstavku beseda “sedem” nadomesti z besedo “pet”.

4. člen

Za
11. členom se doda nov 11. a člen, ki se glasi:

"11. a člen

Pri
ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca
se zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in
popravke napak, za katere se preračuna preneseni čisti dobiček ali druge
sestavine kapitala, vključijo v davčno osnovo, in sicer, da povečujejo oziroma
zmanjšujejo davčno osnovo.”

5. člen

Za
19. členom se doda nov 19. a člen, ki se glasi:

“19. a člen

(izvzem prihodkov zaradi nepriznanih odhodkov)

Pri
določanju davčne osnove zavezanca se izvzamejo iz davčne osnove prihodki, ki v
tekočem ali predhodnih davčnih obdobjih kot nepriznani odhodki, določeni v 6., 7. in 9. a) točki prvega odstavka 21. člena, niso zmanjševali davčne osnove.”

6. člen

V
26. členu se v prvem odstavku besedilo “v obračunanem znesku, vendar” črta.

Za
dosedanjim šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

"7)
Pri prodaji ali drugačni odtujitvi sredstva pred dokončno obračunano
amortizacijo po tem členu se prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne
pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja."

Dosedanji
sedmi in osmi odstavek se črtata.

7. člen

V
28. členu se v prvem odstavku črta besedilo "v skladu s kolektivnimi
pogodbami na ravni države".

V
drugem odstavku se črta besedilo " v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o
zaposlitvi s poslovodnimi osebami".

Za
četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

"Kot
odhodek se ne priznajo plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki se
izplačajo na podlagi udeležbe v dobičku."

8. člen

V
29. členu se v drugem odstavku beseda “petih” nadomesti z besedo “sedmih”.

9. člen

V
36. členu se v prvem odstavku številka "25" nadomesti s številko "20".

10. člen

V
49. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: “(olajšava za vlaganja,
vključno z vlaganji v raziskave in razvoj)”.

Drugi
odstavek se nadomesti z novim drugim odstavkom, ki se glasi:

“(2)
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % zneska, ki
predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, vključno z inovacijskimi
dejavnostmi in stroški, v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove.
Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:

-
notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca,

-
nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s
povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije),

-
nakup strojev in opreme za proizvodnjo oziroma izume izdelkov, storitev in
postopkov, v katerih se uteleša inovacija,

-
nakup znanja potrebnega za uresničitev inovacije znotraj zavezanca (nakup
pravic za uporabo patentov, nakup licenc, posebnega znanja in izkušenj,
programske opreme ali drugih oblik znanja),

-
konstruiranje ter druge tehnične priprave in postopke, potrebne za uresničitev
inovacije (novega ali bistveno izboljšanega izdelka, storitve ali postopka).

Ne
glede na določbo prvega stavka tega odstavka lahko zavezanec uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 30 % zneska,

ki
predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima
sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači
proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15 %, in v višini 40 %
zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom,
če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači
proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15 %, vendar največ
v višini davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada
Republike Slovenije z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri
ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v
skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v
skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s
povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o
določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v
raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem
načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu."

Dosedanji
četrti odstavek se črta.

Dosedanji
peti do deveti odstavek se ustrezno preštevilčijo in postanejo četrti do osmi
odstavek.

V
dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, in v dosedanjem sedmem
odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda "petega" nadomesti z besedo
"četrtega".

11. člen

Za
dosedanjim besedilom 61. člena, ki postane prvi odstavek, se doda drugi
odstavek, ki se glasi:

“(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena Banka Slovenije ne izračuna in ne plača
davka.”

PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI

12. člen

Pri
ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov se zneski,
ki pomenijo razlike (primeroma zaradi odprave, vrednotenja sredstev in
obveznosti) zaradi spremenjenega načina sestavljanja računovodskih poročil, pri
prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim
zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih
poročil, vključijo v davčno osnovo. Zneski iz prvega stavka tega odstavka se
vključijo v davčno osnovo, tudi če se ne preračunavajo za druge namene.

Zavezanec
lahko zneske iz prvega odstavka tega člena vključuje v davčno osnovo v treh
davčnih obdobjih, in sicer v prvem letu najmanj eno tretjino.

Pri
vključevanju v davčno osnovo po tem členu se prihodki in odhodki upoštevajo na
način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.

13. člen

Ne
glede na 9. člen tega zakona, v 36. členu v prvem odstavku od 1. januarja 2007
dalje velja stopnja “15 %” in od 1. januarja 2009 dalje stopnja “10 %”.

14. člen

Ne
glede na prvi odstavek 49. člena zakona lahko zavezanec za leti 2006 in 2007 uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opremo, razen v
osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez
računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v
višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena
dolgoročna sredstva v Sloveniji.

15. člen

Določba
3. člena tega zakona se uporablja tudi za zavezance, ki so v letu 2005 izbrali,
da se njihovo davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta.

Tretji
odstavek 6. člena tega zakona se uporablja tudi za leto 2005.

Določba
8. člena tega zakona se lahko uporablja tudi za pokrivanje izgub iz davčnih
obdobij 2000 do 2005.

Ne
glede na določbo 16. člena zakona se dolgoročno odloženi prihodki za prejete
državne podpore za nakup osnovnih sredstev in druge določene stroške, v letu
2005 obravnavajo na način, da ne povečujejo davčne osnove.

Zavezancu,
kateremu bi po dnevu uveljavitve tega zakona še tekel rok po četrtem odstavku
49. člena oziroma 74. členu zakona glede pogoja nerazporejanja dobička za
udeležbo v dobičku, ta rok preneha teči z dnem uveljavitve tega zakona in
zavezanec ni dolžan ravnati v skladu z navedenima členoma glede tega roka.

16. člen

Z
dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o določitvi opreme za
raziskave in razvoj za uveljavljanje dodatnega zmanjšanja davčne osnove v
višini 10% investiranega zneska v to opremo (Uradni list RS, št. 77/05),
uporablja pa se še za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2005.

17. člen

Ta
zakon začne veljati 1. januarja 2006, razen določbe drugega odstavka 10. člena
tega zakona, v delu, ki določa regijsko olajšavo, ki začne veljati z dnem
odobritve Evropske komisije, uporablja pa se od 1. januarja tistega leta, v
katerem je odobritev dana.

Minister,
pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi dan
uveljavitve in dan začetka uporabe olajšave iz prvega odstavka tega člena.

OBRAZLOŽITEV

K
1. členu

V
1. členu je določena dopolnitev 1. člena zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb, s katerim so bile v slovenski pravni red prenesene določbe
direktiv EU. Zato 1. člen tega zakona vsebuje izrecno navedbo direktiv, s
prenosom določb katerih Republika Slovenija izpolnjuje obveznost iz tretjega
odstavka 249. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS –
Mednarodne pogodbe, št. 7/04).

K
2. členu

V
2. členu je določeno, da se v tretjem odstavku 3. člena zakona črtajo
besede “in Banka Slovenije”, namreč navedeni 3. člen določa, da Slovenija,
samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije niso zavezanci za davek. Z 2.
členom pa se med slednjimi subjekti, določenimi, da niso zavezanci za davek,
črta Banka Slovenije. Drugi člen je potrebno brati skupaj z 10. členom
tega zakona, ki določa, da Banka Slovenije ne izračuna in ne plača davka. To
pomeni, da je Banka Slovenije sicer zavezanec za davek, le tega pa ne izračuna
in ne plača. Davčni položaj Banke Slovenije se z navajano ureditvijo tega
zakona, napram ureditvi po zakonu, ne bo spremenil.

K
3. členu

V
3. členu je določeno, da sme zavezanec izbrano davčno obdobje
spreminjati po petih letih in ne po sedmih letih, kar določa veljavni ZDDPO-1.
Zavezanec namreč lahko izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu
poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta. Tako izbranega obdobja
zavezanec ne sme spreminjati pet let.

K
4. členu

V
4. členu je določen nov člen (11. a člen). Ta določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca
zneski, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in
popravke napak, za katere se preračuna preneseni čisti dobiček ali druge
sestavine kapitala, vključijo v davčno osnovo, in sicer, da povečujejo oziroma
zmanjšujejo davčno osnovo. Četrti člen je vključen med določbe tega zakona,
kljub temu, da določa tudi materijo, ki bo urejena s spremenjenimi pravili
računovodenja, na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, to je s
spremenjenimi in dopolnjenimi slovenskimi računovodskimi standardi. Sprejetje
in potrebna soglasja k spremenjenim in dopolnjenim slovenskim računovodskim
standardom so v pripravi. Zato je trenutna določba 4. člena oblikovana glede na
določbo MRS 8, ki pa že velja*.

*(Iz
navedenega sledi, da se bo člen dopolnjeval oziroma spreminjal tekom postopkov
sprejemanja zakona glede na oblikovane končne rešitve v spremenjenih in
dopolnjenih SRS.)

K
5. členu

V
5. členu je določeno, da se za 19. členom doda nov 19. a člen, ki ureja izvzem prihodkov zaradi nepriznavanja odhodkov. 19. a člen določa, da se prihodki, ki v tekočem ali prejšnjih davčnih obdobjih kot nepriznani
odhodki, določeni v 6., 7. in 9. a) točki prvega odstavka 21. člena, niso
zmanjševali davčne osnove, izvzamejo iz davčne osnove. V skladu z 21. členom
ZDDPO-1 se kot odhodki po 6., 7. in 9. a) točki prvega odstavka ne priznajo
stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, kazni, ki jih izreče
pristojni organ, in obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev.
Če bodo stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev, kazni in zamudne
obresti zavezancu kasneje vrnjene, se prihodki iz tega naslova izvzamejo iz
davčne osnove v davčnem obdobju, v katerem so bile vrnjene.

K
6. členu

V
prvem odstavku 6. člena je določeno, da je celoten strošek amortizacije
priznan kot odhodek tudi za davčne namene. Prvi odstavek veljavnega 26. člena
ZDDPO-1 določa, da se amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev kot odhodek prizna v obračunanem znesku,
vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega
amortiziranja ter najvišje letne amortizacijske stopnje, ki je določena s tem
zakonom. V skladu s prvim odstavkom 6. člena, to je črtanjem besedila "v
obračunanem znesku, vendar", lahko zavezanci, ki obračunavajo amortizacijo
po višjih stopnjah od stopenj, določenih z ZDDPO-1, obračunavajo amortizacijo
na način in po stopnjah, določenih v prvem, drugem in četrtem odstavku 26.
člena, dokler opredmeteno osnovno sredstvo in neopredmeteno dolgoročno sredstvo
ni v celoti amortizirano oziroma do odtujitve sredstva, če je sredstvo odtujeno
prej, kot je dokončno amortizirano.

Tretji
odstavek 6. člena določa črtanje dosedanjega sedmega in osmega odstavka 26.
člena zakona. S črtanjem sedmega odstavka 26. člena je razveljavljena določba,
da se v primeru, če zavezanec pridobi staro oziroma rabljeno opredmeteno
osnovno sredstvo od povezane osebe, ki ni rezident, šteje, da je pridobljeno
osnovno sredstvo že dokončno amortizirano. Zavezancem se tako od pridobljenih
osnovnih sredstev od povezane osebe, ki ni rezident, kot odhodek prizna
amortizacija, obračunana na način in po stopnjah, določenih v 26. členu zakona.
S črtanjem osmega odstavka 26. člena je odpravljena obveznost dokazovanja
zavezanca, ki je pridobil staro ali rabljeno opredmeteno osnovno sredstvo od
osebe, ki ni rezident in se ne šteje za povezano osebo po določbah zakona, da
opredmeteno osnovno sredstvo še ni dokončno amortizirano. Zavezancem, ki so na
takšen način pridobili opredmeteno osnovno sredstvo, se kot odhodek prizna
amortizacija, obračunana na način in po stopnjah, določenih v 26. členu zakona.

V
drugem odstavku je določen tudi nov sedmi odstavek, ki določa, da se pri
prodaji ali drugačni odtujitvi sredstva pred dokončno obračunano amortizacijo
po tem členu prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega
neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.

K
7. členu

V
7. členu je določeno črtanje dela besedila 28. člena zakona, in sicer se
črta besedilo "v skladu s kolektivnimi pogodbami na ravni države" in
se črta besedilo" v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi s
poslovodnimi osebami", kar prispeva k jasnosti besedila v smislu
priznavanja plač kot odhodka za davčne namene. Prav tako pa se določi, da se plače
in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ki so izplačane na podlagi udeležbe
v dobičku, iz dobička, ne priznajo kot odhodek.

K
8. členu

V
8. členu je določeno, da zavezanec izgubo v davčnem obdobju lahko
pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih sedmih davčnih obdobjih
namesto v petih davčnih obdobjih, kot določa ZDDPO-1, kar je za zavezanca
ugodnejša rešitev.

K
9. členu

V
9. členu je določeno, da se v 36. členu v prvem odstavku številka "25"
nadomesti s številko "20". Kar pomeni, da se odstotek najnižje vrednosti
kapitala prevzete družbe, ki ga mora imeti po zamenjavi kapitalskih deležev
družba prevzemnica, da je lahko družbenik, ki zamenja vrednostne papirje,
deležen z zakonom določenih upravičenj, znižuje, in sicer iz 25 % na 20 %. Če ima
po zamenjavi kapitalskih deležev družba prevzemnica najmanj večino glasovalnih
pravic ali najmanj 20 % vrednosti kapitala prevzete družbe, je družbenik
prevzete družbe oproščen davka v zvezi z dobičkom ali izgubo, doseženo z
odsvojitvijo prvotnih vrednostnih papirjev, razen če prejme plačilo v denarju.
Ta člen je potrebno brati skupaj s 13. členom, ki določa nadaljnja prehodna
obdobja, v katerih se odstotek še znižuje.

K
10. členu

V
10. členu je določen nov drugi odstavek 49. člena, ki nadomešča dosedanji
drugi odstavek navedenega člena. Uvaja se nova oziroma razširjena davčna
olajšava za spodbujanje raziskav in razvoja. Navajano olajšavo lahko
uveljavljajo zavezanci, ki vlagajo v raziskave in razvoj, vključno z vlaganji v
zvezi z inovacijami. Olajšava je v obliki zmanjšanja davčne osnove v višini 20
% vlaganj, ki se kvalificirajo za olajšavo. Vlaganja, ki se kvalificirajo za
olajšavo, so določena v drugem odstavku 10. člena. Olajšava je torej omejena,
in sicer največ do zneska, ki ustreza 20 % vlaganj, in največ v višini davčne
osnove. Ne glede na navedeno pa je v drugem odstavku 10. člena posebej, za
določena področja države, določena t.i. regijska razvojna davčna olajšava, ki
jo lahko uveljavlja zavezanec v obliki zmanjšanja davčne osnove v višini 30 % zneska,
ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu z drugim odstavkom 10.
člena, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo
bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15 %, in do 40
% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu z drugim
odstavkom 10. člena, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih
države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države
za več kot 15 %, vendar največ v višini davčne osnove. Določeno je še
pooblastilo Vladi Republike Slovenije, da z uredbo določi shemo za izvajanje
regijske olajšave. Uveljavitev zadnje navajane olajšave je pogojena z
odobritvijo, dano s strani Evropske komisije, kar je določeno v 17. členu tega zakona.
Pri uveljavljanju navedenih olajšav se morajo upoštevati tudi druge določbe
drugega odstavka 10. člena, da se pri ugotavljanju zneska, za katerega
zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, upoštevajo
zneski za vlaganja po tem odstavku, ugotovljeni v skladu z določbami zakona o
ugotavljanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo
zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri
poslovanju med povezanimi osebami. Olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj
so pogojene tudi z opredelitvijo teh vlaganj v poslovnem načrtu ali posebnem
razvojnem projektu zavezanca.

V
prvem odstavku 10. člena je določeno spremenjeno poimenovanje 49. člena, v
četrtem in petem odstavku pa ustrezna preštevilčenja odstavkov in sklicevanja
na določene odstavke v 49. členu, glede na to, da je v tretjem odstavku 10.
člena določeno črtanje dosedanjega četrtega odstavka 49. člena, ki določa, da
zavezanec, ki koristi davčno olajšavo po prvem, drugem in tretjem odstavku
49. člena, ne sme razporejati dobička za udeležbo v dobičku pred potekom treh
davčnih obdobij po davčnem obdobju, v katerem je izkoristil davčno olajšavo.
Določeno je še, da v primeru, če zavezanec razporedi dobiček za udeležbo v
dobičku pred potekom treh davčnih obdobij po davčnem obdobju, v katerem je
izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati
davčno osnovo v obdobju razporeditve dobička za udeležbo v dobičku.

K
11. členu

V
11. členu je določeno, da v skladu z
dodanim drugim odstavkom 61. člena zakona Banka Slovenije ne izračuna in ne
plača davka, kar dopolnjuje ureditev, ki jo določa 2. člen tega zakona.

K
12. členu

V
12. členu je določeno, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma
priznavanju prihodkov in odhodkov zneski, ki pomenijo razlike (primeroma zaradi
odprave, vrednotenja sredstev in obveznosti) zaradi spremenjenega načina
sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja
gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen
način sestavljanja računovodskih poročil, vključijo v davčno osnovo. Takšni
zneski se vključijo v davčno osnovo, tudi če se ne preračunavajo za druge
namene.

V
drugem odstavku je določeno, da zavezanec lahko zneske iz prvega odstavka
vključuje v davčno osnovo v treh davčnih obdobjih in sicer v prvem letu najmanj
eno tretjino.

V
tretjem odstavku je določeno, da se pri vključevanju v davčno osnovo prihodki
in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali
dvakratnega upoštevanja.

K
13. členu

V
13. členu je določeno, da ne glede na 9. člen tega zakona, v 36. členu v
njegovem prvem odstavku od 1. januarja 2007 dalje velja stopnja “15 %” in od 1.
januarja 2009 dalje stopnja “10 %”.

K
14. členu

14.
člen je prehodna določba. Določa, da
ne glede na prvi odstavek 49. člena zakona, lahko zavezanec za leti 2006 in 2007 uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opremo, razen v
osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez
računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v
višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna
sredstva v Sloveniji.

K
15. členu

Člen
15 je prehodna določba in v
posameznih odstavkih določa, kateri členi oziroma določbe tega zakona se
uporabljajo tudi za leto 2005, to je za obračun davka od dohodkov pravnih oseb
za leto 2005. Prvi odstavek je prehodna določba k 3. členu tega zakona in
določa, da se 3. člen lahko uporablja tudi za zavezance, ki so v letu 2005
izbrali, da se njihovo davčno obdobje razlikuje od koledarskega leta. Kar
pomeni, da so tudi zavezanci, ki so v letu 2005 izbrali, da se njihovo davčno
obdobje razlikuje od koledarskega leta, zavezani k nespreminjanju izbranega
obdobja pet let, kar je za zavezance ugodnejše.

Drugi
odstavek je prehodna določba k tretjemu odstavku 6. člena tega zakona in
določa, da se tretji odstavek 6. člena uporablja tudi za leto 2005, kar pomeni
priznavanje odhodka amortizacije tudi za stara oziroma rabljena opredmetena
osnovna sredstva, pridobljena v letu 2005 od nerezidentov povezanih oseb in
nerezidentov - oseb, ki se ne štejejo za povezane.

Tretji
odstavek je prehodna določba k 8. členu tega zakona in določa, da se določba 8.
člena tega zakona lahko uporablja tudi za pokrivanje izgub iz davčnih obdobij
2000 do 2005. Torej, davčne izgube, nastale v letih 2000 do 2005, se lahko
pokrivajo v naslednjih sedmih davčnih obdobjih, ki sledijo obdobju, v katerem
so nastale. Takšna rešitev je ugodnejša za zavezance.

Četrti
odstavek določa, da se, ne glede na določbo 16. člena zakona, dolgoročno
odloženi prihodki za prejete državne podpore za nakup osnovnih sredstev in
druge določene stroške, v letu 2005 obravnavajo na način, da ne povečujejo
davčne osnove.

Peti
odstavek je prehodna določba, potrebna in primerna, ker je v tretjem odstavku
10. člena tega zakona določeno črtanje četrtega odstavka 49. člena zakona.

K
16. členu

V
16. členu je določeno tudi, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha
veljati Pravilnik o določitvi opreme za raziskave in razvoj za uveljavljanje
dodatnega zmanjšanja davčne osnove v višini 10% investiranega zneska v to
opremo (Uradni list RS, št. 77/05), ki je bil izdan na podlagi drugega odstavka
49. člena, ki se bo z uveljavitvijo tega zakona nadomestil z novim drugim
odstavkom. Navedeni pravilnik pa se uporablja še za obračun davka od dohodkov
pravnih oseb za leto 2005.

K
17. členu

Člen
17 je končna določba in določa, da
začne ta zakon veljati 1. januarja 2006, razen določbe drugega odstavka 10.
člena tega zakona, v delu, ki določa regijsko olajšavo. Določba glede regijske
olajšave začne veljati z dnem odobritve Evropske komisije, uporablja pa se od
1. januarja tistega leta, v katerem je odobritev dana. Uveljavitev je
pogojevana z odobritvijo Evropske komisije zaradi spoštovanja zakonodaje EU,
zlasti zakonodaje s področja državnih pomoči.

ČLENI,
KI SE SPREMINJAJO

1. člen

(vsebina zakona)

S
tem zakonom se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov
pravnih oseb.

3. člen

(zavezanec za davek)

(1)
Zavezanec oziroma zavezanka za davek je pravna oseba domačega in tujega prava
(v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je zavezanec tudi združenje oseb po tujem
pravu, ki je brez pravne osebnosti in ni zavezanec po zakonu o dohodnini.

(3)
Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije niso
zavezanci, če s tem zakonom ni določeno drugače.

10. člen

(predmet in obdobje obdavčitve)

(1)
Z davkom so obdavčeni dohodki zavezanca, določeni s tem zakonom, v davčnem
obdobju, ki je koledarsko leto.

(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena, davčni zavezanec lahko izbere, da bo
njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od
koledarskega leta, pri čemer davčno obdobje ne sme presegati obdobja 12
mesecev.

(3)
Davčni zavezanec iz drugega odstavka tega člena mora o izbiri obvestiti davčni
organ. Izbranega davčnega obdobja davčni zavezanec ne sme spreminjati sedem
let.

26. člen

(amortizacija)

(1)
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev se kot odhodek prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska,
obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje
letne amortizacijske stopnje, ki je določena s tem zakonom.

(2)
Amortizacija se obračunava posamično.

(3)
Sredstva, ki se amortizirajo, ter pričetek obračunavanja amortizacije določajo
predpisi in računovodski standardi.

(4)
Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah prvega odstavka tega člena
znaša za:

1.
gradbene objekte 5%,

2.
opremo, vozila, razen za osebne avtomobile, in mehanizacijo 25%,

3.
osebne avtomobile 12,5%,

4.
računalnike in računalniško opremo 50%,

5.
večletne nasade 10%,

6.
osnovno čredo 20%,

7.
druga vlaganja 10%,

8.
dobro ime 10%.

(5)
Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se pri opredmetenem
osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od leta dni in katerega
posamična nabavna vrednost ne presega tolarske vrednosti 500 EUR, kot odhodek
ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.

(6)
Amortizacija dokončno amortiziranega sredstva se ne prizna kot odhodek, tudi če
se takšno sredstvo še naprej uporablja za opravljanje dejavnosti.

(7)
Če zavezanec pridobi staro oziroma rabljeno opredmeteno osnovno sredstvo od
povezane osebe, ki ni rezident, se šteje, da je pridobljeno osnovno sredstvo že
dokončno amortizirano.

(8)
Amortizacija opredmetenega osnovnega sredstva, ki ga zavezanec pridobi od
osebe, ki ni rezident in se ne šteje za povezano osebo po tem zakonu, se prizna
kot odhodek v znesku po prvem odstavku tega člena, če zavezanec dokaže, da
opredmeteno osnovno sredstvo še ni dokončno amortizirano.

28. člen

(plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo)

(1)
Plače ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega
dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev se priznajo kot odhodek v
obračunanem znesku v skladu s kolektivnimi pogodbami na ravni države.

(2)
Plače ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega
dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se priznajo kot odhodek v
obračunanem znesku v skladu z zakonom oziroma s pogodbo o zaposlitvi s
poslovodnimi osebami.

(3)
Nagrade vajencem se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z
zakonom.

(4)
Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi,
solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, to so stroški
prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenski dodatek, nadomestilo za
ločeno življenje ter povračila stroškov na službenem potovanju, to so:

1.
dnevnica,

2.
povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo
delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina),

3.
povračilo stroškov za prenočišče,

se
kot odhodek priznajo do višine, ki jo določi Vlada Republike Slovenije v skladu
z zakonom, ki ureja dohodnino.

29. člen

(izguba in pokrivanje izgube)

(1)
Izguba po tem zakonu je presežek odhodkov nad prihodki, ki so določeni s tem zakonom.

(2)
Izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v
naslednjih petih davčnih obdobjih, če zakon ne določa drugače.

(3)
Pri zmanjšanju davčne osnove na račun izgub iz preteklih davčnih obdobij, se
davčna osnova najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma.

(4)
Zmanjšanje davčne osnove zaradi izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno
največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(5)
Če se v davčnem obdobju neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala
oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca spremeni za več
kot 25% glede na njihovo vrednost ali število na začetku davčnega obdobja ali
na koncu preteklega davčnega obdobja, drugi odstavek tega člena ne velja za
izgube, ki so nastale v tem in v preteklih davčnih obdobjih.

36. člen

(zamenjava kapitalskih deležev)

(1)
Za zamenjavo kapitalskih deležev se šteje transakcija, s katero pridobi družba
(v nadaljnjem besedilu: družba prevzemnica) vrednostne papirje druge družbe (v
nadaljnjem besedilu: prevzeta družba) v zamenjavo za izdajo ali prenos lastnih
vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: novi vrednostni papirji)
družbenikom prevzete družbe, v zamenjavo za vrednostne papirje, ki jih imajo ti
družbeniki v prevzeti družbi (v nadaljnjem besedilu: prvotni vrednostni
papirji), pod pogojem, da ima po zamenjavi kapitalskih deležev družba
prevzemnica najmanj večino glasovalnih pravic v prevzeti družbi ali najmanj 25%
vrednosti kapitala prevzete družbe. Prevzem, ki ga opravi prevzemna družba
preko priznane borze, se šteje kot en posel, če je izvršen v obdobju 6 mesecev.
Priznana borza je borza, katere organizator je polnopravni član svetovnega
združenja borz (World Federation of Exchanges – WFE oziroma Federation
Internationale des Bourses de valeurs – FIBV)

(2)
Poleg izdaje ali prenosa vrednostnih papirjev po prvem odstavku tega člena
lahko družba prevzemnica družbenikom prevzete družbe opravi plačilo v denarju
do 10% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti ni, računovodske vrednosti
vrednostnih papirjev. Plačilo v denarju se lahko v celoti ali delno opravi
manjšinskim družbenikom prevzete družbe, namesto izdaje ali prenosa vrednostnih
papirjev, toda največ v višini 5% nominalne vrednosti oziroma če te vrednosti
ni, računovodske vrednosti vrednostnih papirjev.

49. člen

(olajšava za investiranje)

(1)
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 10% investiranega
zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in
pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna
sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo
in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2)
Zavezanec lahko uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove v višini 10%
investiranega zneska v opremo za raziskave in razvoj, ki jo na predlog Agencije
na področju raziskovalne dejavnosti in Agencije na področju tehnološkega
razvoja, ki sta ustanovljeni po zakonu, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost,
določi minister, pristojen znanost, ob soglasju ministra, pristojnega za
finance, pri tem pa se upošteva, da gre za opremo, ki se uporablja za
ustvarjalno delo, opravljano na sistematični podlagi z namenom povečanja znanja
ter uporabo tega znanja za razvoj, vendar največ v višini davčne osnove, če gre
za investicije v opremo v Sloveniji.

(3)
V primeru finančnega najema lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove po prvem
in drugem odstavku tega člena zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo
pridobi na podlagi finančnega najema.

(4)
Zavezanec, ki koristi davčno olajšavo po prvem, drugem in tretjem odstavku tega
člena, ne sme razporejati dobička za udeležbo v dobičku pred potekom treh
davčnih obdobij po davčnem obdobju, v katerem je izkoristil davčno olajšavo. Če
zavezanec razporedi dobiček za udeležbo v dobičku pred potekom treh davčnih
obdobij po davčnem obdobju, v katerem je izkoristil davčno olajšavo, mora za
znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v obdobju
razporeditve dobička za udeležbo v dobičku.

(5)
Če zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Slovenije opredmeteno
osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je
izkoristil davčno olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena, prej kot v
treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po prvem in drugem
odstavku tega člena, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno
osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali prenosa sredstva. Za
odtujitev sredstva po tem členu se šteje tudi prenehanje zavezanca, pri
prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa začetek stečajnega postopka
oziroma postopka likvidacije. Za odtujitev sredstva se ne šteje, če gre za
prenos dejavnosti, zamenjavo kapitalskih deležev, združitve in delitve v skladu
s 30. do 48. členom tega zakona.

(6)
V primeru finančnega najema se določba petega odstavka tega člena uporablja
tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe opredmetenega osnovnega sredstva.

(7)
Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem
obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. V tem
primeru se za tek roka treh let iz petega odstavka tega člena šteje, da je
olajšavo izkoristil v obdobju, ko je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil,
ker ni imel ali ni imel dovolj davčne osnove.

(8)
Pri zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz
preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del
davčne olajšave starejšega datuma.

(9)
Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz
preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega
obdobja.

61. člen

(obveznost obračunavanja in plačevanja davka)

Zavezanec
sam izračuna in plača davek.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (08.11.2005)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE