www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Šablona</title>

</head>

<body >

Iz sklopa – modula:

ZAKONODAJA/Davki/DDV/Podzakonski
akti - ZDDV

</div>

Na podlagi drugega odstavka 146.
člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06) izdaja
minister za finance

PRAVILNIK O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU
NA DODANO VREDNOST

Uradni list RS, št.:

§        
141/06 (30.12.2006; veljavnost od
01.01.2007; uporaba od 01.01.2007),

§        
52/07 (12.06.2007; veljavnost od 27.06.2007;
uporaba od 27.06.2007).

Datum veljavnosti neuradno prečiščenega
besedila:             27.06.2007

Datum uporabe neuradno prečiščenega besedila:        27.06.2007

1. člen

(1) Ta pravilnik podrobneje ureja
izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06; v
nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) v skladu s:

– Šesto Direktivo Sveta z dne 17.
maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni
sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L št. 145 z dne
13. 6. 1977, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS),
zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2005/92/ES z dne 12. decembra 2005 o
spremembi Direktive 77/388/EGS glede obdobja, v katerem se uporablja najnižja
splošna stopnja DDV (UL L št. 345 z dne 28. decembra 2005, str. 19);

– Osmo Direktivo Sveto z dne 6.
decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki
za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na
ozemlju države (UL L 331 z dne 27. 12. 1979, str. 11);

– Trinajsto Direktivo Sveta
86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede
prometnih davkov Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem,
ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (UL L 326 z dne
21. 11. 1986, str. 40).

(2) Pri izvajanju ZDDV-1 se upošteva
tudi Uredba Sveta (ES) št. 1777/2005 z dne 17. oktobra 2005 o določitvi
izvedbenih ukrepov za Direktivo 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL L, št. 288 z dne 29. 10. 2005, str. 1).

2. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba
(pravna ali fizična) iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ne glede na to, ali je
vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano
evidenco.

(2) Fizična oseba, ki opravlja
dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je
davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.

(3) Davčni zavezanec je tudi oseba,
ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti
stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima
sedeža v Sloveniji), ki opravlja ekonomsko dejavnost, opredeljeno v drugem
odstavku 5. člena ZDDV-1.

3. člen

(Davčni zavezanec, ki nima sedeža v
Sloveniji)

(1) Podružnica, prek katere opravlja
dejavnost v Sloveniji davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, nastopa v
imenu in za račun davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, pri čemer
mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji, <s>ima pa sedež v drugi državi članici,</s> ki v skladu s predpisi
ni dolžan ustanoviti podružnice, in izpolnjuje pogoje za identifikacijo za
namene davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), lahko imenuje
davčnega zastopnika, ki v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.

<s>(3) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, in izpolnjuje
pogoje za identifikacijo za namene DDV, mora imenovati davčnega zastopnika, ki
v njegovem imenu izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV.</s>

<s>(6)</s> (5) Ne glede na <s>četrti</s> tretji odstavek tega člena se davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v
Sloveniji (uvozniku), za uveljavitev oprostitve plačila DDV v skladu s 4. točko
prvega odstavka 50. člena ZDDV-1, ni treba identificirati za namene DDV, če v
skladu s carinskimi predpisi za izvrševanje carinskih obveznosti pooblasti
drugo osebo, da ga zastopa kot posredni zastopnik, in če je ta zastopnik
identificiran za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru mora obveznosti glede
predložitve rekapitulacijskega poročila v skladu z 92. členom ZDDV-1 prevzeti
zastopnik.

4. člen

(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji, lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:

(3) Davčni zastopnik v imenu davčnega
zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja
pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga
zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.).

(4) Če istega davčnega zastopnika
imenuje več davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, tak davčni
zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV in izpolnjuje druge obveznosti
oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsakega davčnega zavezanca
posebej.

<s>(5) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za
opravljene dobave blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni
zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih,
na katerem mora navesti:</s>

<s>– svojo firmo oziroma ime in sedež
oziroma stalno prebivališče ter svojo identifikacijsko številko za DDV;</s>

<s>– ime in sedež oziroma stalno
prebivališče ter identifikacijsko številko za DDV davčnega zavezanca, ki nima
sedeža v Sloveniji, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike
Slovenije;</s>

(5)
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za
potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati po en izvod izdanih
računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 15. točko
82. člena ZDDV-1 navedeno tudi ime, naslov in identifikacijska številka za DDV
davčnega zastopnika.

<s>(6) Prvi izvod dokumenta in izvirnik
računa iz petega odstavka tega člena, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje
osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev,
drugi izvod dokumenta in kopijo računa pa zadržati v svojem knjigovodstvu.</s>

<s>(7)</s> (6) Davčni organ lahko, v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek, od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v
Sloveniji, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila
davčne obveznosti. Davčni organ lahko sprejme instrument zavarovanja plačila
davčne obveznosti tudi od davčnega zastopnika, če ima za tako predložitev
davčni zastopnik pooblastilo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji.

5. člen

(Popravilo stvari, opustitev in
dopustitev dejanja)

(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem
odrekanje konkuriranju na trgu in prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev
dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih
stvari in premoženjskih pravic.

6. člen

(1) Če naročnik izroči proizvajalcu
material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka,
ta izročitev ne šteje za dobavo blaga po ZDDV-1.

(2) Če proizvajalec iz prvega
odstavka tega člena ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik, in
mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu
opravil dobavo materiala proizvajalcu.

7. člen

(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev
se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo
dobavo.

(2) Zamenjava vračljive embalaže se
ne šteje za zamenjavo blaga, <s>če jo dobavitelj blaga v vračljivi embalaži
vodi evidenčno</s> če
dobavitelj blaga v vračljivi embalaži spremlja zamenjavo polne embalaže za
prazno le evidenčno v
skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.

(3) Če dobavitelj zamenja blago z
drugim blagom iste vrste, enake količine, enake trgovske kakovosti in tehničnih
karakteristik in ostane davčna osnova nespremenjena se šteje, <s>da dobava
blaga ni bila opravljena</s> da
je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljivo
dobavo.

8. člen

(1) Pri prenosu podjetja ali dela
podjetja (sredstev in sorazmernega dela virov sredstev) na drugega davčnega
zavezanca se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena, samo če prevzemnik
podjetja ali dela podjetja kot pravni naslednik prenosnika nadaljuje obdavčeno
dejavnost.

(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi
na samostojne podjetnike in na druge osebe, ki opravljajo dejavnost po drugem
odstavku 5. člena ZDDV-1.

(3) Prvi odstavek tega člena vključuje
tudi statusna preoblikovanja družb, če so opravljena pod pogoji iz tega člena.

(4) Določbi prvega in drugega
odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri prenosu dejavnosti na
pravnega naslednika v primeru smrti davčnega zavezanca.

9. člen

<s>(1) Če davčni zavezanec prispeva v
osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega ni imel
pravice do odbitka DDV, se šteje, da dobava ni bila opravljena.</s>

<s>(2) Če davčni zavezanec prispeva v
osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni vložek, od katerega je imel
pravico do odbitka DDV, se šteje, da dobava ni bila opravljena, če se stvarni
vložek uporablja za opravljanje dejavnosti, od katere se obračunava in plačuje
DDV.</s>

<s>(3) Če se stvarni vložek iz drugega
odstavka tega člena uporablja za druge namene kot za tiste, za katere ima
prevzemnik pravico do odbitka DDV, je treba plačati DDV v skladu s pravili, ki
veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.</s>

(1) Če
davčni zavezanec prispeva v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca stvarni
vložek, se šteje, da dobava blaga ni bila opravljena.

(2) Če
se stvarni vložek iz prejšnjega odstavka uporablja za druge namene kakor za
tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka DDV, mora prevzemnik
stvarnega vložka plačati DDV v skladu s pravili, ki veljajo za obračun DDV od
uporabe blaga in storitev za zasebne namene.

10. člen

(1) Dobave blaga in storitev,
opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se štejejo za
obdavčljivo dobavo blaga in storitev.

(2) Prvi odstavek tega člena se
nanaša tudi na unovčenje stečajne mase (premoženja) stečajnega dolžnika, razen
prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe.

11. člen

(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v
postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil
kupcu.

12. člen

(Zastava stvari in ustanovitev zastavne
pravice)

(1) Izročitev stvari v zastavo in
ustanovitev zastavne pravice se ne štejeta za dobavo blaga oziroma storitev.

(2) Če zastavni upnik ali nekdo
tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja
zastavljeno stvar proti plačilu, se taka uporaba šteje za obdavčljivo dobavo.

(3) Če zastavni upnik zastavljene
stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari, se
šteje, da je opravljena dobava blaga, ki jo izvede <s>zastavitelja</s> zastavitelj zastavnemu upniku.

13. člen

– dobava, ki jo dobavitelj opravi kot
povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja
za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;

– zamudne obresti, ki jih davčni
zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti,
in stroški opomina;

– povračila škode zaradi
razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nobenega blaga oziroma ni
prejel nobene storitve.

<s>(1) Če dobavitelj zamenja eno blago z
drugim enakovrednim blagom, se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana
dobava blaga, ki se šteje za obdavčljivo dobavo.</s>

<s>(2) Če dobavitelj v garancijskem roku
zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete
in tehničnih karakteristik, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo.</s>

<s>(3) Če da dobavitelj iz drugega ali
tretjega odstavka tega člena v zameno drugo blago manjše ali večje vrednosti,
te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.</s>

14.

(Zamenjava blaga v garancijskem roku)

(1) Če
dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste
vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje
za obdavčljivo dobavo.

(2) Če
da dobavitelj iz prejšnjega odstavka v zameno drugo blago manjše ali večje
vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.

15. člen

(Donacije)

Znesek, ki ga davčni zavezanec
izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje
humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene,
vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za
plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.

16. člen

(1) Od članarin se ne obračunava DDV,
če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih
transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1
opravlja drug davčni zavezanec.

(2) Če oseba iz petega odstavka 5.
člena ZDDV-1, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma
transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, članarina ni predmet
DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 5.
člena ZDDV-1 in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem
odstavku 5. člena ZDDV-1, se obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na
obdavčeno dejavnost.

(3) Od članarin, ki jih prejemajo
nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, se DDV
ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence,
razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz
drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.

(4) Če članarino prejme davčni
zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 43. člena ZDDV-1 in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega
odstavka 42. člena ZDDV-1, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od
članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma
storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.

17. člen

– primanjkljaja in uničenja iz
naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s
skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od
običajnega, ki ga določi <s>strokovno</s> pristojno združenje;

– primanjkljaja oziroma izgub,
nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik
policijske uprave.

18. člen

Uvoz blaga, ki je predmet DDV, zajema
zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga v Skupnost.

19. člen

(2) Če je za dobavo neskupnostnega
blaga predpisana oprostitev plačila DDV, se ta oprostitev nanaša na dobavo
neskupnostnega blaga v Sloveniji in na pridobitev neskupnostnega blaga znotraj
Skupnosti.

20. člen

(1) Obveznost za obračun in plačilo
DDV od trošarinskih izdelkov v skladu z 2.c) točko prvega odstavka 3. člena
ZDDV-1, ki jih pridobi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali
pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, nastane, tudi če vrednost teh izdelkov,
ki jih pridobi v koledarskem letu, ne presega zneska iz drugega odstavka 4.
člena ZDDV-1.

(2) Če trošarinske izdelke pridobiva
davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je taka pridobitev predmet DDV v
skladu z 2.a) točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1.

21. člen

(Prenos blaga v drugo državo članico
in pridobitev blaga iz druge države članice z namenom vzpostavitve zaloge blaga
pri kupcu)

(1) Če davčni zavezanec prenese blago
iz svojega podjetja v drugo državo članico z namenom vzpostaviti zalogo blaga
pri kupcu, se tak prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu z 9. členom
ZDDV-1 takrat, ko se taka transakcija v drugi državi članici obravnava kot
pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

(2) Če davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV v drugi državi članici, prenese blago iz svojega
podjetja v drugi državi članici kupcu, ki je identificiran za namene DDV v
Sloveniji, z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu, se taka transakcija
obravnava kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti takrat, ko kupec izvzame blago
iz zaloge.

(3) Izraz »zaloge blaga pri kupcu«
pomeni zaloge blaga, ki so v lasti prodajalca in skladiščene v skladišču kupca
(lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko
je dano v skladišče, do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.

(4) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne
podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki jih je vzpostavil pri svojem kupcu,
posebej pa še:

– identifikacijsko številko za DDV
kupca, pri katerem je vzpostavil zalogo blaga, in ki mu jo je izdala država
članica, v kateri je vzpostavil zalogo blaga;

(5) Kupec blaga iz drugega odstavka
tega člena je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke
za nadzor nad zalogami blaga, ki jih ima v svojem skladišču, posebej pa še:

– identifikacijsko številko za DDV
dobavitelja blaga, ki mu jo je izdala država članica, iz katere je bilo blago
odposlano;

22. člen

(Pridobitev blaga znotraj Skupnosti –
točka d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1)

Oseba iz točke d) prvega odstavka 4.
člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, mora, ob izpolnjevanju
pogoja iz točke b) drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, obračunati DDV od
pridobitev blaga znotraj Skupnosti že za pridobitev, s katero v tekočem
koledarskem letu preseže vrednost pridobitev 10.000 eurov.

23. člen

(Pridobitev rabljenega prevoznega
sredstva znotraj Skupnosti)

(1) DDV se ne obračunava in ne
plačuje od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države članice,
če je prodajalec davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici in je od
dobave rabljenega prevoznega sredstva obračunal DDV od dosežene razlike v ceni
po posebni ureditvi za rabljeno blago.

(2) DDV se ne obračunava in ne
plačuje tudi od pridobitve rabljenega prevoznega sredstva iz druge države
članice, če je prodajalec fizična oseba, mali davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pri nabavi prevoznega sredstva, ki ga dobavi
v Slovenijo, ni imel pravice do odbitka DDV v svoji državi članici.

(3) DDV se obračunava in plačuje od
rabljenega prevoznega sredstva, ki ga pridobi oseba, identificirana za namene
DDV v Sloveniji od prodajalca, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi
članici in je rabljeno prevozno sredstvo dobavil pod pogoji, ki so enaki
pogojem iz 1. točke 46. člena ZDDV-1. Oseba, ki pridobi rabljeno prevozno
sredstvo, izkaže DDV v obračunu DDV.

(4) Oseba iz prejšnjega odstavka
prijavi pridobitev rabljenega prevoznega sredstva na obrazcu DDV-RPS, ki je
Priloga I tega pravilnika in je njegov sestavni del. Brez predložitve obrazca
DDV-RPS, ki ga potrdi davčni organ, se rabljeno prevozno sredstvo, ki je
pridobljeno iz druge države članice, ne sme registrirati. Oseba, identificirana
za namene DDV, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje,
ne predloži obrazca DDV-RPS.

– kopensko motorno vozilo je bilo
dobavljeno po preteku šestih mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v
uporabo, plovilo in zrakoplov pa po preteku treh mesecev od datuma, ko je bilo
prvič dano v uporabo in

– s kopenskim motornim vozilom je
prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z
zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

24. člen

(Pridobitev novega prevoznega
sredstva znotraj Skupnosti)

(1) DDV se obračuna in plača od
pridobitve prevoznega sredstva iz drugega odstavka 3. člena ZDDV-1, če se v
skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZDDV-1 šteje za novo prevozno sredstvo.

(2) Plačnik DDV je katera koli oseba,
ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to, ali
je identificirana za namene DDV ali ne.

(3) Oseba, ki ni identificirana za
namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, mora to pridobitev prijaviti
davčnemu organu v 15 dneh od dneva pridobitve. Pridobitev novega prevoznega
sredstva prijavi na obrazcu DDV-NPS-P1, ki je Priloga II tega pravilnika in je
njegov sestavni del. DDV odmeri davčni organ. Brez dokazila o plačilu DDV se
prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države članice, ne sme
registrirati.

(4) Oseba, ki je identificirana za
namene DDV in pridobi novo prevozno sredstvo, ki ni namenjeno nadaljnji
prodaji, mora to pridobitev prijaviti davčnemu organu v 15 dneh od dneva
pridobitve. Pridobitev novega prevoznega sredstva prijavi na obrazcu
DDV-NPS-P2, ki je Priloga III tega pravilnika in je njegov sestavni del. DDV
izkaže v obračunu DDV. Brez predložitve obrazca DDV-NPS-P2, ki ga potrdi
pristojni davčni organ, se prevozno sredstvo, ki je pridobljeno iz druge države
članice, ne sme registrirati.

(5) Obrazca DDV-NPS-P1 in DDV-NPS-P2
se izpolnita v treh izvodih (za pridobitelja, davčni organ in registracijski
organ).

(6) Davčni zavezanec, identificiran
za namene DDV, ki pridobi novo prevozno sredstvo zaradi nadaljnje prodaje,
obračuna DDV v skladu s splošno ureditvijo in izkaže DDV v obračunu DDV.

25. člen

(1) Šteje se, da so bila kopenska
motorna vozila iz prve alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v
uporabo, ko:

– je bilo vozilo dano na razpolago
kupcu, če je bilo prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije
za cestno uporabo v drugo državo članico ali

– je proizvajalec ali njegov
koncesionar vozilo uporabil za demonstracijo vozila, če je bilo vozilo
prepeljano iz države članice proizvajalca brez registracije za cestno uporabo v
drugo državo članico ali

– je bil izdan račun, ki se nanaša na
prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih
alinej.

(2) Šteje se, da so bila plovila iz
druge alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 in zrakoplovi iz tretje alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 prvič dana v uporabo, ko:

– je proizvajalec ali njegov
koncesionar plovilo ali zrakoplov prvič uporabil za demonstracijo vozila ali

– je bil izdan račun, ki se nanaša na
prvo dobavo, če davčni organ ne more ugotoviti nobene od okoliščin iz prejšnjih
alinej.

26. člen

(Oproščene dobave novih prevoznih
sredstev znotraj Skupnosti)

(1) Davčni zavezanec, identificiran
za namene DDV v Sloveniji, ki dobavi novo prevozno sredstvo v drugo državo
članico kateri koli osebi, ki ni identificirana za namene DDV, izpolni obrazec
DDV-NPS-D1, ki je Priloga IV tega pravilnika in je njegov sestavni del.

(2) Obrazec DDV-NPS-D1 izpolni tudi
vsaka oseba iz tretjega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki dobavi novo prevozno
sredstvo pod pogoji iz 2. točke 46. člena ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec iz prvega in
oseba iz drugega odstavka tega člena predloži obrazec DDV-NPS-D1 davčnemu
organu v kraju sedeža, stalnega oziroma običajnega prebivališča v 8 dneh od
dneva opravljene dobave. Obrazec DDV-NPS-D1 se izpolni v treh izvodih (za pridobitelja,
dobavitelja in davčni organ), v štirih izvodih pa se izpolni le, če se obrazec
potrebuje za registracijski organ.

(4) Davčni organ vodi evidenco dobav
novih prevoznih sredstev iz tretjega odstavka tega člena za namene izmenjave
podatkov o dobavah novih prevoznih sredstev med državami članicami.

27. člen

Tristranski posli so verižni posli, v
katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v
svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice
izda račun za dobavo blaga znotraj Skupnosti davčnemu zavezancu – pridobitelju
blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma
odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.

28. člen

Če kraj odhoda ali prihoda pri
zračnem, pomorskem ali železniškem prevozu potnikov ni v Sloveniji, se šteje,
da je celotna prevožena pot opravljena zunaj Slovenije. Kraj odhoda oziroma
prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oziroma kot prvi
namembni kraj.

29. člen

(1) Za storitve iz prvega odstavka 29. člena ZDDV-1 (razen za
storitve iz k) točke prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, ki se opravijo za osebe,
ki niso davčni zavezanci), in pri dajanju prevoznih sredstev v najem, se šteje,
da je:

– kraj opravljenih storitev, ki bi
bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 in pri dajanju prevoznih sredstev najem
v Sloveniji, zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in uživajo
zunaj Skupnosti;

<s>– kraj opravljenih storitev, ki bi
bil v skladu prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če
se storitve dejansko uporabijo in uživajo zunaj Skupnosti.</s>

– kraj
opravljenih storitev, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZDDV-1 in pri dajanju prevoznih sredstev v najem zunaj Skupnosti, v Sloveniji, če se storitve dejansko
uporabijo in uživajo v Sloveniji.

(2)
Druga alineja prejšnjega odstavka se uporablja tudi za storitve telekomunikacij
ter za storitve radijskega in televizijskega oddajanja iz točk i) in j) prvega
odstavka 29. člena ZDDV-1, ki jih za osebe, ki niso davčni zavezanci in katerih
sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče je v Sloveniji, opravlja davčni
zavezanec, katerega sedež dejavnosti ali stalna poslovna enota, iz katere
opravlja storitev, je zunaj Skupnosti ali katerega stalno oziroma običajno
prebivališče je zunaj Skupnosti, kadar takega kraja dejavnosti ali takšne
poslovne enote ni.

V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST
OBRAČUNA DDV

30. člen

(Splošno)

(1) Rok plačila, odlog plačila ali
kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek obveznosti obračuna DDV.

(2) Obveznost obračuna DDV pri odkupu
zapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nastane v trenutku, ko prevzemnik
terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanem upniku, razen
zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.

31. člen

Če davčni zavezanec uporabi stvarni
vložek, od katerega ni bil obračunan DDV na podlagi drugega odstavka 9. člena
tega pravilnika, za namene opravljanja dejavnosti, od katere se ne obračunava
in plačuje DDV, nastane obveznost obračuna DDV v davčnem obdobju, v katerem
začne uporabljati stvarni vložek za te namene.

32. člen

33. člen

(Izročitev blaga po b) točki drugega
odstavka 6. člena ZDDV-1)

Pri izročitvi blaga po b) točki
drugega odstavka 6. člena ZDDV-1 nastane obveznost obračuna DDV za celotno
vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.

34. člen

Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive
embalaže nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.

35. člen

(1) V skladu s prvim, drugim in
tretjim odstavkom 35. člena ZDDV-1 nastane davčna obveznost takrat, ko v skladu
s carinskimi predpisi nastane obveznost obračuna carinskega dolga.

(2) Četrti odstavek 35. člena ZDDV-1
se uporabi vedno, ko bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v
skladu s carinskimi predpisi, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana
stopnja uvoznih dajatev “prosto”.

36. člen

(Predplačila pri pridobivanju in
dobavah blaga znotraj Skupnosti)

(1) Če davčni zavezanec izvrši
plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ne nastane
obveznost obračuna DDV.

(2) Če davčni zavezanec prejme
plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46.
člena ZDDV-1, ne nastane obveznost obračuna DDV.

37. člen

Od neporabljenega materiala iz
drugega odstavka 6. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne
vrednosti tega materiala.

38. člen

Lastna cena po drugem in četrtem
odstavku 36. člena ZDDV-1 se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma
v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.

39. člen

(1) Davčna osnova za obračun DDV od
storitev izterjave dolgov je vse, kar davčni zavezanec, ki opravi izterjavo,
prejme za plačilo.

(2) Davčna osnova za obračun DDV od
storitev faktoringa (pravi in nepravi faktoring) je enaka znesku (diskont,
stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve (faktor),
zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.

(3) Davčna osnova za obračun DDV od
storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji je plačilo (provizija), ne glede
na to, na kakšen način je plačilo dogovorjeno.

(4) Davčna osnova za obračun DDV od
storitev odkupa zapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje je enaka
znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom,
plačanim upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.

<s>(5) V primeru finančnega najema blaga
se stroški financiranja ne vštevajo v davčno osnovo, če so izkazani ločeno od
vrednosti blaga.</s>

(5) Pri
finančnem najemu obresti in drugih stroškov financiranja ni treba vštevati v
davčno osnovo blaga, če sta dobava blaga in odobritev financiranja dogovorjeni
in obračunani ločeno.

40. člen

(Davčna osnova pri pridobitvi novega
prevoznega sredstva)

Davčno osnovo pri pridobitvi novega
prevoznega sredstva sestavljajo skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo
prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo
prevozno sredstvo, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v
Slovenijo, in druge dajatve in stroški iz petega odstavka 36. člena ZDDV-1.

41. člen

(1) Po osmem odstavku 36. člena
ZDDV-1 se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od
dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo.

(2) Po drugem odstavku 39. člena
ZDDV-1 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih
popustov, kot so npr. superrabati in popusti zaradi slabše kakovosti blaga, če
so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.

(3) Zmanjšanje davčne osnove po
drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 se pri dobavitelju lahko opravi ne prej kot v
davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil
odbitek DDV.

(4) Če je prejemnik blaga ali
storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec, ne glede na drugi stavek
drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z
dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma
storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali
njeno plačilo odpuščeno.

42. člen

(1) V skladu z b) točko drugega
odstavka 38. člena ZDDV-1 se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti
dodatni stroški, ki so uvozniku neposredno zaračunani in katerih vrednost je v
trenutku sprejema carinske deklaracije določena in dokazljiva na podlagi
razpoložljivih listin.

(2) Če je bilo blago predmet carinskega
skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa
niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti
stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(3) Če je bilo blago med carinskim
skladiščenjem predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s carinskimi
predpisi in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne
všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri
določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(4) Če je bilo blago obdelano,
dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja
po odložnem sistemu, za pridobljene proizvode pa nastane obveznost obračuna DDV
pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 38. člena ZDDV-1 za
plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista
metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v
skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi
izračuna višine carinskega dolga.

(5) Če je blago, katerega davčno
osnovo je treba določiti, v prosti coni, stroški skladiščenja in ohranjanja
blaga, medtem ko je blago v prosti coni, pa niso izkazani ločeno in se zato
vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz
prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(6) Če je bilo blago v času, ko je
bilo v prosti coni, v skladu s carinskimi predpisi predmet običajnih postopkov
in ravnanj in se na zahtevo carinskega deklaranta vrednost teh postopkov ne
všteva v carinsko vrednost blaga, se zahteva deklaranta upošteva tudi pri
določanju vrednosti iz prvega odstavka 38. člena ZDDV-1.

(7) V skladu z drugim in četrtim
odstavkom 38. člena ZDDV-1 se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni
elementi oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna
oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga
v skladu s carinskimi predpisi.

(8) Določbe tega člena, ki se
nanašajo na določanje davčne osnove za blago v prosti coni, se smiselno
uporabljajo tudi za blago v prostih skladiščih.

(9) Če so storitve, ki se opravijo na
neskupnostnem blagu, medtem ko je blago v prostem skladišču, v prosti coni ali
v carinskem skladišču, oproščene plačila DDV v skladu s 57. členom ZDDV-1,
deklarant, ne glede na prvi do osmi odstavek tega člena, ne more zahtevati, da
se vrednost teh storitev izključi iz davčne osnove za obračun DDV od uvoza
blaga.

43. člen

(Davčna osnova pri ponovnem uvozu
blaga, ki je bilo v postopku pasivnega oplemenitenja)

(1) V skladu s petim odstavkom 38.
člena ZDDV-1 se davčna osnova pri ponovnem uvozu blaga ugotovi v skladu s
carinskimi predpisi, tako da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga
odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.

(2) Carinska vrednost ponovno
uvoženega blaga in vrednost začasno izvoženega blaga se ugotovita v skladu s
carinskimi predpisi.

(3) Če se v skladu s carinskimi
predpisi carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža, določa na podlagi
stroškov popravila začasno izvoženega blaga, tako ugotovljena vrednost
predstavlja tudi vrednost iz petega odstavka 38. člena ZDDV-1 za obračun DDV od
uvoza blaga.

(4) Pri določitvi davčne osnove za
obračun DDV od uvoza blaga, ki je bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje,
se upoštevata tudi drugi in četrti odstavek 38. člena ZDDV-1.

44. člen

(1) Ne glede na peti odstavek 39.
člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko odloči, da bo pod pogoji iz tega člena
za vse preračune vrednosti v tekočem mesecu uporabljal enoten mesečni tečaj.

(2) Mesečni tečaj iz prejšnjega
odstavka je referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka
Slovenije predzadnjo sredo meseca pred mesecem, za katerega davčni zavezanec
preračunava vrednosti.

(3) Če se referenčni tečaj Evropske
centralne banke za posamezno valuto, ki ga uporablja v skladu z drugim
odstavkom tega člena, spremeni za 1% ali več, mora davčni zavezanec ne glede na
prvi odstavek tega člena uporabiti spremenjeni tečaj v tem mesecu. V tem primeru
davčni zavezanec kot mesečni tečaj za preračun vrednosti v zvezi z davčnimi
obveznostmi, ki nastanejo v okviru preostanka koledarskega meseca, uporablja
referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije v sredo
pred tednom, v katerem je zavezanec ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za
spremembo tečaja.

45. člen

(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je
vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na
naslednji način:

<table class=MsoTableGrid border=0 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:23.4pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=264 rowspan=2 style="width:198.0pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 preračunana davčna stopnja =
 </td>
 <td width=180 style="width:135.25pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 stopnja DDV x 100
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=180 style="width:135.25pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 100 + stopnja DDV
 </td>
 </tr>
</table>

(4) Če je za posamezno blago ob
uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno
stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago
uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.

46. člen

Od plačil, izvršenih v skladu s
tretjim odstavkom 33. člena ZDDV-1, se DDV obračuna po preračunani stopnji.

47. člen

Tarifne oznake, uporabljene v tem
pravilniku, so navedene v carinski tarifi Evropske Skupnosti, objavljene kot
Priloga I Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi
ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič
spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 o
spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični
nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L, št. 301 z dne 31. 10. 2006, str.
1).

48. člen

(1) Med izdelke (blago) iz 1. točke
Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno
ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali
po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali
(v nadaljevanju: hrana), ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive
živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za
ljudi oziroma krme za živali in spadajo pod naslednje oznake kombinirane
nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):

1. žive živali (tarifne oznake: od
0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji
(tarifne oznake: 0301 razen 0301 10, 0306 in 0307) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;

3. ribe, raki, mehkužci in drugi
vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301, razen 0301 10, ter od 0302 do
vključno 0307);

12. proizvodi mlinske industrije
(tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106), škrob pod tarifno oznako 1108;

13. oljna semena in plodovi (tarifne
oznake: 1201 00, 1202 10 90, 1202 20 00, 1203 00 00, 1204 0090, 1206 00 91 in 1206 00 99), moka iz soje (tarifna oznaka 1208 10 00), semena za kaljenje pod tarifnima
oznakama 1209 21 00 in 1209 91 90, mak za prehrano pod tarifno oznako 1207 91
90, sezam za prehrano pod tarifno oznako 1207 40 90 in bučna semena pod tarifnima oznakama 1209 91 90 in 1207 99 97;

14. razne rastline in njihovi deli
(tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 99 30), alge (tarifna
oznaka: 1212 20 00), koščice in jedra (tarifna oznaka: 1212 30 00) in drugo,
primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka: 1212 99 70), rastlinski sokovi
in ekstrakti pod tarifno oznako 1302 19 80;

15. žitna slama in pleve (tarifna
oznaka: 1213 00 00), krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno,
lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni
pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);

16. masti in olja živalskega in
rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do vključno 1502 00, od 1506 00
00 do vključno 1509, od 1511 do vključno 1517), masti in olja rib in morskih
sesalcev pod tarifno oznako 1504;

17. izdelki iz mesa, rib, rakov,
mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 00 do
vključno 1605);

19. kakav v prahu, brez dodatka
sladkorja ali drugih sladil (tarifna oznaka: 1805 00 00) ter čokolada in druga
živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);

20. izdelki iz žit, moke, škroba ali
mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);

21. proizvodi iz vrtnin, sadja,
oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);

23. pijače (tarifne oznake: 2009 in 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);

28. sladila, in sicer manitol
(tarifna oznaka: 2905 43 00), sorbitol (tarifni oznaki: 2905 44 in 3824 60) in acesulfam (tarifna oznaka: 2934 99 90); lecitin (tarifna oznaka 2923 20 00);
saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini
(tarifna oznaka: 2936); matični mleček pod tarifno oznako 3001 20 90;

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se
uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer
uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne
uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane niti niso uvrščeni med
živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v
kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem
odstavku <s>54. člena</s> 55.
člena tega pravilnika.
Prav tako se splošna stopnja DDV, ne glede na prejšnji odstavek, uporabi za
izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

(3) Priprava jedi iz 1. točke Priloge
I k ZDDV-1 pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih
šteje za gostinsko dejavnost.

(4) Po 1. točki Priloge I k ZDDV-1 je
obdavčena tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev,
čokolad, prigrizkov ...) in prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih
avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/52.63), razen
alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka
alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku.

49. člen

(Zdravila, izdelki za nadzorovanje
rojstev in izdelki za higiensko zaščito)

(1) Med zdravila, ki se uporabljajo
za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz
3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo:

– zdravila pod tarifnima oznakama 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in
živali;

– antiserumi in druge frakcije krvi;
cepiva; toksini; človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi in
bakteriofagi pod tarifno oznako 3002.

– izdelki pod tarifno oznako 3006 10
(sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji
za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna
absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);

– izdelki pod tarifno oznako 3006 40
00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo
kosti).

(4) Med izdelke iz prve alineje
prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v
uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih
sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično
rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju
kože); koloidno žveplo pod tarifno oznako 2802, razen, če je pripravljeno v
odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične
namene; koloidi plemenitih kovin, tudi če so pripravljeni za medicinsko rabo
(tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in
preparati pod tarifnimi oznakami od 3303 do 3307, tudi če imajo terapevtske ali
profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 34 01); insekticidi,
dezinfekcijska sredstva in druga sredstva pod tarifno oznako 3808.

(5) Med izdelke iz druge alineje
prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri,
pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je
oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1;
mikroorganske kulture in diagnostični seti.

(6) Med izdelke iz prve alineje
tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo
cinkov oksid, in povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni
v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali
veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe,
in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali
3407); izdelki pod tarifno oznako 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601 ali 6307).

50. člen

1. invalidski vozički (tarifna
oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20
00);

2. ortopedske priprave, tudi bergle,
kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za prelome; umetni deli
telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu
ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka:
9021);

4. otroški tricikel za otroke z
motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 80), lesen stolček za otroke z
motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 9401), terapevtski valji, terapevtske
žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično
prizadetostjo (tarifne oznake: 3926 90 97 in 9506), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 98);

5. ortopedski čevlji, izdelani po
meri (tarifna oznaka: 9021 90 90), in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po
težkih operacijah na stopalih (64. poglavje carinske tarife);

6. električni stimulatorji pri
inkontinenci blata in urina ter mišično-živčni stimulatorji (tarifna oznaka:
9018 90 75);

7. dihalni aparati (tarifna oznaka:
9019 20 00), merilnik pretoka zraka (tarifna oznaka: 9018 90 85), ventilator
(tarifni oznaki: 84 14 51 in 84 14 59);

8. pripomočki pri umetno izpeljanem
črevesju (tarifne oznake: 3214 10 10, 3506 10 00, 3923 21 00 do 3923 29 90 in 9018 39 00);

9. pripomočki pri težavah z
odvajanjem seča (pod tarifnimi oznakami: 3923, 9018 39 00, 4818 40 90, 5601 10
10 ali 5601 10 90 in 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00), urinske vrečke (pod
tarifno oznako: 9018 90 85), podloge za bolnike (pod tarifno oznako: 4803 00
90), pletene mrežaste spodnje hlače za namestitev inkontinenčnih vložkov (pod
tarifnimi oznakami 6108 21, 6108 22 in 6108 29);

10. aparati za določanje glukoze v
krvi (tarifna oznaka: 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje
glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 50), mehanski injektorji (tarifni
oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka:
9018 32 10), prožilna naprava in lanceta za prožilno napravo (tarifna oznaka:
9018 90 85), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10 in 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za
optično branje in diagnostični testi (tarifni oznaki: 3822 00 00 in 9027 90 50) in lanceta (tarifna oznaka: 9018 90 85), inzulinska črpalka (tarifna oznaka: 9021
90 90), infuzijski set za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00), rezervoar za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90, 90 18 39 00), potisna
paličica z navojem za inzulinsko črpalko (tarifni oznaki: 9021 90 90 in 9018 39 00);

12. rokavice za poganjanje vozička
(tarifne oznake: 6216 00 00, 4203 29 91 in 4203 29 99), navleke za krn, terapevtske kompresijske nogavice (tarifna oznaka: 6115), če imajo stopnjo
kompresije 18 mmHg ali več;

13. pripomočki za slepe in
slabovidne: očala za korekcijo vida (tarifne oznake: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004
90 10 in 9004 90 90); leče (tarifni oznaki: 9001 40 in 9001 50); kukala za slabovidne (tarifna oznaka: 9005); lupe za slabovidne (tarifna oznaka:
9013); stekla (tarifni oznaki: 9002 90 00 in 9004 90 10), Fresnelova prizma in dodatek za prizmo (tarifna oznaka: 9002 90 90); kontaktne leče (tarifna oznaka:
9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90).

(2) Med pripomočke za oskrbo stome iz
8. točke prvega odstavka se uvrščajo tudi vrečke za tanko črevo, debelo črevo
ali sečila, prilagojevalniki, prilagojevalniki v kombinaciji z različnimi
vrečkami pod tarifno oznako 3006 91 00.

(3) Med izdelke iz prvega odstavka
tega člena se uvrščajo tudi deli in pribor za navedene izdelke, če se uvrščajo
v isto tarifno oznako kot izdelek ter črpalke (kot del inzulinske dozirne
naprave) pod tarifno oznako 8413.

(4) Po nižji stopnji DDV se v skladu
s 4. točko Priloge I k ZDDV-1 obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov
iz tega člena.

(5) Med blago iz 1. točke prvega
odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da
jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s
pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8703, ali bicikli,
opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z
eno nogo, ki se uvrščajo pod tarifno oznako 8712), in nosilni vozički za
premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo pod tarifno
oznako 9402.

(6) Med pripomočke iz prvega odstavka
tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115), razen
kompresijskih nogavic iz 12. točke prvega odstavka tega člena; navadna zaščitna
sredstva in naprave, namenjeni za zmanjševanje pritiska na nekatere dele
stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas, ali 4014, če so iz
celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi
podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali
držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni
povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice, navadno tarifni oznaki:
6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata
za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje carinske tarife), razen začasnih
čevljev, namenjenih po težkih operacijah na stopalih iz četrte točke prvega
odstavka tega člena; pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek
(zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi
itd.).

(7) Med ortopedske pripomočke iz 2.
točke prvega odstavka tega člena se, ne glede na to, da so pod tarifno oznako
9021, ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali.

51. člen

(1) Prevoz oseb in njihove osebne
prtljage iz 5. točke Priloge I k ZDDV-1 vključuje potniški promet na rednih ali
izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti:
I/60.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.2), vodi
(šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/61) ali zraku (šifra standardne
klasifikacije dejavnosti: I/62).

(3) Osebna prtljaga je prtljaga, ki
jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki
jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza,
prepeljana pa je bila pozneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan
posebej.

52. člen

(Knjige, časopisi in periodične
publikacije)

53. člen

Storitve izvajalskih umetnikov iz 8.
točke Priloge I k ZDDV-1 so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno
umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del igralcev, pevcev, glasbenikov,
plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih
predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter
varietejski in cirkuški umetniki.

54. člen

(Stanovanja, stanovanjski in drugi
objekti, namenjeni za trajno bivanje ter deli teh objektov)

(1) Po stopnji 8,5% iz 11. točke Priloge
I k ZDDV-1 se obdavčuje gradnja in dobava stanovanj, stanovanjskih objektov ali
njim pripadajočih delov in stanovanjskih stavb za posebne namene ali njim
pripadajočih delov (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti) ter njihova
gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunani neposredno investitorju.

(2) Če so stanovanjski objekti iz
prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb, se nižja stopnja
uporabi v pripadajočem deležu.

(3) Za pripadajoče dele stanovanjskih
objektov se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni
elementi ali inštalacije, naprave in oprema tega objekta, kadar so zaradi
trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem
objektu.

(4) Stanovanjske stavbe za posebne
namene iz prvega odstavka tega člena so na primer: stavbe, namenjene začasnemu
reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, stavbe za bivanje
starejših, dijakov, študentov in otrok.

(5) Storitve gradnje, obnove in
popravil stanovanjskih objektov so storitve, uvrščene pod šifro F/45 standardne
klasifikacije dejavnosti.

(6) Med storitve gradnje, obnove in
popravila stanovanjskih objektov se, ne glede na uvrstitev takih storitev v
standardno klasifikacijo dejavnosti, uvršča tudi postavljanje montažnih stavb ter vgradnja stavbnega pohištva, ki ga
izdela sam izvajalec storitve.

(7) Za
namene 11. točke Priloge I k ZDDV-1, je stanovanje del socialne politike, če v
večstanovanjski hiši ne presega 120 m2 oziroma v individualni hiši ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanja. Uporabna površina stanovanja je seštevek površine bivalnih
prostorov.

55. člen

(1) Med živali za pitanje iz 12.
točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo domače živali, ki so običajno namenjene za
razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne
klasifikacije dejavnosti: A/01.2) in ribogojstva (šifra standardne
klasifikacije dejavnosti: B/05.02) in se uvrščajo pod naslednje tarifne oznake:

– žive živali za razplod in nadaljnjo
rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);

(3) Med semena in sadike iz 12. točke
Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin,
ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami
in so uvrščene pod naslednje tarifne oznake:

– semenski krompir (tarifna oznaka:
0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic
(tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90
11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);

– oljna semena za setev (tarifne
oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna
oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka:
1212 99 49).

(4) Med gnojila iz 12. točke Priloge
I k ZDDV-1 se uvrščajo gnojila pod tarifnimi oznakami: od 3101 00 00 do
vključno 3105.

(5) Med fitofarmacevtska sredstva iz
12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o
fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni na seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki
so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji.

– storitve za živinorejo pod šifro
standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.42, razen nege, čuvanja in oskrbe
hišnih živali ter storitev zatočišč za živali in reja živali ali posamezna dela
v okviru reje živali pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti A/01.2,
kadar se izvajajo kot storitve proti plačilu, razen storitev v okviru gojenja
hišnih živali;

– gozdarske storitve pod šifro
standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.02; dela pri vzdrževanju gozdnih cest
in vlak ter dela pri gojenju, varstvu in izkoriščanju gozda;

– veterinarske storitve pod šifro
standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.20 za živali, navedene v prvem
odstavku tega člena.

56. člen

(Nastanitvene zmogljivosti v hotelih
in podobnih nastanitvenih obratih)

Nastanitvene zmogljivosti iz 13.
točke Priloge I k ZDDV-1, katerih oddaja v najem je obdavčena po stopnji 8,5%, so:

– domovi, kampi in drugi nastanitveni
obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.2.

57. člen

(1) Športni objekti iz 14. točke
Priloge I k ZDDV-1 so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in
prostori.

(2) V skladu s 14. točko Priloge I k
ZDDV-1 se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec
športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim
potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt
dajejo na razpolago svojim članom oziroma zaposlenim za ukvarjanje s športom.

(3) Če se športni objekti iz prvega
odstavka tega člena dajejo v najem (šifra standardne klasifikacije: K/70.2), se
ta dobava obravnava kot oproščena dobava v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1
ali kot obdavčena v skladu s 45. členom ZDDV-1.

58. člen

(1) Med storitve pokopa in upepelitve
v skladu s 15. točko Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro
standardne klasifikacije dejavnosti 0/93.030, in sicer:

(2) Za dejavnosti, ki niso navedene v
prvem odstavku tega člena, uvrščajo pa se v šifro standardne klasifikacije
0/93.030, se uporabi splošna stopnja DDV.

(3) Med dobave blaga, ki je
neposredno povezano s pogrebnimi storitvami, se, pod pogojem, da jih opravi
izvajalec teh storitev, uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za
pogreb, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in
sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag, tekstil za pokojnika, pregrinjala,
pogrebne vreče za pokojnika in žalne knjige.

59. člen

– čiščenje okolja in druge storitve
javne higiene pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.03.

1. Oprostitve za določene dejavnosti,
ki so v javnem interesu

60. člen

(Bolnišnična in izvenbolnišnična
zdravstvena oskrba)

Med bolnišnično in izvenbolnišnično
zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega
odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo
javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, uvrščajo:

– izvenbolnišnična zdravstvena
dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.12;

– zobozdravstvena dejavnost pod šifro
standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.13, razen zobne protetike, ki jo
izdela zobozdravnik, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena
ZDDV-1.

61. člen

(Zdravstvena oskrba v okviru
samostojne zdravstvene dejavnosti)

Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke
prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni
delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz
prejšnjega člena in samostojne zdravstvene dejavnosti pod šifro standardne
klasifikacije dejavnosti: N/85.141, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se
uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1) in prevozov z
rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem
ali brez njega (ki se uvršča v okvir 15. točke prvega odstavka 42. člena
ZDDV-1).

62. člen

Med storitve zobnih tehnikov in zobno
protetiko iz 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo:

– izdelovanje umetnih zob, zobnih
protez in naprav, ki jih izdelujejo zobozdravniki pod šifro standardne
klasifikacije dejavnosti: N/85.13 in zobotehniki pod šifro standardne
klasifikacije dejavnosti: D/33.10.

63. člen

(Storitve neodvisnih skupin oseb, ki
opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost in so opravljene lastnim
članom)

(1) Storitve neodvisnih skupin oseb
iz 5. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so storitve, ki jih združenja,
zbornice in podobne neodvisne skupine oseb (npr.: Zdravniška zbornica
Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov
Slovenije, Združenje zavarovalnih agencij ipd.) opravljajo svojim članom v
zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih so ustanovljene.

64. člen

Med socialnovarstvene storitve in
dobave blaga, ki je z njimi neposredno povezan iz 6. točke prvega odstavka 42.
člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni
socialnovarstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije oziroma druge
nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske
organizacije ali organizacije za samopomoč, uvršča:

65. člen

(1) Med storitve varstva otrok in
mladostnikov iz 7. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da
jih kot javno službo opravljajo javni zavodi, druge osebe na podlagi koncesije
ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije,
uvršča:

– vzgoja in predšolsko izobraževanje
v vrtcih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti M/80.101;

– vzgoja in izobraževanje, ki se
opravljata v domovih za učence in dijaških domovih pod šifro standardne
klasifikacije dejavnosti H/55.234.

(2) Med dobave blaga in storitev, ki
so neposredno povezane s storitvami iz prvega odstavka tega člena, se šteje
tudi prehrana, pod pogojem, da jo nudijo izvajalci storitev varstva otrok in
mladostnikov neposredno otrokom oziroma mladostnikom in da se prodaja po nižjih
cenah od tržnih in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju
konkurence.

66. člen

(1) Med storitve vzgoje,
izobraževanja in usposabljanja v skladu z 8. točko prvega odstavka 42. člena
ZDDV-1 se uvrščajo storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene
pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in jih javni zavodi ali druge organizacije
pod predpisanimi pogoji izvajajo na področju:

– osnovnošolskega splošnega
izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.102, vključno
z osnovnim glasbenim izobraževanjem, organiziranim v okviru javne mreže;

– dejavnosti zavodov za izobraževanje
otrok z motnjami v razvoju pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti:
M/80.103;

– srednješolskega splošnega
izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.21;

– srednješolskega poklicnega in
strokovnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v srednjih glasbenih
šolah, ki so vključene v redni sistem izobraževanja pod šifro standardne
klasifikacije dejavnosti: M/80.22;

– višjega strokovnega, visokega
strokovnega in univerzitetnega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije
dejavnosti: M/80.30, vključno z izobraževanjem na glasbenih akademijah,
organiziranim v okviru javne mreže.

(2) Med usposabljanja iz 8. točke
prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jih opravljajo javni
zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji za opravljanje teh
storitev, uvrščajo storitve poklicnega oziroma strokovnega izpopolnjevanja, ki
se izvajajo na področju drugega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja
pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.422.

(3) Med dobave blaga in storitev,
neposredno povezane s storitvami iz tega člena, se uvrščajo tudi organizirani
prevozi in prehrana, pod pogojem, da jih opravijo izvajalci izobraževanja
neposredno udeležencem izobraževanja in da se prodajajo po nižjih cenah od
tržnih in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

67. člen

(Storitve nepridobitnih organizacij,
opravljene lastnim članom kot povračilo za članarino)

(1) Med storitve nepridobitnih
organizacij iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo:

(2) Opravljanje storitev iz prvega
odstavka tega člena ter dobava blaga, neposredno povezana s temi storitvami, je
oproščena plačila DDV le, če:

– se opravi lastnim članom kot
povračilo za članarino, določeno v skladu s pravili nepridobitne organizacije,
in

68. člen

(Storitve, neposredno povezane s
športom ali športno vzgojo)

(1) Storitve, neposredno povezane s
športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije ponujajo osebam,
ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje, v skladu z 12.
točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, so storitve, ki se opravljajo na
področjih športne vzgoje in/ali športne rekreacije.

(2) Športna vzgoja in športna
rekreacija iz prvega odstavka tega člena vključujeta športno dejavnost otrok,
mladine ter odraslih vseh starosti in družin, ki se prostovoljno ukvarjajo s
športom, ne glede na njegovo pojavno obliko.

69. člen

(1) Za kulturne storitve v skladu s
13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, ki jih opravljajo javni zavodi, se
štejejo:

– priprava in izvedba gledaliških,
opernih ali plesnih predstav, koncertov, lutkovnih predstav ter drugih odrskih
prireditev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.310);

(2) Med storitve iz prve alineje
prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo storitve izvajalskih umetnikov iz
okvira 8. točke Priloge I k ZDDV-1.

(3) Kulturne storitve iz prvega
odstavka tega člena so oproščene plačila DDV, tudi če jih opravljajo društva s
podeljenim statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture,
ali druge osebe s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju
kulture, če je ob tem izpolnjen en ali več naslednjih pogojev:

– njihov cilj ni doseganje dobička,
če pa dobiček kljub temu dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo
nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;

– jih upravljajo in vodijo večinoma
prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno
udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;

– zaračunavajo cene, ki jih odobrijo
pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takih odobrenih cen, ali za
storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za
podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;

– ni verjetno, da oprostitev DDV za
te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne
zavezance za DDV.

(4) Dobava blaga, ki jo opravijo
javni zavodi, je oproščena plačila DDV, če je neposredno povezana s storitvami
iz prvega odstavka tega člena (kot npr. katalogi, plakati, kostumi, scena).

70. člen

(Reševalni prevozi bolnih ali
poškodovanih oseb)

Reševalni prevozi bolnih ali
poškodovanih oseb iz 15. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so prevozi, ki
so, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, opravljeni z rešilnimi avtomobili,
helikopterji, drugimi vozili ali plovili, ki so za te namene posebej prirejeni
(šifra standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141).

71. člen

Zavarovalni in pozavarovalni posli iz
1. točke 44. člena ZDDV-1 so, v skladu s predpisi, sklepanje in izvrševanje
pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in
sozavarovanju.

72. člen

(Dobave blaga in storitev v zvezi z
najemom oziroma zakupom nepremičnin)

(1) Storitve in dobave blaga v zvezi
z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1, kot na
primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz
smeti, so, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom
oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.

(2) Če je vrednost storitev in blaga
iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene
plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1.

73. člen

(1) Najem oziroma zakup nepremičnin
iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 pomeni dajanje nepremičnin v najem oziroma zakup <s>(šifra
standardne klasifikacije dejavnosti: K/70.2)</s>. Vključuje tudi dajanje
nepremičnin v podnajem.

(2) Temeljna značilnost pogodbe o
najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2.
točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno
obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno
nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice
izključi vsako drugo osebo.

(3) Če storitev nima značilnosti
najema oziroma zakupa nepremičnin iz drugega odstavka tega člena, je pa
povezana z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine, pri čemer to predstavlja
njen postranski oziroma spremljajoči del (na primer: uporaba športnih objektov,
rezervacija mize v restavraciji, postavitev prodajnega avtomata znotraj
nepremičnine, uporaba WC ...), je obdavčitev take storitve odvisna od vsebine
storitve.

74. člen

(1) Za finančne storitve iz 4.a in
4.b točke 44. člena ZDDV-1 se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in
posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov
ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil
ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma
posojila.

(2) Izročitev nadomestnih stvari v
skladu s posojilno pogodbo se ne šteje za storitev iz 4.a točke 44. člena
ZDDV-1, ne glede na to, ali posojilojemalec vrne izposojene stvari ali denarni
znesek, ki ustreza njihovi vrednosti v času in kraju, ki sta v pogodbi določena
za vrnitev.

(4) V skladu s 4.b točko 44. člena
ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno izdajanje kreditnih garancij in drugih jamstev
za denarne obveznosti, ne glede na to, kdo opravi storitev, in upravljanje
kreditnih garancij, kadar te storitve opravlja kreditodajalec.

75. člen

(1) Za transakcije, vključno s
posredovanjem, v zvezi z depoziti, transakcijskimi računi, plačili, nakazili,
dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4. c točki 44. člena ZDDV-1
se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev
denarne obveznosti.

(2) Med transakcije v zvezi z
depoziti po 4.c točki 44. člena ZDDV-1 se uvrščajo: odprtje računa, vpisovanje
terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru
depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o
stanju računa ipd.

(4) Pri depozitih se šteje, da
finančno storitev opravi oseba, ki da depozit. Če da depozit davčni zavezanec,
ki ne opravlja finančnih storitev kot svojo dejavnost, ali pravna oseba, ki ni
davčni zavezanec, se šteje, da je finančna storitev opravljena občasno.

(5) Obresti od depozitov so oproščene
plačila DDV. Če da depozit mali davčni zavezanec ali fizična oseba, obresti od
depozitov niso predmet DDV.

(6) Za storitve, neposredno povezane
z izpolnitvijo denarne obveznosti, se ne štejejo najem in vzdrževanje
terminalov POS, vzdrževanje bankomatov in izdelava raznih poročil.

(7) Za transakcije iz 4.c točke 44.
člena ZDDV-1 se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno
z izdajo elektronskega denarja.

76. člen

(1) Po 4.d točki 44. člena ZDDV-1 se
za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo
valuto (tečajna marža). Tečajne razlike, ugotovljene iz preračuna stanj, ki so
posledica obveznega preračunavanja tuje v domačo valuto, ne predstavljajo
plačila za opravljeno storitev in niso predmet DDV.

(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki
so zakonito plačilno sredstvo, je v skladu s 4.d točko 44. člena ZDDV-1
oproščena plačila DDV.

(3) Storitve posredovanja oziroma
komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali
komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, se ne štejejo za oproščene
transakcije po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(4) Transakcije s priložnostnimi
kovanci, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno
sredstvo, so oproščene plačila DDV po 4.d točki 44. člena ZDDV-1.

(5) Za upravljanje iz 4.e točke 44.
člena ZDDV-1 se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za
račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje.

(6) Donos iz vrednostnega papirja
(dividende, obresti, kapitalski dobički), ki ne predstavlja plačila za
opravljeno transakcijo, ni predmet DDV.

(7) Med storitve upravljanja
investicijskih skladov iz 4.f točke prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, se
uvrščajo tudi storitve, ki jih upravljalec investicijskega sklada poveri
zunanjim izvajalcem, vendar le, če te tvorijo posebno celoto in so specifične
in nujne za upravljanje investicijskih skladov.

77. člen

Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44.
člena ZDDV-1 se štejejo parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna
gradnja objektov.

78. člen

(1) V skladu z drugim odstavkom 45.
člena ZDDV-1 sestavita davčna zavezanca skupno izjavo v dveh izvodih in ju
predložita vsak svojemu pristojnemu davčnemu organu.

(2) V izjavi iz prejšnjega odstavka
mora biti nepremičnina, na katero se izjava nanaša, opisana dovolj natančno, da
opis omogoča nedvomno določitev predmeta dobave.

3. Oprostitve za transakcije znotraj
Skupnosti

79. člen

(1) Davčni zavezanec, ki želi
uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je
to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in prevozno
listino ali drugim ustreznim dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno,
da se nanaša na prevoz blaga iz računa.

(2) Če blago odpošlje ali odpelje iz
Slovenije v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za
njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto dokumenta iz prvega
odstavka tega člena kot dokazilo, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v
drugo državo članico, uporabi tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo
članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga.

– navedba, da je kupec pripravljen
slovenskemu davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede
namembnega kraja tega blaga.

(4) Davčna oprostitev iz 3. točke 46.
člena ZDDV-1 velja za dobavo trošarinskih izdelkov, od katerih je v skladu z
zakonom, ki ureja trošarino, trošarina v Sloveniji že plačana, v namembni
državi članici pa vsaj zavarovano njeno plačilo, in ki jih davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV, dobavi davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni
davčni zavezanec, v drugo državo članico, ne glede na vrednost dobavljenih
trošarinskih izdelkov.

(5) Če davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV dobavlja v drugo državo članico trošarinske izdelke
v skladu z zakonom, ki ureja trošarino, pod režimom odloga uveljavlja
oprostitev plačila DDV za tako dobavo pod pogoji iz 1. točke 46. člena ZDDV-1.

80. člen

(1) Upravičenec, ki želi uveljaviti
oprostitev plačila DDV na podlagi 4. točke prvega odstavka 50. člena ZDDV-1,
mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti ustrezno prevozno listino glede
na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvomno
razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica. Uvoznik mora v
carinski deklaraciji navesti podatke o prejemniku blaga iz druge države
članice, vključno z njegovo identifikacijsko številko za DDV.

(2) Če je uvoznik blaga oseba,
identificirana za namene DDV v Sloveniji, je uvoz blaga na njeno zahtevo
oproščen plačila DDV, če uvoznik lahko ob uvozu dokaže, da je blago namenjeno
dobavi v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1.

(3) Če je uvoznik blaga oseba s
sedežem v drugi državi članici ali v tretji državi oziroma na tretjem ozemlju,
je uvoz blaga na njeno zahtevo oproščen plačila DDV, če lahko ob uvozu dokaže,
da je blago namenjeno v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 in če je identificiran za namene DDV v Sloveniji.

(4) Obveznost identifikacije iz
tretjega odstavka tega člena se ne nanaša na tistega davčnega zavezanca
(uvoznika), ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici,
kjer je tudi identificiran za namene DDV in za katerega obveznost predložitve
rekapitulacijskega poročila prevzame zastopnik v skladu s <s>šestim</s> petim odstavkom 3. člena tega pravilnika.

81. člen

Prodaja blaga v trgovini, ki izpolnjuje
pogoje za carinsko skladišče na letališčih oziroma pristaniščih

<s>(1) V skladu s točko b) 52. člena
ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno tudi blago, ki se proda v prostih carinskih
prodajalnah na letališčih oziroma pristaniščih, odprtih za mednarodni promet
pod pogojem, da ga potniki v dovoljenih količinah kot osebno prtljago odnesejo
v državo zunaj Skupnosti z zrakoplovom oziroma z ladjo.</s>

(1) V
skladu s točko b) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščeno tudi
blago, ki se proda v trgovini, ki izpolnjuje predpisane pogoje za carinsko
skladišče, kateremu je dovoljena prodaja na drobno in se nahaja na letališčih
oziroma pristaniščih odprtih za mednarodni promet pod pogojem, da se blago
iznese v dovoljenih količinah v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali
ladijskih prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo.

(2) Za potnika iz prvega odstavka
tega člena se šteje potnik, ki ima vozovnico, na kateri je navedeno namembno
letališče oziroma pristanišče države zunaj Skupnosti.

82. člen

(Izvoz blaga in storitve iz e) točke
prvega odstavka 52. člena ZDDV-1)

(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga
ter od prevoznih in drugih postranskih storitvah, ki so neposredno povezane z
izvozom blaga. Kot izvoz po a) točki prvega odstavka 52. člena ZDDV-1 se šteje
tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje iz Skupnosti iz druge države
članice.

(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je
bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da
je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja
Skupnosti.

(3) Dokazilo iz drugega odstavka tega
člena je pisna izvozna carinska deklaracija ali spremni dokument pri izvozu, ki
mora vsebovati najmanj:

– potrditev izstopnega carinskega
organa o iznosu blaga, ki dokazuje, da je blago zapustilo carinsko območje
Skupnosti.

(4) V primeru, ko je bila carinska
deklaracija po elektronski poti vložena v slovenski carinski informacijski
sistem, je dokazilo iz drugega odstavka tega člena elektronsko sporočilo
carinskega urada izvoza iz aplikacije »SI-AES« v xml obliki, ki se pošlje
izvozniku oziroma deklarantu.

(5) Ne glede na četrto alinejo
tretjega odstavka tega člena lahko potrditev mejne carinske izpostave o iznosu
blaga iz Skupnosti nadomesti potrdilo o izstopu blaga, ki ga naknadno, na
podlagi predloženih carinskih in komercialnih dokumentov o iznosu blaga, izda
izvozni carinski organ. Potrdilo iz tega odstavka se lahko izda kot naknadna
potrditev izstopa blaga na izvozni carinski deklaraciji ali drugem dokumentu,
ki vsebuje podatke iz prve do tretje alineje tretjega odstavka tega člena, ali
kot posebno potrdilo carinskega organa.

(6) Kot dokazilo iz drugega odstavka
tega člena se lahko uporabi tudi carinska deklaracija za vnos v carinsko
skladišče in prijava za vnos v prosto cono in prosto skladišče, če gre za
blago, ki je v skladu s carinskimi predpisi vneseno v carinsko skladišče,
prosto cono ali prosto skladišče z namenom, da bo dejansko izvoženo najpozneje
v roku treh mesecev. V tem primeru mora davčni zavezanec deklaracijo hraniti
skupaj z izvozno carinsko deklaracijo, s katero je blago dejansko zapustilo carinsko
območje Skupnosti. Sama izvozna carinska deklaracija se za namene DDV v tem
primeru ne more uporabljati.

(7) Če se blago izvaža iz Skupnosti
na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskimi predpisi,
se kot dokazilo o izvozni dobavi iz drugega odstavka tega člena uporabi račun
ali drug komercialni dokument, na podlagi katerega je izvoz izvršen, vendar le,
če vsebuje najmanj podatke iz prve do tretje alineje tretjega odstavka tega
člena in če je izstopni carinski organ z žigom na računu oziroma drugem
komercialnem dokumentu potrdil iznos blaga iz carinskega območja Skupnosti.

(8) Če davčni zavezanec pošilja blago
iz Skupnosti po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega
odstavka tega člena lahko uporabi tudi:

– izjavo izdajatelja, da so bili
podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je
mogoče preveriti;

(10) Ne glede na tretji odstavek tega
člena se lahko, če je v skladu s carinskimi predpisi ena carinska deklaracija
vložena za več izvoznikov, kot dokazilo o izstopu blaga uporabi potrdilo
carinskega organa o izstopu blaga. V tem primeru se izvozna carinska
deklaracija za potrebe DDV razveljavi.

(11) V skladu s točko e) prvega
odstavka 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se
opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (na primer: prevozne
storitve, storitve nakladanja, razkladanja, prekladanja na drugo prevozno
sredstvo, storitve organiziranja prevoza blaga ipd.).

(12) V skladu s točko e) prvega
odstavka 52. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene tudi storitve, enakovrstne
storitvam, kot so omenjene v prejšnjem odstavku, ki se opravijo v zvezi z
dobavo blaga, v zvezi s katerim obveznost za plačilo DDV od uvoza v skladu z
drugim odstavkom 31. člena ZDDV-1 še ni nastala.

83. člen

– izvoz blaga v okviru postopka
pasivnega oplemenitenja, razen če carinski deklarant dokaže, da je začasno
izvoženo blago zaradi spremenjenih okoliščin ostalo zunaj carinskega območja
Skupnosti;

– izvoz blaga, ki je začasno izvoženo
z zvezkom ATA, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin
začasno izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja Skupnosti;

– izvoz blaga, ki je namenjeno, da bo
ponovno uvoženo in v skladu s carinskimi predpisi ob vrnitvi oproščeno plačila
uvoznih dajatev, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih
okoliščin izvoženo blago ostalo zunaj carinskega območja;

(2) Za blago iz prvega odstavka tega
člena ne nastane obveznost za obračun DDV, zavezanec pa vrednosti blaga iz
prejšnjega odstavka v obračunu DDV ne sme izkazati kot izvoz blaga.

84. člen

(1) Med storitve drugega oskrbovanja
zrakoplovov iz točke e) 53. člena ZDDV-1 se med drugim šteje tudi oskrbovanje
zrakoplovov z blagom, ki je namenjeno, da se porabi med poletom oziroma med
poletom proda ali brezplačno razdeli potnikom.

(2) Za storitve iz točke d) 53. člena
ZDDV-1, ki so namenjene neposredno plovilom oziroma njihovemu tovoru, se
štejejo na primer: storitve vleke plovil iz točke c) 53. člena ZDDV-1, storitve
pilotiranja teh in njihovega privezovanja, storitve nakladanja, razkladanja ali
prekladanja njihovega tovora, vključno z osebno prtljago potnikov, in druge
storitve za vzdrževanje tovora v dobrem stanju.

(3) Storitev iz prejšnjega odstavka
je lahko oproščena plačila DDV v skladu s točko d) 53. člena ZDDV-1 le, če
lahko izvajalec dokaže, da je storitev neposredno povezana s potrebami plovila
iz točke c) 53. člena ZDDV-1 oziroma njihovega tovora.

7. Oprostitve za transakcije,
povezane z mednarodnim trgovanjem

85. člen

(1) V skladu s tretjim odstavkom 57.
člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava blaga, dokler je blago pod carinskim
nadzorom <s>v okviru ene od carinsko dovoljenih rab ali uporab blaga iz prvega
odstavka 57. člena ZDDV-1</s>. Kot dobava blaga se šteje dobava po 1. točki
prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 in pridobitev blaga po 2. točki prvega odstavka
3. člena ZDDV-1, dokler je to blago pod carinskim nadzorom.

(2) Oprostitev plačila DDV za
storitve, povezane z vnosom blaga v prosto cono, prosto skladišče ali carinsko
skladišče, oziroma iznosom iz cone ali skladišča, in oprostitev plačila DDV za
storitve na blagu v prostih conah, prostih in carinskih skladiščih, se nanaša
tudi na blago <s>iz petega odstavka</s> iz šestega odstavka 82.
člena tega pravilnika.

(3) Za storitve na blagu v prostih
conah, prostih in carinskih skladiščih, ki so oproščene plačila DDV, se štejejo
storitve, ki jih je v skladu s carinskimi predpisi mogoče opraviti na blagu,
medtem ko je blago v postopku carinskega skladiščenja ali medtem ko je blago v
prosti coni ali v prostem skladišču.

– ki se opravijo na blagu, ki je
vneseno v prosto cono, prosto skladišče ali v carinsko skladišče, vendar ima to
blago carinski status blaga Skupnosti in ni namenjeno izvozu iz Skupnosti;

– predelave blaga, za katerega se je
začel postopek aktivnega oplemenitenja ali predelave pod carinskim nadzorom, ne
glede na to, ali se te storitve opravijo v prostorih carinskega skladišča ali
ne.

(5) Če storitve, ki so oproščene
plačila DDV, <s>v skladu z drugim odstavkom</s> v skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZDDV-1 povečujejo vrednost blaga, in je v
skladu s 35. členom ZDDV-1 nastala obveznost obračuna DDV od uvoza blaga, se
vrednost storitev, ki so bile opravljene na blagu, upošteva pri določitvi
davčne osnove za obračun DDV od uvoza blaga.

86. člen

(1) Davčno skladišče je ena ali več
med seboj povezanih ograjenih površin ali prostorov, ki tvorijo tehnološko
enoto in je vidno označena in fizično ločena od preostalih površin ali
prostorov. Označena oziroma odobrena lokacija lahko predstavlja celo stavbo,
prostor v stavbi, zemljišče, silos ali rezervoar.

(2) V primeru mineralnih olj je
davčno skladišče prostor, opredeljen kot trošarinsko skladišče, v skladu z
Zakonom o trošarinah (Uradni list RS, št. 103/04-UPB-2 in 122/06).

87. člen

(1) Imetnik davčnega skladišča je
oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za vodenje davčnega skladišča.

(3) Carinski organ lahko v skladu z
zakonom, ki ureja davčni postopek, od imetnika davčnega skladišča ali druge osebe, ki razpolaga z blagom v
davčnem skladišču
zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne
obveznosti.

88. člen

(1) Za izdajo dovoljenja za vodenje
davčnega skladišča morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:

– vložnik mora izkazati zanesljivost
pri izvajanju zahtevanega postopka (da ni večkrat kršil carinskih, davčnih,
plačilnih in drugih predpisov, kar zadevni carinski organ preveri pri
pristojnih organih in v svojih evidencah);

– vložnik mora izkazati obstoj
dejanske ekonomske potrebe za predlagano davčno skladišče (npr. zadosten
predvideni promet blaga, zadostna korist za imetnika, posebnosti oskrbovanega
trga, posebnosti skladiščenega blaga, višina odloženega davka);

– vložnik mora nuditi vsa jamstva
oziroma zavarovanja, potrebna za pravilno izvedbo zahtevanih postopkov;

– vložnik mora voditi davčno
skladišče in izvajati postopke na tak način, da je carinskim organom omogočen
vpogled v izvajanje postopka davčnega skladiščenja.

(2) Carinski organ izda dovoljenje,
če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval
in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti administrativne postopke, ki bi
bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka (stroški, ki jih
imajo carinski organi v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega
skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z ekonomskimi
koristmi postopka davčnega skladiščenja; pri ugotavljanju sorazmernosti teh
stroškov, carinski organ upošteva predvsem tip operacije, ki jih želi oseba, ki
zaprosi za odobritev izvajati v davčnem skladišču).

89. člen

(1) Vloga za izdajo dovoljenja se
predloži carinskemu uradu, pristojnemu za kraj lokacije davčnega skladišča.

– razvidnost povezljivosti z davčnimi
evidencami in knjigovodstvom,
razen v primerih iz četrtega odstavka 95. člena tega pravilnika, pri katerih
mora biti razviden način vodenja evidenc;

90. člen

Če vsebina zahtevka za izdajo
dovoljenja ne ustreza zahtevanim pogojem, carinski urad vložnika pisno
obvestiti o razlogih, zakaj je bil zahtevek zavrnjen, in sicer v roku 60 dni od
dneva, ko je bil zahtevek vložen, ali od dneva, ko je pristojni carinski urad
prejel kateri koli zahtevani manjkajoči ali dodatni podatek.

91. člen

(1) Dovoljenje za vodenje davčnega
skladišča izda carinski urad. V dovoljenju morajo biti obvezno navedeni vsi
podatki in določeni vsi pogoji ter obveznosti, pod katerimi je bilo zadevno
dovoljenje izdano.

(2) Dovoljenje začne veljati na dan
izdaje ali na kateri koli poznejši dan, naveden v dovoljenju. Dovoljenje se
izda za nedoločen čas.

(3) Dovoljenje se izda v dveh
izvodih. En izvod obdrži carinski urad, ki je izdal dovoljenje, drugi izvod se
vroči imetniku dovoljenja.

92. člen

(1) Imetnik dovoljenja mora obvestiti
carinski urad o vsem, kar se zgodi po pridobitvi dovoljenja in bi utegnilo
vplivati na njegovo trajanje ali vsebino. Imetnik dovoljenja je dolžan
zagotoviti, da so vsi podatki v dovoljenju ažurni in pravilni.

(2) Carinski urad, ki je izdal
dovoljenje, lahko obnovi ali spremeni dovoljenje na podlagi pisnega zahtevka. V
zahtevku morajo biti navedeni razlogi in zahtevane spremembe. Carinski urad
glede na zahtevek oceni, ali se obstoječe dovoljenje lahko spremeni ali pa je
treba izdati novo dovoljenje. Če je potrebno slednje, se zadevna oseba pozove,
da vloži zahtevek za novo dovoljenje.

– če se spremenijo drugi podatki iz
dovoljenja, ki ne vključujejo oziroma niso povezani s prodajo imetnikovega
podjetja drugi osebi.

(4) Carinski urad, ki je izdal
dovoljenje, lahko tudi po uradni dolžnosti spremeni dovoljenje, če meni, da je
to potrebno zaradi novih okoliščin.

93. člen

(1) Imetnik dovoljenja lahko zahteva
razveljavitev dovoljenja kadar koli, če je za vse blago in na njem opravljene
storitve v davčnem skladišču plačan DDV. Pisni zahtevek za razveljavitev
dovoljenja predloži carinskemu uradu.

(2) Carinski urad lahko razveljavi
dovoljenje po uradni dolžnosti, če ugotovi, da je bilo izdano na podlagi nepravilnih
ali nepopolnih podatkov. Dovoljenje se lahko razveljavi, tudi v primeru, če
zahteve iz postopka davčnega skladiščenja ali iz dovoljenja niso bile
izpolnjene. To vključuje tudi stanja, ko carinski organ oceni, da se davčno
skladišče ne uporablja toliko, da bi upravičilo dovoljenje.

(3) Odločba o razveljavitvi
dovoljenja mora vsebovati datum, do katerega se mora za blago in na njem
opravljene storitve plačati DDV.

94. člen

(Odgovornost imetnika dovoljenja in
oseb, ki blago skladiščijo)

(1) Imetnik dovoljenja je odgovoren
za postopek vnosa, hranjenja in iznosa blaga iz davčnega skladišča.

(2) Za obveznost plačila DDV je
odgovorna oseba iz 7. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV, ki mora biti
identificirana za namene DDV v Sloveniji.

(3) Imetnik dovoljenja, ki v davčnem
skladišču na letališču ali v pristanišču, odprtem za mednarodni promet,
skladišči blago, ki se iznese v potnikovi osebni prtljagi v drugo državo
članico, mora za to blago zagotoviti posebne evidence.

95. člen

(Evidence)

(1) Imetnik dovoljenja mora voditi
evidence o vsem blagu, vnesenem v postopek davčnega skladiščenja, o vseh
opravljenih storitvah na tem blagu, ki je v postopku davčnega skladiščenja, in
o vsakem iznosu blaga iz davčnega skladišča.

– podatki iz dokumenta za vnos blaga
v davčno skladišče: (npr. št. carinske deklaracije, vrsta postopka na
deklaraciji, št. računa, trgovski naziv blaga, tarifna oznaka KN za to blago,
količina blaga, vrednost blaga brez DDV, izvor blaga, podatki o osebi, ki
predloži blago za vnos v davčno skladišče);

– podatki iz računov izvedenih
transakcij prodaje blaga v davčnem skladišču (št. računa, količina in vrednost
blaga, podatki o kupcu blaga);

– podatki iz računov izvedenih
storitev v davčnem skladišču (št. računa, opis storitve, vrednost računa,
podatki o osebi, ki je račun izdala);

– podatki iz računa zadnje
transakcije z blagom (št. računa, trgovski naziv blaga, količina in vrednost
blaga, identifikacijska številka za DDV osebe, ki je izdala račun za zadnjo
opravljeno transakcijo v davčnem skladišču, količina in vrednost blaga brez
DDV, vrednost obračunanega DDV);

– podatki o drugih dokumentih, ki se
nanašajo na vnos, hranjenje in iznos blaga v postopku davčnega skladiščenja.

(3) Prejšnji odstavek tega člena se
smiselno uporablja tudi za blago, ki je v davčnem skladišču namenjeno prodaji
na drobno v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZDDV-1.

(4) Če imetnik skladišča ni tudi
oseba, ki razpolaga z blagom, lahko podatke vodi uporabnik (lastnik) blaga,
imetnik dovoljenja pa mora zagotoviti podatke o teh osebah ter podatke o vnosu in iznosu blaga iz
davčnega skladišča (datum vnosa, datum iznosa, količina blaga in oseba, ki je
odgovorna za to blago).

96. člen

(1) Uskladiščeno blago je lahko
predmet običajnih oblik ravnanja, da se ohrani, izboljša njegov videz ali tržna
kakovost ali da se ga pripravi za distribucijo ali nadaljnjo prodajo. Oblike
ravnanja ne smejo privesti do drugačne osemmestne oznake KN, razen v primeru mineralnih olj, ko oblike
ravnanja ne smejo privesti do drugačne štirimestne oznake KN, če je tako
dovoljeno po trošarinskih predpisih.

(2) Dovoljenje za izvajanje običajnih
oblik ravnanja je lahko sestavni del dovoljenja za vodenje davčnega skladišča
ali pa imetnik dovoljenja za vsak primer vnosa blaga posebej predhodno zaprosi
za posamično dovoljenje za izvajanje običajnih oblik ravnanja z blagom v
davčnem skladišču.

(3) Uskladiščeno blago je lahko
predmet oblik ravnanja, ki so naštete v Prilogi 72 Uredbe Komisije (ES) št.
2454/93 z dne 2. julija 1993, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št.
2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993),
zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 402/2006 z dne 8. marca 2006 o
spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS)
št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 70 z dne 9. 3. 2006, str
35).

97. člen

(Zaključek postopka davčnega
skladiščenja)

(3) Imetnik dovoljenja, razen v primerih iz četrtega odstavka 95.
člena tega pravilnika,
lahko dovoli iznos blaga iz skladišča šele, ko mu oseba, ki želi zaključiti postopek
davčnega skladiščenja, predloži račun zadnje transakcije nad blagom. Iz računa
mora biti razvidna davčna osnova, sestavljena iz vrednosti blaga ob vnosu in
povečana za stroške morebitnih storitev, ki so se izvedle na samem blagu, in
znesek obračunanega DDV.

(4) Oseba oziroma lastnik blaga, ki
želi, da se blago iznese iz davčnega skladišča, mora biti davčni zavezanec,
identificiran za namene DDV, ki je dolžan plačati DDV za to blago.

98. člen

(Točka d) prvega odstavka in drugi
odstavek 4. člena ZDDV-1)

Oseba iz točke d) prvega odstavka 4.
člena ZDDV-1, katere skupni znesek pridobitev iz drugega odstavka 4. člena
ZDDV-1 v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov, nima pravice do odbitka
DDV, ki ga je dolžan plačati od pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

99. člen

Davčni zavezanec, ki prejme račun za
dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v
katerem prejme račun za dano predplačilo.

100. člen

Če se znesek obračunanega DDV zaradi
povečanja davčne osnove naknadno spremeni, davčni zavezanec lahko uveljavlja
odbitek DDV v višini dejansko plačanega DDV (višjega) samo, če je dobavitelj za
to povečanje plačila izdal račun in so izpolnjeni pogoji iz 62. in 63. člena ZDDV-1.

101. člen

(1) Pravico do odbitka DDV za uvoženo
blago davčni zavezanec lahko uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem
prejme carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali postopek
začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo
carinskega organa, na kateri je obračunan DDV.

(2) Za odbitni DDV se šteje znesek
DDV, obračunan pri uvozu, razen če je bil znesek DDV plačan ob uvozu naknadno,
vendar prej, preden je zavezanec uveljavil odbitek DDV, z odločbo carinskega
organa v celoti ali deloma vrnjen ali njegovo plačilo odpuščeno. Za odbitni DDV
se šteje tudi znesek DDV, ki ga naknadno obračuna carinski organ v skladu <s>s
156. členom</s> s 158. členom tega pravilnika.

(3) Davčni zavezanec ne sme
upoštevati odbitka DDV, obračunanega ob uvozu, če je bila carinska deklaracija,
na podlagi katere je bil obračunan DDV, razveljavljena ali odločba carinskega
organa, s katero je bil obračunan DDV od uvoza blaga, razveljavljena prej,
preden je bil uveljavljen odbitek DDV. Če je bil na podlagi razveljavljene
carinske deklaracije ali razveljavljene odločbe carinskega organa DDV že
plačan, se ta znesek v skladu s carinskimi predpisi vrne, sicer pa se plačilo
odpusti.

102. člen

(1) Davčni zavezanec iz tretjega
odstavka 5. člena ZDDV-1 sme odbiti DDV, ki je vključen v nabavni ceni ali
plačan pri uvozu ali pridobitvi novega prevoznega sredstva znotraj Skupnosti,
do zneska, ki ne presega davka, ki bi ga moral plačati, če dobava ne bi bila
oproščena. Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi, ne prej kot v
trenutku dobave.

(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega
odstavka tega člena lahko uveljavlja odbitek DDV v obliki vračila DDV na podlagi
pisnega zahtevka pri pristojnem davčnem organu v kraju svojega sedeža, stalnega
oziroma običajnega prebivališča.

(3) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka tega člena je upravičen do vračila DDV, če izpolnjuje naslednje
pogoje:

– proda novo prevozno sredstvo iz
tretjega odstavka 3. člena ZDDV-1 drugi osebi v drugo državo članico, prevozno
sredstvo pa je prepeljano v to drugo državo članico;

103. člen

(Priložnostne finančne transakcije
pri izračunu odbitnega deleža)

(1) V izračun odbitnega deleža se v
skladu s točko c) tretjega odstavka 65. člena ZDDV-1 ne všteva znesek prometa
finančnih transakcij, če se opravljajo priložnostno. Šteje se, da je promet
finančnih transakcij opravljen priložnostno, če finančne transakcije ne
predstavljajo dejavnosti davčnega zavezanca.

(2) V izračun odbitnega deleža se v
nobenem primeru ne vštevajo donosi iz naložb v vrednostne papirje (na primer
dividende, obresti, kapitalski dobički) in zneski depozitov in drugih naložb,
ki niso predmet DDV.

104. člen

Davčni zavezanec, ki opravlja le obdavčeno
dejavnost in prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljene dobave
blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), ne izračunava
odbitnega deleža.

105. člen

(Opravljanje obdavčene in oproščene
dejavnosti)

– odbija DDV za obdavčeno dejavnost
in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih
podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotovi
podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku
DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka;

– določi znesek DDV, ki ga sme
odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu s 65. členom ZDDV-1 za celotno
dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov na način iz prve alineje tega
odstavka;

– določi znesek DDV, ki ga sme
odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje svoje
dejavnosti v skladu s sedmim odstavkom 65. člena ZDDV-1. Področje dejavnosti po
tej alineji pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni
klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr.
dislociran obrat, poslovna enota ipd).

(2) Davčni zavezanec, ki opravlja
deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost in v zvezi z obdavčeno
dejavnostjo prejema plačila, ki ne predstavljajo plačila za opravljen promet
blaga oziroma storitev (kot npr. prave subvencije, dotacije), teh plačil ne
vključi v izračun odbitnega deleža, če zagotovi podatke na način iz prve alineje
prvega odstavka tega člena.

(3) Razdelitev zaračunanega DDV na
del, ki se sme odbiti, in na del, ki se ne sme odbiti, mora davčni zavezanec
opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.

(4) Davčni zavezanec, katerega davčno
obdobje je koledarski mesec, ustrezno popravi nastale razlike med odbitkom DDV
na podlagi začasnega odbitnega deleža preteklega leta in odbitkom DDV, ki bi se
smel odbiti glede na dejanski odbitni delež preteklega leta v davčnem obračunu
za mesec februar tekočega leta. Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je
koledarsko trimesečje, pa nastale razlike popravi v davčnem obračunu za prvo
davčno obdobje tekočega leta.

(5) Davčni zavezanec lahko v mesecu
januarju tekočega leta za določitev zneska DDV, ki ga sme odbiti, začasno
uporabi začasni odbitni delež iz preteklega leta.

(6) Če je davčni zavezanec med letom,
za katerega ugotavlja dejanski odbitni delež, spremenil način vodenja
knjigovodstva in je zaradi tega uporabljal več začasnih odbitnih deležev,
ugotovi prav toliko dejanskih odbitnih deležev in izračunane popravke, ki jih
ugotovi v mesecu februarju, upošteva v mesečnem oziroma trimesečnem obračunu
DDV tekočega leta.

(7) Davčni zavezanec, ki opravlja
obdavčeno in oproščeno dejavnost, za katero določa znesek odbitka DDV z
odbitnim deležem in med letom začne v celoti opravljati samo obdavčeno ali v
celoti samo oproščeno dejavnost, lahko preneha določati znesek odbitka DDV z
odbitnim deležem v davčnem obdobju, v katerem v celoti začne opravljati samo
obdavčeno ali samo oproščeno dejavnost. Davčni zavezanec mora o prenehanju
uporabe odbitnega deleža obvestiti davčni organ 15 dni pred začetkom davčnega
obdobja, v katerem bo prenehal uporabljati odbitni delež.

(8) Davčni zavezanec iz prejšnjega
odstavka mora odbitni delež, ki ga je kot začasnega uporabljal pri določitvi
zneska odbitka DDV v davčnih obdobjih, ko še ni v celoti začel opravljati
obdavčene ali v celoti oproščene dejavnosti, dokončno določiti <s>v mesecu
januarju, ki sledi letu</s> po
stanju na zadnji dan koledarskega leta, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer za
davčna obdobja, ko je uporabljal začasni odbitni delež. Nastale razlike med
odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se
smel odbiti glede na dejanski odbitni delež, ustrezno popravi v davčnem obdobju<s>,
v katerem je ugotovil dejanski odbitni delež</s> iz četrtega odstavka tega člena.

106. člen

(1) Osebni avtomobili iz točke a) 66.
člena ZDDV-1 so motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana
predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz
ljudi in blaga (npr. tip »karavan«, »kombi« itd.) in dirkalni avtomobili.

(2) Motorno vozilo, ki je izpeljanka
vozila iz prejšnjega odstavka, ki ga je proizvajalec homologiral kot tovorno
vozilo, se ne šteje za osebni avtomobil.

107. člen

(1) Kot odbitek DDV se šteje tudi
znesek DDV, ki ga je upravnik stavb prikazal na razdelilniku lastnikom oziroma
najemnikom stavb (točka a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1).

(2) Kot odbitek DDV se šteje tudi
znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal od uporabe blaga v skladu s
točko a) 8. člena ZDDV-1 in od pridobitev blaga znotraj Skupnosti v skladu z 12. in 13. členom ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec mora za
uveljavljanje pravice do odbitka DDV iz prejšnjega odstavka imeti račun in v
obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je
uporabil oziroma ga je pridobil znotraj Skupnosti.

(4) Kot odbitek DDV se šteje tudi
znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot naročnik ali kupec oziroma kot
prejemnik blaga oziroma storitev plačal v skladu z 2., 3., 4. in 5. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1. <s>(točka f) prvega odstavka
67. člena ZDDV-1).</s>

<s>(5) Davčni zavezanec iz prejšnjega
odstavka, ki mora DDV plačati kot naročnik, kupec ali prejemnik blaga oziroma
storitev, mora za uveljavljanje pravice do odbitka DDV imeti račun, ki vsebuje
predpisane podatke in v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je
dolžan plačati.</s>

(5)
Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka, ki mora plačati DDV kot naročnik,
kupec ali prejemnik blaga oziroma storitev, mora za uveljavljanje pravice do
odbitka DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za
zagotovitev pravilnega obračuna DDV, in v obračunu DDV izkazati podatek o
znesku DDV, ki ga je dolžan plačati.

108. člen

(1) Če mora davčni zavezanec, ki je
prejel blago oziroma naročil storitve, v skladu z zahtevo dobavitelja blaga
oziroma izvajalca storitve zaradi napake v računu ali drugih razlogov iz
drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, obvestiti izdajatelja o zmanjšanju odbitka
DDV, sme tako obvestilo podati v tistem davčnem obdobju, v katerem je dejansko
popravil, zmanjšal odbitek DDV.

(2) Če je na podlagi odločbe
carinskega organa treba popraviti odbitek DDV, se ta popravek lahko izvrši šele
pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa
postala izvršljiva.

109. člen

(Popravek odbitka DDV pri odkupu
vračljive embalaže)

(1) Davčni zavezanec, ki odkupi
vračljivo embalažo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka DDV od embalaže, ki
jo vrača, sme odbiti znesek DDV, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV od
odkupne cene vračljive embalaže.

(2) Davčni zavezanec je dolžan v
svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o prodaji in odkupu vračljive embalaže
za obdobje, v katerem uveljavlja odbitek DDV v skladu s prejšnjim odstavkom.

110. člen

(Sprememba dejavnikov, ki so bili
uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV)

(1) S spremembo dejavnikov, ki so
bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim
odstavkom 68. člena ZDDV-1, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni
za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh
pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje.
Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se
ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov.

(2) Za osnovna sredstva po prvem
odstavku tega člena se štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki
se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva.

(3) Za
osnovna sredstva po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi nepremičnine, ki
se po računovodskih predpisih ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni
zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti.

111. člen

(Ugotavljanje zneska popravka po 69.
členu ZDDV-1)

<s>(1) V letu, v katerem je prišlo do
spremembe pogojev, se popravek odbitka DDV ugotovi v tistem davčnem obdobju, v
katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren s
trajanjem obdobja po spremembi pogojev.</s>

<s>(2) Davčni zavezanec ugotovi znesek
davka, ki ga mora popraviti tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki
je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek
ugotovi na naslednji način:</s>

<table class=MsoTableGrid border=0 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:23.4pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=444 style="width:333.25pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 <s>znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek
 DDV</s>
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=444 style="width:333.25pt;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 <s>(5 let ali 20 let) x 365 dni</s>
 </td>
 </tr>
</table>

<s>(3) Davčni zavezanec znesek, ki ga
ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom zaokroži na dve decimalki in pomnoži z
obdobjem (dnevi) upravičenosti po spremembi pogojev.</s>

<s>(4) Davčni zavezanec, ki določa
odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek odbitka DDV iz drugega
odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga izračuna po končnem odbitnem
deležu za preteklo leto.</s>

<s>(5) Davčni zavezanec popravek odbitka
DDV za prvo leto opravi v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do spremembe, za
naslednja obdobja pa v prvem obračunu DDV vsakega naslednjega koledarskega
leta.</s>

(1) V
skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je obdobje
popravka začelo teči na dan, ko je zavezanec v svojem knjigovodstvu ugotovil
znesek pravice do odbitka vstopnega davka oziroma ugotovil, da te pravice nima.

(2) Posamezno
leto obdobja popravka teče 12 mesecev od dneva, določenega v skladu s prejšnjim
odstavkom.

(3) V
letu, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, se popravek odbitka DDV ugotovi
v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do spremembe
pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega
dvanajstmesečnega obdobja popravka.

(4) Davčni
zavezanec ugotovi znesek odbitka, ki ga mora popraviti tako, da najprej
ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV,
oziroma kolikšen znesek DDV, ki ob nabavi ni bil priznan kot odbitek DDV, je
sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način:

<table class=MsoTableGrid border=0 cellspacing=0 cellpadding=0
 style="margin-left:14.4pt;border-collapse:collapse">
 <tr>
 <td width=600 style="width:450.0pt;border:none;border-bottom:solid red 1.0pt;
 padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 znesek DDV,
 ki je bil ob nabavi priznan (oziroma ki ni bil priznan) kot odbitek DDV
 </td>
 </tr>
 <tr>
 <td width=600 style="width:450.0pt;border:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt">
 (5 let ali 20 let) x 365 dni
 </td>
 </tr>
</table>

(5) Davčni
zavezanec ugotovi znesek popravka v skladu s tretjim odstavkom tega člena tako,
da znesek, ki ga ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, zaokroži na dve
decimalki in pomnoži s številom dni, ki so preostali od dneva spremembe pogojev
do zadnjega dne tega leta obdobja popravka.

(6)
Davčni zavezanec, ki določa odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek
odbitka DDV iz četrtega odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga
izračuna po končnem odbitnem deležu za preteklo leto.

(7) V
letih, ki sledijo letu, v katerem je prišlo do zadnje spremembe pogojev za
odbitek davka, se popravek odbitka davka opravi v davčnem obračunu za tisto
davčno obdobje, v katerem začne teči novo dvanajstmesečno obdobje popravka.

111.a člen

(Ugotavljanje
zneska popravka odbitka po 70. členu ZDDV-1)

Davčni
zavezanec, ki mora opraviti popravek odbitka DDV po 70. členu ZDDV-1, izračuna
znesek popravka na način iz 111. člena tega pravilnika s tem, da za izračunani
skupni znesek popravka v davčnem obdobju prodaje osnovnega sredstva izkaže
obveznost za plačilo ali pravico do odbitka DDV.

112. člen

(1) Če določeno osnovno sredstvo
oziroma nepremičnina postane neuporabna (uničena) pred iztekom obdobja za
popravek odbitka DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabna (uničena), konča
tudi obdobje popravka odbitka DDV.

(2) Če naknadno vlaganje v osnovno
sredstvo ali nepremičnino bistveno ne spremeni časa uporabe osnovnega sredstva
oziroma nepremičnine, se popravek odbitka DDV za to vlaganje opravi v obdobju
popravka odbitka DDV za zadevno osnovno sredstvo oziroma nepremičnino.

(3) Če naknadno vlaganje v osnovno
sredstvo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno
celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo
(posebno) obdobje popravka odbitka DDV.

113. člen

(Izvoznik)

<s>(1) V skladu s tretjim odstavkom 73.
člena ZDDV-1 se kot izvoznik šteje davčni zavezanec, pri katerem je vrednost
izvoza (podatek iz polja 12 obrazca DDV-O) in dobav blaga znotraj Skupnosti
(podatki iz polja 16 obrazca DDV-O) po podatkih iz predloženih obračunov za
zadnjih 6 mesecev večja od vsote obdavčenih in oproščenih dobav s pravico do odbitka
DDV, oproščenih dobav brez pravice do odbitka DDV ter dobav po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 (seštevek vrednosti iz polj 11, 13, 14 in 15 obrazca DDV-O) za isto obdobje in ki, hkrati v istem obdobju, v vsaj dveh zaporednih obračunih izkazuje
presežek odbitka DDV.</s>

(1) V
skladu s tretjim odstavkom 73. člena ZDDV-1 se kot izvoznik šteje davčni
zavezanec, pri katerem je vsota vrednosti izvoza (podatek iz knjigovodstva
davčnega zavezanca) in vrednosti dobav blaga znotraj Skupnosti (podatek iz
polja 12 obrazca DDV-O) po podatkih iz predloženih obračunov za zadnjih šest
mesecev večja od vsote vrednosti dobav blaga in storitev (podatek iz polja 11
obrazca DDV-O, zmanjšan za vrednost izvoza) ter vrednosti oproščenih dobav brez
pravice do odbitka DDV (podatek iz polja 14 obrazca DDV-O) za isto obdobje in,
ki hkrati v istem obdobju, v vsaj dveh zaporednih obračunih izkazuje presežek
odbitka DDV.

(2) Davčni zavezanci iz prvega
odstavka tega člena predložijo davčnemu organu vlogo za pridobitev statusa
izvoznika, v kateri navedejo:

(3) Davčni organ po prejemu vloge iz
prejšnjega odstavka izda davčnemu zavezancu odločbo o izpolnjevanju pogojev za
izvoznika za obdobje največ 12 mesecev.

(4) Ne glede na določbe drugega in
tretjega odstavka tega člena lahko tistim davčnim zavezancem, ki jim je bila na
podlagi prejšnjega odstavka izdana odločba o izpolnjevanju pogojev za
izvoznika, davčni organ v roku 30 dni po preteku obdobja iz tretjega odstavka
tega člena, na podlagi podatkov iz obrazca DDV-O in podatkov, pridobljenih pri carinskem organu, izda odločbo o izpolnjevanju
pogojev za izvoznika za naslednje obdobje največ 12 mesecev po uradni
dolžnosti.

3. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki
nimajo sedeža v Sloveniji

114. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji, ki opravlja dejavnost iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 v
Sloveniji, nima pravice do vračila DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1, ima pa na
podlagi predložitve obračuna DDV pravico do odbitka DDV ob izpolnjevanju
predpisanih pogojev.

(2) Prvi odstavek tega člena se ne
nanaša na davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, ki v Sloveniji opravi
storitev iz 29. člena ZDDV-1 osebi, ki je v skladu z ZDDV-1 davčni zavezanec.

115. člen

(1) Davčni zavezanec, ki ima pravico
do vračila DDV na podlagi 74. člena ZDDV-1, predloži zahtevek za vračilo DDV
pri Davčnemu uradu Ljubljana.

(2) V zahtevku za vračilo DDV mora
davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem “Zahtevek za
vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji”, ki je v Prilogi V
k temu pravilniku in je njegov sestavni del, če ni s tem pravilnikom drugače
določeno.

(3) Zahtevek za vračilo DDV na
podlagi 74. člena ZDDV-1 lahko namesto davčnega zavezanca na podlagi
pooblastila predloži tudi druga oseba. Pooblastilo za zastopanje v postopku se
pisno predloži davčnemu organu ali pri davčnem organu da ustno na zapisnik.
Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo za zastopanje v postopku
vračanja overi pri notarju. Ne glede na pooblastilo lahko davčni organ v
postopku, neposredno od zastopanega, zahteva posamezna dokazila ali izjave.

116. člen

(1) Davčni organ mora vsak predloženi
račun ter uvozni dokument ožigosati in ga vrniti vlagatelju zahtevka v roku 30
dni od njihovega prejema.

(3) Če davčni organ odobri vračilo
DDV, mora biti vračilo izvršeno v roku iz prejšnjega odstavka, in sicer na
račun vlagatelja v Sloveniji ali pa na njegove stroške v tujino ali, na zahtevo
vlagatelja, na račun druge osebe.

117. člen

(1) Kupec, ki v Skupnosti nima niti
stalnega niti začasnega prebivališča in iznese blago, kupljeno v Sloveniji,
vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni
v motorna vozila, plovila ali zrakoplove, registrirana zunaj davčnega območja
Skupnosti, ima v skladu s pogoji iz 75. člena ZDDV-1 in na način, določen s tem pravilnikom, pravico zahtevati vračilo DDV, plačanega za izneseno blago.

– da je vrednost kupljenega blaga z
vključenim DDV na enem računu, izdanem istemu kupcu pri istem prodajalcu, višja
od 50 eurov;

– da je prodajalec za prodano blago
izpolnil in izdal obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza
obrazcu DDV-VP (v nadaljevanju: obrazec DDV-VP). Obrazcu mora biti priložen
izvirnik računa oziroma računov iz prejšnje alineje;

– da je kupec iznesel blago iz
Skupnosti pred pretekom tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa. Kot iznos
blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod
pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Skupnosti;

– da je kupljeno blago dano na
vpogled mejnemu carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV-VP
in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Skupnosti.

118. člen

(1) Prodajalec izda obrazec DDV-VP na
zahtevo kupca. Obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza
obrazcu DDV-VP, se izpolni v treh izvodih, od katerih izvirnik in eno kopijo
zadrži kupec, drugo kopijo pa prodajalec hrani v svoji dokumentaciji. Obrazcu
morajo biti priloženi izvirniki računov.

(2) Prodajalec v obrazcu DDV-VP
izkaže celoten plačani znesek, znesek plačila brez DDV, stopnjo DDV, znesek DDV
in skupni znesek DDV, ki se vrača kupcu ter vpiše evidenčno številko tega
obrazca iz evidence izdanih obrazcev DDV-VP. Evidenčna številka obrazca DDV-VP
se vpiše v prvi vrstici ob nazivu obrazca.

(3) Prodajalec mora voditi posebno
evidenco o izdanih obrazcih DDV-VP ter o vračilu DDV kupcem iz 75. člena ZDDV-1
na obrazcu DDV-VE.

(4) Če prodajalec pooblasti drugo
osebo za izvršitev vračila DDV svojim kupcem, mora tudi ta oseba voditi
evidenco o vračilu DDV kupcem iz 75. člena ZDDV-1 na obrazcu DDV-VE. Če ista
oseba izvršuje vračila za več prodajalcev, vodi evidenco ločeno po posameznem
prodajalcu.

119. člen

(1) Kupcu se plačani DDV vrne, če v
roku šestih mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi izvirnik obrazca
DDV-VP, ki ga overi carinski organ, skupaj z overjenimi izvirniki računov,
prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka.
Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo
zahtevek za vračilo DDV.

(2) Zahtevek za vračilo DDV lahko
kupec predloži osebno, po drugi pravni ali fizični osebi ali po pošti. Če kupec
predloži zahtevek po pošti, mora navesti tudi številko računa, na katerega naj
se mu vrne plačani DDV.

(3) Če kupec izpolnjuje pogoje za
vračilo DDV, se mu znesek izplača v gotovini ali pa se v roku petnajstih dni od
dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.

120. člen

(Potrjevanje iznosa blaga iz
Skupnosti s strani carinskega organa)

– da so podatki iz potne oziroma
druge listine za prestop državne meje enaki podatkom iz obrazca DDV-VP;

– da kupljeno blago ni bilo
uporabljeno v Skupnosti in je carinskemu organu predloženo pred pretekom
tretjega meseca, ki sledi mesecu nakupa v Sloveniji.

(2) Carinski organ overi izvirnike
računov in obrazec DDV-VP s podpisom in žigom ter v obrazec DDV-VP vnese datum
iznosa blaga iz carinskega območja Skupnosti. Izvirnike računov in obrazec
DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora
iznosa blaga iz Skupnosti.

(3) Če oseba, ki v Skupnosti nima
stalnega niti začasnega bivališča, iznese blago, ki ga je kupila v drugi državi
članici, iz Skupnosti preko Slovenije, carinski organ na njeno zahtevo, potrdi
obrazec o iznosu blaga, s tem da preveri:

121. člen

(1) Davčni zavezanec pridobi pravico
do vračila DDV, ki ga opravi pristojni davčni organ, na podlagi predložitve
zahtevka za vračilo vrnjenega DDV na obrazcu DDV-VE, potem ko je kupcu vrnil
DDV za blago, ki ga je kupec pri njem nabavil in iznesel iz Skupnosti.

(2) Zahtevek se lahko vloži po
preteku meseca, v katerem je prodajalec ali druga oseba vrnila DDV kupcu.

b) Posebne določbe za vračilo DDV v
mejnih prodajalnah

122. člen

(Splošno)

(1) Imetnik mejne prodajalne, ki
posluje za izstopno mejno kontrolo, lahko izvaja vračilo DDV v potniškem
prometu v skladu s splošno ureditvijo (117. do 121. člen tega pravilnika) ali v
skladu s 123. do 126. členom tega pravilnika.

(2) Če s 123. do 126. členom tega
pravilnika ni drugače določeno, se tudi za prodajalne iz prejšnjega odstavka
primerno upoštevajo določbe 117. do 121. člena tega pravilnika.

123. člen

(1) Carinski organ lahko na podlagi
pisnega zahtevka dovoli imetniku mejne prodajalne iz prvega odstavka prejšnjega
člena, da za izvrševanje vračila DDV kupcem, ki v Skupnosti nimajo stalnega
niti začasnega bivališča, ki zapuščajo carinsko območje Skupnosti, uporablja
vnaprej overjene obrazce DDV-VP.

(2) Krajevno pristojni carinski organ
izda odločbo o zahtevku iz prejšnjega odstavka v pisni obliki in v primeru
ugoditve zahtevku v njej določi pogoje uporabe vnaprej overjenih obrazcev in
način izvajanja kontrole.

(3) Carinski organ lahko izda
dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če imetnik prodajalne iz prvega
odstavka prejšnjega člena:

– uporablja vnaprej overjene obrazce
DDV-VP le v zvezi z uveljavljanjem vračila DDV za kupce, ki v Skupnosti nimajo
stalnega niti začasnega bivališča, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje
drugega odstavka 117. člena tega pravilnika in neposredno iznašajo v mejni
prodajalni kupljeno blago iz carinskega območja;

– vodi posebno evidenco DDV-VE o
izdajanju vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP za vsako prodajalno, v zvezi s
katero so mu bili obrazci izdani, posebej in

(4) Carinski organ stalno preverja
izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano. Če kateri od
pogojev ni več izpolnjen, carinski urad razveljavi izdano dovoljenje in odvzame
še neporabljene overjene obrazce DDV-VP.

124. člen

(1) Na podlagi dovoljenja iz
prejšnjega člena in pisnega zahtevka imetnik prodajalne pri mejnem carinskem
organu, kjer je mejna prodajalna, vnaprej overi obrazce DDV-VP. Carinski urad
vnaprej overi število obrazcev, ki je predvidoma potrebno za enomesečno
poslovanje mejne prodajalne. Vsak obrazec, ki je predložen v predhodno
overitev, mora biti opremljen z žigom vložnika zahtevka in navedbo mejne
prodajalne, v kateri se bo uporabljal.

(2) Ob vložitvi ponovnega zahtevka za
overitev novih obrazcev DDV-VP imetnik mejne prodajalne carinskemu organu
predloži kopijo oziroma izpis posebne evidence DDV-VE za obdobje od prejšnje
overitve obrazcev. Iz evidence oziroma priloženih dokumentov mora biti jasno
razvidna tudi količina še neporabljenih vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP.
Imetnik prodajalne mora predložiti tudi poškodovane ali pomotoma izpolnjene
overjene obrazce DDV-VP, ki jih carinski organ zadrži in uradno uniči.

(3) Imetnik mejne prodajalne, ki
preneha poslovati, mora carinskemu organu nemudoma posredovati vse še
neporabljene, vnaprej overjene obrazce DDV-VP in končno evidenco DDV-VE.
Carinski organ neporabljene, vnaprej overjene obrazce uradno uniči.

125. člen

(1) Imetnik mejne prodajalne mora
hraniti vnaprej overjene obrazce DDV-VP s posebno skrbnostjo v prostorih
prodajalne, za katero so bili pridobljeni.

(2) Vnaprej overjeni obrazci DDV-VP
morajo biti oštevilčeni, evidenco izdanih, vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP pa
mora imetnik mejne prodajalne voditi v prostorih prodajalne tako, da lahko
carinski organ vsak trenutek preveri, komu je bil obrazec z določeno zaporedno
številko izdan (ime, priimek, številka potne listine potnika oziroma druge
listine za prestop državne meje, država, ki je potno listino izdala, in
potovalna destinacija potnika) in kdaj je bil izdan.

(3) Imetnik mejne prodajalne, ki
pridobi dovoljenje iz 123. člena tega pravilnika, sme kupcu izdati obrazec DDV-VP,
ki ga je carinski organ overil vnaprej, če:

– kupec, skupaj z blagom, neposredno
po nakupu v mejni prodajalni, zapušča carinsko območje Skupnosti;

(4) Imetnik prodajalne iz 122. člena
tega pravilnika mora ob uporabi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP v okencu 2
tega obrazca poleg podatka o državi, ki je izdala potno listino kupca oziroma
drugo listino za prestop državne meje, vpisati tudi podatek o tem, kam je
potnik namenjen po nakupu blaga v mejni prodajalni.

(5) Imetnik mejne prodajalne kupcu
izroči izvirnik vnaprej overjenega obrazca DDV-VP, eno kopijo shrani za svojo
evidenco, eno kopijo pa shrani za potrebe carinskega nadzora. Kopije
porabljenih obrazcev DDV-VP, ki jih je shranil za potrebe carinskega nadzora,
mora do drugega delovnega dne v tednu za predhodni teden oddati carinskemu
organu, ki je vnaprej overil obrazec DDV-VP.

(6) Če imetnik prodajalne iz 122.
člena tega pravilnika po prodaji blaga zadrži izvirnik vnaprej overjenega
obrazca DDV-VP in račun, ker je kupcu v skladu s 119. členom tega pravilnika
takoj vrnil plačani DDV, kupcu izda dodatno kopijo računa, na kateri posebej
vidno označi, da je bil plačani DDV že vrnjen na podlagi vnaprej overjenega
obrazca DDV-VP. Ta račun uporabi potnik kot dokazilo o nakupu blaga v mejni
prodajalni v skladu s predpisom, ki ureja delovanje mejnih prodajaln na cestnih
mejnih prehodih z Republiko Hrvaško.

126. člen

Carinski organ sme kadar koli v mejni
prodajalni iz 122. člena tega pravilnika preverjati, ali imetnik prodajalne
hrani, uporablja in evidentira vnaprej overjene obrazce DDV-VP v skladu z
zakonom in s tem pravilnikom.

X. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN
DOLOČENIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

127. člen

Plačnik DDV na podlagi tretjega
odstavka 76. člena ZDDV-1 je oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji.

128. člen

Če je v skladu s carinskimi predpisi
mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 6. točko
prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 pri uvozu blaga dolžni plačati DDV, so te
osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.

129. člen

(Zahtevek za izdajo identifikacijske
številke za DDV)

(1) Pravna ali fizična oseba se lahko
identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so
usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava
blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost,
davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o
nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

(2) Davčni zavezanec mora vložiti
zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV davčnemu organu, kjer je
vpisan v davčni register.

(3) V zahtevku za izdajo
identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so
predpisani z obrazcem DDV-P2, ki je v Prilogi VIII k temu pravilniku in je
njegov sestavni del.

(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža
v Sloveniji, mora v zahtevku za izdajo identifikacijske številke za DDV navesti
podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P3, ki je v Prilogi IX k temu pravilniku
in je njegov sestavni del. Obrazcu DDV-P3 mora priložiti potrdilo pristojnega
organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali
izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v
državi, kjer ima sedež, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz
katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.

(5) Oseba iz točke d) prvega odstavka
4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Skupnosti, katere skupni znesek
pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 eurov v tolarski
protivrednosti, vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV
davčnemu organu, kjer je vpisana v davčni register.

(6) Obrazec s predpisanimi dokumenti
iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko davčni zavezanec predloži v
papirni ali v elektronski obliki preko sistema eDavki.

130. člen

(1) Oseba iz prvega in petega
odstavka 129. člena tega pravilnika postane identificirana za namene DDV s
pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.

(2) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka 94. člena ZDDV-1 mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za
mesec, v katerem bo presegel znesek iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1.

(3) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka
predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV najpozneje v
mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla
predpisani znesek.

(4) Davčni organ izda
identifikacijsko številko za DDV najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi
mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka za izdajo
identifikacijske številke za DDV.

(5) Davčni zavezanec mora začeti
obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti po ZDDV-1 najpozneje prvega
dne drugega meseca, ki sledi mesecu predložitve zahtevka za izdajo
identifikacijske številke za DDV.

(6) Davčnemu zavezancu iz drugega
odstavka 94. člena ZDDV-1, katerega katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva
iz 160. člena tega pravilnika za zadnje koledarsko leto presega znesek 7.500
eurov, izda davčni organ identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti,
in sicer do 31. marca tekočega leta. Identifikacijsko številko za DDV izda
osebi, ki ima med člani kmečkega gospodinjstva najvišji katastrski dohodek.
Davčni zavezanec začne obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti s 1.
aprilom tekočega leta. Na podlagi izjave polnoletnih članov kmečkega
gospodinjstva je identifikacijska številka za DDV lahko izdana na drugega
predstavnika kmečkega gospodinjstva.

(7) Če se obseg ali vrsta rabe
kmetijskega ali gozdnega zemljišča v uporabi članov kmečkega gospodinjstva
glede na zemljišča, upoštevana pri odmeri dohodnine za osnovno kmetijsko in
osnovno gozdarsko dejavnost spremeni tako, da bi to pomenilo znižanje
katastrskega dohodka in drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne
kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pod znesek, določen v drugem odstavku
94. člena ZDDV-1 in ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila
evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik kmečkega gospodinjstva v
petnajstih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka predloži davčnemu
organu ustrezna dokazila o spremembi kot npr. dokazilo o spremembi v zemljiškem
katastru, overjeno kupoprodajno ali drugo pogodbo o odtujitvi pravice uporabe zaradi
spremembe lastništva, zakupa itd.

(8) Oseba iz točke d) prvega odstavka
4. člena ZDDV-1 mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v
katerem je verjetno, da bo skupni znesek pridobitev v tekočem koledarskem letu
presegel 10.000 eurov.

131. člen

(Identifikacija davčnega zavezanca,
ki nima sedeža v Sloveniji)

(1) Davčni zavezanec iz četrtega
odstavka 129. člena tega pravilnika postane identificiran za namene DDV s
pridobitvijo identifikacijske številke za DDV.

(2) Če davčni zavezanec iz tega člena
opravi obdavčeno dobavo blaga oziroma storitev v Sloveniji, predloži zahtevek
za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bo opravil
obdavčeno dobavo.

(3) Davčni organ davčnemu zavezancu
iz tega člena izda identifikacijsko številko za DDV najpozneje do dneva, ko bo
ta davčni zavezanec opravil obdavčeno dobavo in jo je navedel v zahtevku za
izdajo identifikacijske številke.

(4) Davčni zavezanec iz tega člena
mora začeti obračunavati DDV in izpolnjevati druge obveznosti iz naslova DDV
najpozneje z dnem, ko je začel opravljati obdavčeno dejavnost v Sloveniji.

(5) Če davčni zavezanec iz tega člena
opravi uvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV v skladu s 4. točko prvega
odstavka 50. člena ZDDV-1, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske
številke, preden bo vložil carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev
plačila DDV. Ne glede na četrti odstavek 129. člena tega pravilnika v tem
primeru davčnemu zavezancu ni treba priložiti pogodbe ali predpogodbe oziroma
drugega dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljati dejavnost
v Sloveniji.

(6) Davčni organ davčnemu zavezancu
iz prejšnjega odstavka izda identifikacijsko številko za DDV v treh dneh od
vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

(7) Ne glede na peti odstavek tega
člena davčnemu zavezancu iz tega člena ni treba predložiti zahtevka za izdajo
identifikacijske številke, če je zastopnik iz <s>šestega</s> petega odstavka 3. člena tega pravilnika davčni urad obvestil, da za
tega davčnega zavezanca prevzema obveznost predložitve rekapitulacijskega
poročila v skladu z 92. členom ZDDV-1.

132. člen

(1) Davčnemu zavezancu, ki v obdobju
zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne presega prometa v
višini, določeni v prvem in drugem odstavku 94. člena ZDDV-1, na zahtevo
davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.

(2) Osebi, ki pridobiva blago znotraj
Skupnosti iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 in izpolnjuje pogoje za izjemo iz drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, na njeno zahtevo preneha
identifikacija za namene DDV.

(3) Davčnemu zavezancu preneha
identifikacija za namene DDV z dnem, ki ga določi davčni organ v 30 dneh po
prejemu vloge davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije za namene DDV.

(4) Na dan pred prenehanjem
identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega
prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV in
od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV.

– preneha opravljati dejavnost in o
tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 78. člena ZDDV-1;

(6) Davčni organ lahko odloči o
prenehanju identifikacije za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v
Sloveniji, če ta davčni zavezanec:

– preneha opravljati dejavnost in o
tem ne obvesti davčnega organa po prvem odstavku 78. člena ZDDV-1;

133. člen

(Opcija za obdavčitev – četrti
odstavek 4. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec ali pravna
oseba, ki ni davčni zavezanec, ki se v skladu s četrtim odstavkom 4. člena
ZDDV-1 odloči za obračunavanje DDV od blaga, ki ga na ozemlju Slovenije pridobi
od davčnega zavezanca, ki ima sedež v drugi državi članici, prijavi izbiro
davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register, na obrazcu DDV-P2, ki je
Priloga VIII tega pravilnika.

(2) Prijava iz prvega odstavka tega
člena začne učinkovati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu vložitve
prijave.

134. člen

(Opcija za obdavčitev – šesti
odstavek 20. člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec, ki se v skladu s
šestim odstavkom 20. člena ZDDV-1 odloči, da je kraj dobave namembna država
članica, prijavi izbiro kraja obdavčitve davčnemu organu, kjer je vpisan v
davčni register.

135. člen

(Poročanje o višini ustvarjenega
letnega prometa od prodaj na daljavo)

(1) Davčni zavezanec iz 148. člena
tega pravilnika, ki s prodajami blaga na daljavo v druge države članice preseže
vrednostni limit, ki se uporablja v posamezni državi članici za namene
določanja kraja dobave blaga pri dobavah blaga iz drugih držav članic v skladu
s členom 28b (B)(2) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS, mora pristojnemu davčnemu
organu najpozneje do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so bile te
dobave opravljene, poročati o letnem prometu, ki ga je dosegel v posamezni
državi članici.

(2) Davčni zavezanec iz 148. člena
tega pravilnika, ki se je odločil za obračunavanje DDV v drugi državi članici
po šestem odstavku 20. člena ZDDV-1, mora davčni organ v roku iz prejšnjega
odstavka obvestiti poleg podatkov o letnem prihodku od prodaje v vsaki
posamezni državi članici še o obdobju, za katero se je odločil obračunavati DDV
v namembni državi članici, ter identifikacijski številki za DDV v namembni
državi članici.

136. člen

(1) Račun lahko izda kupec blaga ali
naročnik storitev v imenu in za račun dobavitelja blaga ali izvajalca storitve
– davčnega zavezanca, identificiranega za namene DDV, na podlagi predhodno
sklenjenega pisnega dogovora za tak način izdaje računa.

– dobavitelj mora v dogovoru
izjaviti, da bo sprejel take račune v času trajanja dogovora kot svoje lastne;

– dobavitelj mora biti identificiran
za namene DDV vseskozi med trajanjem dogovora in ne sme izdati računa za
dobave, ki so predmet tega dogovora;

– dogovor mora vsebovati obveznost
dobavitelja, da bo nemudoma sporočil kupcu oziroma naročniku spremembo
identifikacijske številke za DDV oziroma datum prenehanja identifikacije za
namene DDV;

– dogovor mora vsebovati obveznost
kupca oziroma naročnika, da bo na računu poleg predpisanih podatkov iz 82.
člena ZDDV-1 navedel tudi, da je izkazan DDV na računu davčna obveznost
dobavitelja;

– dogovor mora vsebovati obveznost
kupca oziroma naročnika, da bo obvestil dobavitelja, če bo račun izdala tretja
oseba v imenu in za račun kupca oziroma naročnika;

– dogovor mora biti napisan v dveh izvodih,
od katerega vsaka oseba iz prejšnjega odstavka prejme po en izvod, ki ga je na
zahtevo dolžna predložiti davčnemu organu.

(3) Če se račun iz prvega odstavka
tega člena izda za <s>opravljeni oproščeni promet, v zvezi s katerim</s> opravljeno oproščeno dobavo, v zvezi s
katero dobavitelj nima
pravice do odbitka DDV, mora dogovor, ne glede na drugi odstavek tega člena,
vsebovati najmanj:

– če bo tretja oseba izdala račun v
imenu in za račun kupca oziroma naročnika tudi dogovor, da bo kupec oziroma
naročnik o tem obvestil dobavitelja.

(4) Če pogodba za dobavo blaga oziroma
izvršitev storitev vsebuje vse navedene pogoje iz drugega in tretjega odstavka
tega člena, ni potrebno skleniti posebnega dogovora za izdajo računa iz prvega
odstavka tega člena.

(5) Če račun izda tretja oseba v
imenu in za račun dobavitelja ali kupca, se smiselno uporabi drugi oziroma
tretji odstavek tega člena, pri čemer mora biti iz računa razvidno, v čigavem
imenu in za čigav račun je tretja oseba izdala račun.

137. člen

(Tretji odstavek 81. člena ZDDV-1-
skupni račun)

(1) Davčni zavezanec lahko izda
oziroma zagotovi, da je izdan skupni račun za več posameznih dobav blaga ali
storitev, če te dobave opravlja trajno, na podlagi dolgoročnega posla in, če
zagotovi evidenco, iz katere so razvidni podatki o datumu, vrednosti in
predmetu posamične dobave.

(3) Določbe tega člena se nanašajo na
dobave blaga in opravljanje storitev, za katere se šteje, da je kraj obdavčitve
Slovenija.

138. člen

(Posebnosti glede podatkov, ki jih
mora vsebovati račun)

(1) Če se zaračunavajo gradbene
storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja,
vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na
računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.

(2) Če se račun izda za opravljene
storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni
zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre
oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se
zaračunane storitve nanašajo.

(3) Račun, ki ga davčni zavezanec
izda za prejeto predplačilo v skladu z 82. členom ZDDV-1, mora vsebovati
podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo
dobavil za prejeto predplačilo.

<s>(4) Davčni zavezanec, ki izdaja
račune v skladu s 83. členom ZDDV-1 prek registrske blagajne, lahko podatke iz
4. točke prvega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine
blaga, vendar mora v tem primeru kupcu blaga omogočiti, da preveri pravilnost
zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga.</s>

(4)
Davčni zavezanec, ki izdaja račune v skladu s 83. členom ZDDV-1, lahko podatke
iz 4. točke prvega odstavka 83. člena ZDDV-1 zagotovi tako, da navede opis skupine
blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da
preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega
blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.

139. člen

Če se račun nanaša na več vrst blaga
oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma
storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se
obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

140. člen

141. člen

(Podatki na računu, ki ga izda davčni
zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega
odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi
podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti
opravljenih storitev.

142. člen

(Podatki, ki jih mora vsebovati račun
za dobavo novega prevoznega sredstva)

(1) Račun, ki ga izda davčni
zavezanec iz prvega in četrtega odstavka 26. člena tega pravilnika za dobavo
novega prevoznega sredstva, mora poleg predpisanih podatkov iz 82. oziroma 83.
člena ZDDV-1 vsebovati še naslednje podatke:

– številko šasije kopenskega
motornega vozila oziroma številko trupa plovila oziroma številko ogrodja
zrakoplova;

– prostornino in moč motorja pri
kopenskih motornih vozilih oziroma dolžino plovila oziroma vzletno težo
zrakoplova;

– število prevoženih kilometrov pri
kopenskem motornem vozilu oziroma število preplutih ur pri plovilu oziroma
število preletenih ur pri zrakoplovu na dan izdaje računa;

(2) Davčni zavezanec iz tretjega
odstavka 5. člena ZDDV-1 na računu za dobavo novega prevoznega sredstva navede:

– podatke o kupcu (ime, naslov in
identifikacijsko številko za DDV, če je kupec identificiran za namene DDV);

143. člen

(1) Obveznost izdajanja računov v
skladu s 83. členom ZDDV-1 se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka
94. člena ZDDV-1, kadar opravljajo dobave kmetijskih in gozdarskih pridelkov in
storitev končnemu potrošniku, na tržnici ali za lastno rabo.

(2) Obveznost izdajanja računov v
skladu s 83. členom ZDDV-1 se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v
potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in
obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te
izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na
prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških
sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta; na
prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega
odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog,
ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

144. člen

(1) Račun za predplačilo, ki ga
davčni zavezanec izda za dobave blaga znotraj Skupnosti, ki bodo opravljene pod
pogoji iz 46. člena ZDDV-1, ni izdan za namene DDV.

(2) Če davčni zavezanec še ni izdal
računa za prejeto predplačilo, vendar je do zadnjega dne davčnega obdobja, v
katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali
storitve, mu ni treba izdati računa za predplačilo.

(3) Če davčni zavezanec prejme
predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene
razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove,
ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago, in
nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).

(4) Ob dobavi blaga oziroma storitev
mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma
storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od
predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto
predplačilo.

145. člen

Davčni zavezanec, ki dobavlja blago
oziroma storitve na podlagi vnaprejšnjega plačila (naročnine, najemnine,
članarine ipd.) lahko, ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena, izda račun
zadnji dan obdobja, na katerega se plačilo nanaša, oziroma najpozneje do
zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po preteku davčnega obdobja, na
katerega se plačilo nanaša.

146. člen

(1) Davčni zavezanec lahko popravi
znesek DDV, izkazan na računu za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve,
pred iztekom roka za predložitev obračuna DDV davčnemu organu, če kupec blaga
oziroma naročnik storitve po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka DDV.
V tem primeru mora izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika tega računa o
popravku, mu izdati nov račun s sklicevanjem na številko prvotnega računa in
popraviti obračun DDV.

(2) Če davčni zavezanec – izdajatelj
računa ugotovi napako na izdanem računu in s tem previsoko obračunan znesek DDV
po izteku roka za predložitev obračuna, prejemnik računa pa je že uveljavil
pravico do odbitka DDV po tem računu, dobavitelj blaga oziroma opravljene
storitve davčno obveznost popravi (zmanjša) v obračunu DDV v tistem davčnem
obdobju, ko je od kupca blaga oziroma naročnika storitve dobil pisno obvestilo
o popravku (zmanjšanju) odbitka DDV.

(3) V primeru povečanja davčne
obveznosti pisno obvestilo prejemnika računa ni potrebno, davčno obveznost pa
davčni zavezanec izkaže v obračunu DDV v davčnem obdobju, v katerem je ugotovil
napako.

(4) Če davčni zavezanec – izdajatelj
računa ugotovi napako na računu, ki ga je izdal končnemu potrošniku, lahko
popravi davčno obveznost v davčnem obdobju, ko je bila kupnina ali del kupnine
vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno in razpolaga z ustreznim dokazilom o
vračilu kupnine oziroma odpustitvi kupnine.

147. člen

(Splošno)

Podlaga za knjigovodsko evidentiranje
davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so ustrezne listine, kot so:
izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne
in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s
katerimi se dokazuje izvozna dobava, in vse druge listine, ki so pomembne za
obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV (v nadaljnjem besedilu: listina).

148. člen

Davčni zavezanec, ki opravlja dobave
blaga v druge države članice, pri katerih se v skladu z 20. členom ZDDV-1
šteje, da je kraj opravljene dobave tam, kjer se odpošiljanje oziroma prevoz
konča (v nadaljevanju: prodaja blaga na daljavo), mora zaradi izvajanja Uredbe
Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano
vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92 (UL L št. 264 z dne 15. 10.
2003, str. 1) v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o višini letnega
prometa, ločeno za vsako namembno državo članico.

149. člen

(Posebna evidenca blaga iz drugega
odstavka 85. člena ZDDV-1)

– vrsto transakcije iz drugega
odstavka 9. člena ZDDV-1 (v primeru točke f) in g) vrsto opravljene storitve, v
primeru točke h) pa namen začasne rabe blaga, kot na primer: sejem, razstava
ipd.);

– datum dejanskega prejema blaga, ko
se blago vrne v Slovenijo, ali datum prodaje blaga, če se blago ne vrne v
Slovenijo;

(2) Če se blago iz prve namembne
države članice pošlje neposredno v drugo namembno državo članico in so še vedno
izpolnjeni pogoji iz točke f), g) in h) drugega odstavka 9. člena ZDDV-1, mora
davčni zavezanec tako transakcijo evidentirati posebej.

150. člen

(Podatki iz tretjega odstavka 85.
člena ZDDV-1)

Davčni zavezanec mora v skladu s
tretjim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti zlasti
naslednje podatke:

151. člen

(1) Izdane in prejete račune mora
davčni zavezanec hraniti v prvotni obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani
ali prejeti, ne glede na to, ali gre za račune, izdane v papirni obliki ali v
elektronski obliki.

(2) Račune lahko hrani tudi na
mikrofilmu ali drugem mediju tako, da jih je mogoče kadar koli prikazati na
zaslonu ali izpisati, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 86. člena
ZDDV-1.

152. člen

– zagotoviti hranjenje ter obstojnost
vsakega prejetega elektronskega računa in kopije izdanega oziroma posredovanega
računa v obliki, v kakršni je bil oblikovan, prejet, izdan oziroma posredovan,
ali v drugi obliki, ki zagotavlja verodostojnost računov in kopij, najmanj 10
let po preteku leta, na katero se računi nanašajo;

– obvestiti davčni urad, kje hrani
elektronske račune, če jih hrani zunaj ozemlja Republike Slovenije;

– uporabljati tehnologijo in
postopke, ki zagotavljajo avtentičnost izdajatelja, integriteto in
nespremenljivost vsebine, preglednost hranjenja in berljivost elektronskih
računov skozi celotno predpisano obdobje hranjenja računov;

– omogočati neoviran in takojšen
dostop do podatkov o izvoru, prejemniku ter času in kraju pošiljanja ali
prejema elektronskega računa;

– omogočati neoviran dostop v
razumnem času do vsakega prejetega računa in kopije izdanega oziroma posredovanega
računa iz prve alineje tega odstavka, neodvisno od kraja ali osebe, kjer račun
hrani;

– zagotoviti primernost vsakega
prejetega računa in kopije izdanega oziroma posredovanega računa iz prve
alineje tega odstavka za obdelavo.

(2) Davčni zavezanec, ki hrani
elektronske račune, ki so elektronsko podpisani z uporabo podatkov in sredstev
za podpisovanje, mora hraniti komplementarne podatke in sredstva za preverjanje
elektronskega podpisa enako dolgo, kot hrani elektronske račune.

(3) Davčni zavezanec mora v celotni
dobi hranjenja elektronskih računov zagotavljati podatke, ki zagotavljajo
ugotavljanje avtentičnosti izdajatelja, integritete in nespremenljivosti
vsebine, preglednost hranjenja in berljivost elektronskih računov.

153. člen

(Pravica dostopa do računov, ki se
hranijo v elektronski obliki v drugi državi članici)

Če davčni zavezanec s sedežem v
Sloveniji hrani račune, ki jih je izdal ali prejel prek elektronskih sredstev v
elektronski obliki z omogočanjem neoviranega dostopa do teh računov, v drugi
državi članici, ima davčni organ za namene nadzora pravico dostopa prek
elektronskih sredstev, snemanja (download) in uporabe teh računov znotraj
omejitev, ki jih določajo slovenski predpisi.

154. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec mora za davčno
obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer
na obrazcu DDV-O, ki ga mora predložiti davčnemu organu. Davčni zavezanec, ki
uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji, mora poleg obrazca DDV-O
predložiti še Prilogo A k obrazcu DDV-O.

(2) Davčni zavezanec, ki uporablja
posebno ureditev po plačani realizaciji, ugotovi davčno obveznost po podatkih
iz:

– računov po plačani realizaciji, ki
so prejeti oziroma izdani v tekočem davčnem obdobju in plačani v tekočem
davčnem obdobju, ter

– računov po plačani realizaciji, ki
so prejeti oziroma izdani v predhodnih davčnih obdobjih in plačani v tekočem
davčnem obdobju.

(3) Davčni zavezanec, ki je že predložil
obračun DDV in naknadno ugotovil, da je obračunal napačno davčno obveznost, do
izteka roka za predložitev tega obračuna, lahko že vloženi obračun nadomesti z
novim.

– podatke o nastalih razlikah med
odbitkom DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in odbitkom DDV, ki bi se
smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;

– podatke o znesku odbitka DDV, ki ga
davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma
carinsko deklaracijo, ampak ga uveljavlja naknadno v skladu z drugim odstavkom
67. člena ZDDV-1 in

<s>(5) Davčni zavezanec, ki opravi
promet z rabljenim osnovnim sredstvom v skladu s 183. členom tega pravilnika,
ob predložitvi obrazca DDV-O priloži tudi podatek o znesku prometnega davka, ki
ga uveljavlja kot odbitek DDV.</s>

(5) Davčni zavezanec, ki opravi dobavo
rabljenega osnovnega sredstva v skladu s 183. členom tega pravilnika, podatek o
znesku prometnega davka, ki ga uveljavlja kot odbitek DDV, zagotovi s svojem
knjigovodstvu.

(6) Davčni zavezanec podatke iz <s>tretjega
in četrtega</s> četrtega in
petega odstavka vključi
v obračun DDV, v katerem je ugotovil napako, in sicer v ustrezne oznake obrazca
DDV-O <s>s tem, da uskladi tudi zneske v prvem delu obrazca DDV-O</s>.

(7) Obrazec DDV-O in Prilogo A k
obrazcu DDV-O lahko davčni zavezanec predloži v papirni obliki ali v
elektronski obliki prek sistema eDavki.

(8) Obrazec DDV-O in Priloga A k
obrazcu DDV-O sta v Prilogah X in XI k temu pravilniku in sta njegov sestavni
del.

155. člen

(DDV, ki ga mora plačati oseba iz
točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1)

<s>Če oseba iz točke d) prvega odstavka
4. člena ZDDV-1 obračunava DDV le od pridobitev blaga znotraj Skupnosti in je
plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, predloži pri
pristojnem davčnem organu obrazec DDV-O, na katerem izkaže znesek DDV, ki ga
mora plačati kot pridobitelj blaga v roku iz drugega odstavka 77. člena ZDDV-1.
pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 26,
36, 37, 51 in 71.</s>

Če
oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1 obračunava DDV le od
pridobitev blaga znotraj Skupnosti in je plačnik DDV na podlagi 5. točke prvega
odstavka 76. člena ZDDV-1, pri pristojnem davčnem organu predloži obrazec
DDV-O, na katerem izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot pridobitelj blaga v
roku iz drugega odstavka 77. člena ZDDV-1, pri čemer poleg podatkov o zavezancu
iz davčnega registra izpolni še polja 23, 24, 32 in 51.

156. člen

(1) Davčno obdobje je obdobje od
prvega do zadnjega dneva v koledarskem mesecu oziroma od prvega do zadnjega
dneva v koledarskem trimesečju.

(2) Davčno obdobje je lahko krajše od
koledarskega meseca oziroma koledarskega trimesečja, če se med davčnimi obdobji
začne oziroma konča likvidacijski ali stečajni postopek.

157. člen

(Zaračunavanje, plačevanje in
zavarovanje plačila DDV pri uvozu)

(1) Pri uvozu zaračunava DDV carinski
organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih
dajatev.

(2) Oseba, ki mora plačati DDV pri
uvozu blaga (v nadaljnjem besedilu: carinski dolžnik), mora DDV plačati v roku,
ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo
zamudne obresti v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Če je carinski dolžnik v skladu s
carinskimi predpisi in odločbo carinskega organa dolžan sam obračunavati in
plačevati uvozne dajatve, mora sam obračunavati in plačevati tudi DDV od uvoza
blaga v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.

(4) Če mora carinski dolžnik v skladu
s carinskimi predpisi plačati zamudne obresti na znesek dolgovanega carinskega
dolga, se v osnovo za obračun zamudnih obresti vključi tudi DDV, plačljiv pri
uvozu blaga.

(5) Če carinski organ v skladu s
carinskimi predpisi zahteva položitev instrumenta zavarovanja za plačilo
carinskega dolga ali bi ga lahko zahteval, če ne bi bila za zadevno blago
predpisana carinska stopnja “prosto”, mora položeni instrument zavarovati tudi
plačilo DDV.

158. člen

(Naknadni popravki davčne obveznosti
pri uvozu blaga in popravek vrednosti izvozne dobave)

(1) Če carinski organ izve oziroma
ugotovi, da je bil DDV ob uvozu obračunan v nižjem ali višjem znesku, kot je
zakonsko dolgovani znesek DDV, odloča o naknadnem obračunu oziroma vračilu ali
odpustu preveč plačanega oziroma obračunanega DDV v skladu s carinskimi
predpisi.

(2) Vračilo DDV na podlagi odločbe
carinskega organa o povrnitvi preveč plačanega DDV se izvrši z izplačilom
ustreznega zneska le v delu, v katerem prejemnik blaga, ki je plačal znesek
DDV, ki ni bil zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV.

(3) Če je bil DDV od uvoza že
upoštevan kot odbitek DDV, carinski organ v skladu s carinskimi predpisi vrne
oziroma odpusti plačilo DDV le, če zavezanec dokaže, da je odbitek DDV zmanjšal
za znesek DDV, ki naj bi ga carinski organ vrnil oziroma katerega plačilo naj
bi odpustil.

(4) Če je zavezanec izvozil določeno
blago, pozneje pa je bila izvozna carinska deklaracija razveljavljena ali je
bilo blago vrnjeno in ob uvozu oproščeno plačila uvoznih dajatev in DDV, mora
davčni zavezanec o tem nemudoma obvestiti davčni organ in ustrezno popraviti
vrednost izvozne dobave.

159. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec, identificiran
za namene DDV, mora v obrazcu RP-O izkazati podatke o dobavah blaga znotraj
Skupnosti za obdobje poročanja, za katerega se izpolnjuje rekapitulacijsko
poročilo, in podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja.

(2) Zastopnik iz <s>šestega</s> petega odstavka 3. člena tega pravilnika mora v obrazcu RP-O
izkazati podatke o dobavah blaga znotraj Skupnosti, ki jih opravi oseba, ki ima
sedež v drugi državi članici, vendar se ni identificirala za namene DDV, za
obdobje poročanja, za katerega se izpolnjuje rekapitulacijsko poročilo, in
podatke o popravkih za pretekla obdobja poročanja.

(4) Obrazec RP-O lahko davčni
zavezanec predloži pristojnemu davčnemu organu v papirni obliki ali v
elektronski obliki preko sistema eDavki.

(5) Struktura identifikacijskih
številk za DDV v državah članicah, vključno z njihovimi kodami, je v Prilogi
XIII k temu pravilniku in njegov sestavni del.

160. člen

(Definicija katastrskega dohodka iz
drugega odstavka 94. člena ZDDV-1)

Kot katastrski dohodek iz drugega
odstavka 94. člena ZDDV-1 se šteje skupni katastrski dohodek vseh članov
posameznega kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69. člena Zakona o
dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju: ZDoh-2), ugotovljen v
skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZDoh-2 ter prvim in drugim odstavkom 71.
člena ZDoh-2, zmanjšan za priznane oprostitve iz 73. člena ZDoh-2 ter za
oprostitve in znižanja iz petega odstavka 147. člena. ZDoh-2.

161. člen

(Prehod s posebne na splošno ureditev
in prehod s splošne na posebno ureditev)

(1) Če je oseba iz prvega in drugega
odstavka 94. člena ZDDV-1 pred prehodom na splošno ureditev dejansko opravila
dobavo blaga oziroma opravila storitev pred datumom prehoda, račun pa izda po
datumu prehoda, ne obračuna DDV od teh dobav blaga oziroma opravljenih
storitev. Račun mora izdati najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu,
v katerem je bil opravljen prehod.

(2) Če je oseba iz prejšnjega
odstavka pred prehodom na splošno ureditev prejela predplačila, se dobave blaga
in opravljene storitve, za katere so bila pred prehodom na splošno ureditev
prejeta predplačila, v celoti obdavčijo v davčnem obdobju, v katerem so
opravljene.

(3) Pri prehodu iz splošne ureditve
na posebno ureditev iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 mora davčni
zavezanec za dobave blaga in opravljanje storitev, ki so bile opravljene pred
datumom prehoda, račun pa je izdan po datumu prehoda, obračunati DDV. Račun
mora izdati najpozneje do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje,
za katero še sestavlja obračun DDV.

(4) Če je davčni zavezanec pred
datumom prehoda na posebno ureditev iz prvega in drugega odstavka 94. člena
ZDDV-1 prejel celotno predplačilo za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo
opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV od prejetega predplačila. V primeru
prejema delnega predplačila za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo v celoti
opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV le od tega dela predplačila.

1.a Posebna ureditev za kmete

162. člen

(1) Davčni zavezanec iz drugega
odstavka 94. člena ZDDV-1 lahko v skladu s prvim odstavkom 95. člena ZDDV-1
uveljavi pavšalno nadomestilo le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov,
ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članov
kmečkega gospodinjstva, katerega predstavnik je, za katero se dohodek ne
ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in
normiranih odhodkov, ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki se opravijo za
plačilo v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti istega
kmečkega gospodinjstva, ali prek strojnega krožka drugemu kmečkemu
gospodinjstvu, ki je identificirano za namene DDV.

(2) Pavšalno nadomestilo je mogoče
uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in
gozdarskih storitev, ki so navedene v Prilogi XIV k temu pravilniku in je
njegov sestavni del.

(3) Za pridelke in storitve iz
posameznih skupin Priloge XIV je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo, kadar
so izpolnjeni naslednji pogoji:

– za kmetijske pridelke iz skupine 1,
kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, travnika, barjanskega travnika in pašnika;

– za pridelke čebelarstva iz skupine
2, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi več kot 10 čebeljih
panjev;

– za kmetijske pridelke iz skupine 3,
kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, vrta, travnika, barjanskega travnika in pašnika;

– za kmetijske pridelke iz skupine 4,
kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara hmeljišča;

– za kmetijske pridelke iz skupine 5,
kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara plantažnega in ekstenzivnega sadovnjaka;

– za kmetijske pridelke iz skupine 6,
kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda;

– za gozdarske pridelke iz skupine 7,
kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar gozdne plantaže in gozda;

– za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 2 hektara kmetijskih zemljišč in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 hektar kmetijskih zemljišč.

(4) Kot podatek o površini zemljišč
oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva se
upošteva podatek davčnega organa o površini zemljišč po posameznih katastrskih
kulturah oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega
gospodinjstva, kot so bili evidentirani za potrebe odmere dohodnine.

(5) Kot kmečko gospodinjstvo se šteje
kmečko gospodinjstvo, kot je določeno za potrebe odmere dohodnine.

163. člen

(1) Za pridobitev pravice do
uveljavljanja pavšalnega nadomestila je treba pridobiti dovoljenje davčnega
organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).

(2) Vloga za pridobitev dovoljenja se
odda pristojnemu davčnemu organu na obrazcu DDV- VKP4, ki je v Prilogi XV k
temu pravilniku in je njegov sestavni del.

(3) Krajevno pristojen za odločanje o
vlogi iz prejšnjega odstavka je davčni urad, na območju katerega je vložnik
dovoljenja vpisan v davčni register. Za osebo, ki nima stalnega prebivališča v
Sloveniji (nerezident), je krajevno pristojen davčni urad, ki odmerja davek od
dohodka iz kmetijstva za zemljišča, ki jih imajo na območju Slovenije v uporabi
člani njegovega gospodinjstva.

(4) Površino zemljišč v uporabi
članov kmečkega gospodinjstva ugotavlja pristojni davčni organ iz uradnih
evidenc.

(5) V vlogi vlagatelj označi skupine
kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do
pavšalnega nadomestila. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih
njegovega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.

(6) Če davčni organ na osnovi
razpoložljivih podatkov ugotovi, da kmečko gospodinjstvo vložnika izpolnjuje pogoje
iz tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika, izda vložniku dovoljenje za
uveljavljanje pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter
kmetijske in gozdarske storitve iz tistih skupin Priloge XIV k temu pravilniku,
za katere je zaprosil in zanje izpolnjuje pogoje.

(7) Davčni organ v okviru davčnega
registra vodi ločen seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.

164. člen

(1) Dovoljenje je veljavno od datuma
izdaje do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno.

(2) Ne glede na določbo 163. člena
tega pravilnika tistim predstavnikom kmečkega gospodinjstva, ki jim je bilo
izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni
organ s 1. januarjem naslednjega leta podaljša veljavnost dovoljenja za
naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.

(3) Davčni organ pred podaljšanjem
dovoljenja na podlagi uradnih evidenc preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo
dovoljenja iz tretjega odstavka 162. člena tega pravilnika. Če imetnik dovoljenja
ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, določenem v
devetem odstavku 166. člena tega pravilnika, davčni organ za leto, ki sledi
letu, v katerem bi imetnik dovoljenja moral predložiti obračun, dovoljenja ne
podaljša po uradni dolžnosti.

(4) Če želi predstavnik kmečkega
gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, za predstavnika kmečkega
gospodinjstva določiti drugo osebo ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam
blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko
uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu.

(5) Če kmečko gospodinjstvo ne želi
več uveljavljati pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja o tem pisno
obvesti pristojni davčni organ in vrne dovoljenje. Davčni organ razveljavi dovoljenje
in izbriše takega imetnika s seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.

165. člen

(1) Vlogo za pridobitev dovoljenja
lahko vloži le en član kmečkega gospodinjstva kot njegov predstavnik.

(2) Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti
dovoljenja umre, se lahko s posebno vlogo na pristojnem davčnem organu prenese
dovoljenje na drugega člana kmečkega gospodinjstva kot naslednika vložnika
vloge.

166. člen

(Uveljavljanje pravice do pavšalnega
nadomestila)

(1) Pavšalno nadomestilo lahko
uveljavi le oseba, ki je zavedena na seznamu upravičencev in na ime katere se
glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.

(2) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega
odstavka lahko ob dobavi blaga in storitev kupcem – davčnim zavezancem, ki so
identificirani za namene DDV, zahtevajo pavšalno nadomestilo le za tiste
pridelke in storitve, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal
pravico do pavšalnega nadomestila.

(4) Ob dobavi blaga ali storitve
morajo imetniki dovoljenja, če želijo uveljaviti pravico do pavšalnega
nadomestila, predložiti kopijo dovoljenja, ki ga mora kupec hraniti skupaj z
računom.

(5) Če imetnik dovoljenja v obdobju,
za katerega velja dovoljenje, večkrat dobavi pridelke in storitve, za katere mu
je izdano dovoljenje, istemu kupcu, zadostuje predložitev kopije dovoljenja le
ob prvi dobavi.

(6) Brez kopije dovoljenja kupec ne
more uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila kot odbitka DDV.

(7) Račun za opravljeno dobavo blaga
oziroma storitve izda kupec blaga oziroma naročnik storitve. Na računu mora
navesti naslednje podatke:

– ime in naslov imetnika dovoljenja
ter številko in datum dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega
nadomestila;

(8) Imetnik dovoljenja mora račune,
na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 86.
členom ZDDV-1 ter jih na zahtevo davčnega organa dati na vpogled.

(9) Imetnik dovoljenja mora sestaviti
obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja v posameznem
letu in ga predložiti pristojnemu davčnemu organu do 31. januarja naslednjega
leta. Obračun predloži na obrazcu DDV-OPN, ki je v Prilogi XVI k temu
pravilniku in je njegov sestavni del. Imetnik dovoljenja mora predložiti
obrazec DDV-OPN davčnemu organu ne glede na to, ali je opravil kako dobavo na
podlagi dovoljenja ali ne. Če dobave ne opravi, predloži obrazec DDV-OPN, na
katerem izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številko dovoljenja, kraj in
datum izdaje obrazca ter podpis. Obrazec DDV-OPN lahko predloži v papirni
obliki ali v elektronski obliki prek sistema eDavki.

(10) Če kateri koli član kmečkega
gospodinjstva med veljavnostjo dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je
identificiran za namene DDV, in mora obračunavati DDV od pridelkov in storitev,
ki so rezultat osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se
plačuje dohodnina po katastrskem dohodku, kmečko gospodinjstvo z dnem
identifikacije za namene DDV izgubi pravico do pavšalnega nadomestila.

(11) V primerih iz prejšnjega
odstavka član kmečkega gospodinjstva z dnem registracije postane zavezanec,
identificiran za namene DDV, za celotno dejavnost, za katero se plačuje
dohodnina po katastrskem dohodku v okviru kmečkega gospodinjstva.

167. člen

(1) Davčni zavezanec, ki ima pravico
do vračila pavšalnega nadomestila na podlagi 96. člena ZDDV-1, predloži
zahtevek za vračilo pavšalnega nadomestila pri Davčnemu uradu Ljubljana.

(2) Določbe 3. podpoglavja IX.
POGLAVJA tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za vračilo pavšalnega
nadomestila v skladu s 96. členom ZDDV-1, pri čemer se v polja obrazca
»Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji«, kamor
se vpisuje znesek DDV, vpisuje znesek plačanega pavšalnega nadomestila,
katerega vračilo se zahteva.

168. člen

(2) Evropska komisija vsako leto v
Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi seznam zlatih kovancev, ki se v vseh
državah članicah štejejo za investicijsko zlato.

169. člen

(1) Davčni zavezanec iz prvega in
drugega odstavka 120. člena ZDDV-1 ter posrednik iz druge alineje 119. člena
ZDDV-1 lahko uveljavlja pravico do izbire za obdavčitev investicijskega zlata,
če o tem predhodno obvesti davčni organ, pri katerem je identificiran za namene
DDV.

(2) V prijavi za uveljavljanje
pravice iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec davčnemu organu
posredovati naslednje podatke: ime, poštni naslov in/ali elektronski naslov,
identifikacijsko številko za DDV in izjavo, iz katere je jasno razvidna njegova
odločitev do izbire obdavčevanja.

(3) Prijava za uveljavljanje pravice
do izbire za obdavčitev investicijskega zlata začne učinkovati prvi dan
naslednjega meseca po datumu vložitve prijave.

(4) Račun, izdan drugemu davčnemu
zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora poleg podatkov,
navedenih v 82. členu ZDDV-1, vsebovati še naslednje podatke:

– za zlato v obliki palic ali
ploščic: obliko, maso in čistino ter druge značilnosti (vključujoč lastniško
oznako, žig in serijsko številko, kjer je to mogoče);

– za zlate kovance: tip kovanca,
državo izvora in izjavo, da zlati kovanci so oziroma niso na seznamu zlatih
kovancev iz drugega odstavka 168. člena tega pravilnika.

170. člen

(Evidenca o transakcijah z
investicijskim zlatom)

(1) Davčni zavezanec, ki posluje z
investicijskim zlatom, mora v skladu s prvim odstavkom 122. člena ZDDV-1 poleg dokumentacije,
navedene v 86. členu ZDDV-1, hraniti še dokumentacijo, iz katere je razviden
opis investicijskega zlata, in voditi posebne evidence o transakcijah z
investicijskim zlatom.

(2) Posebna evidenca iz prejšnjega
odstavka, ki jo morajo voditi davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dobave
investicijskega zlata, mora vsebovati naslednje podatke:

<s>(3) Poleg posebne evidence iz
prejšnjega odstavka mora, razen če gre za prodajo investicijskega zlata
davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV, davčni zavezanec iz prvega
odstavka tega člena voditi evidenco naročnika z naslednjimi podatki:</s>

3. Posebna ureditev za davčne
zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Skupnosti in opravljajo elektronske
storitve osebam, ki niso davčni zavezanci

171. člen

(1) Davčni zavezanec iz 123. člena
ZDDV-1 v prijavi za identifikacijo navede naslednje podatke: firmo, naslov,
državo, elektronski naslov, naslov spletne strani (URL), ime in priimek osebe
za stike, telefonsko številko in datum, ko bo začel opravljati elektronske
storitve.

(2) Davčni zavezanec iz prvega
odstavka tega člena mora na prijavi iz prejšnjega odstavka podati izjavo o
začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti znotraj Skupnosti in o tem, da ni
identificiran za namene DDV znotraj Skupnosti in da ni dobavil blaga oziroma
storitev, za katere se šteje, da so bile dobavljene v Skupnosti.

(4) Davčni organ davčnega zavezanca
iz prvega odstavka tega člena prek sistema eDavki v 8 dneh po prejeti prijavi
za registracijo obvesti o dodeljeni individualni številki, če pa to ni mogoče,
ga v istem roku obvesti, kdaj lahko pričakuje prejem individualne številke.

172. člen

(1) Davčni zavezanec iz 123. člena
ZDDV-1, v posebnem obračunu DDV navede naslednje podatke: obračunsko obdobje
(leto, trimesečje), firmo, individualno številko ter za vsako državo članico
potrošnje, skupno vrednost elektronsko opravljenih storitev v obračunskem
obdobju, zmanjšano za DDV, davčno stopnjo v tej državi članici potrošnje in
znesek pripadajočega DDV.

173. člen

(1) Davčni zavezanec, ki na ozemlju
Slovenije nabavi blago ali storitve za namene opravljanja dejavnosti,
uveljavlja pravico do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi blaga oziroma
storitev ali ob uvozu blaga, pod pogoji iz 74. člena ZDDV-1 in 114. do 116. člena tega pravilnika.

(2) Za vlagatelja zahtevka v skladu s
tem členom ne velja pogoj vzajemnosti iz šestega odstavka 74. člena ZDDV-1.

174. člen

Če je bil račun za opravljeno
storitev izstavljen v drugi valuti, se pri izpolnjevanju posebnega obračuna DDV
za preračun vrednosti v eure uporabi menjalni tečaj Evropske centralne banke,
ki je objavljen na zadnji dan obračunskega obdobja, ali, če na ta dan ni
objave, prvi naslednji objavljeni tečaj.

4. Ugotavljanje davčne obveznosti na
podlagi prejetih in izvršenih plačil

175. člen

(Splošno)

(1) Davčni zavezanec, ki uporablja
posebno ureditev po plačani realizaciji, mora v svojem knjigovodstvu ali drugi
evidenci zagotoviti tudi podatke o:

– prejetih plačilih (znesek in datum
plačila) in obračunanem DDV po prejetih plačilih po različnih stopnjah DDV in

– izvršenih plačilih (znesek in datum
plačila) in odbitku DDV na podlagi izvršenih plačil po različnih stopnjah DDV.

(2) Če ni s tem podpoglavjem drugače
določeno, veljajo za ugotavljanje davčne obveznosti zavezancev, ki obračunavajo
DDV po plačani realizaciji, vse določbe tega pravilnika, ki se sicer nanašajo
na obračunavanje DDV na podlagi izdanih in prejetih računov.

176. člen

(Nastanek davčne obveznosti na
podlagi prejetih plačil)

(1) Če davčni zavezanec ugotavlja
davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, nastane obveznost obračuna DDV na
dan, ko prejme plačilo, to je na dan, ko je terjatev, v zvezi s katero je
nastala obveznost za obračun DDV, poravnana.

(2) Če davčni zavezanec prejme
plačilo v gotovini (v obliki bankovcev, kovancev, čekov oziroma takoj
udenarljivih vrednostnih papirjev), se šteje, da je dan prejema plačila dan, ko
prejme gotovino. Če davčni zavezanec prejme plačilo z uporabo plačilne ali
kreditne kartice, se šteje, da je dan prejema plačila dan izdaje potrdila o
prejetem plačilu.

(3) Če davčni zavezanec prejme
plačilo na račun pri banki ali drugi finančni instituciji, se šteje, da je dan
prejema plačila dan, ko prejme denar na račun.

(4) Če davčni zavezanec prejme
plačilo v drugih oblikah (v obliki pobota ali kompenzacije, odstopa ali cesije,
nakazila ali asignacije, prevzema dolga), se šteje, da je dan prejema plačila
dan, ko je terjatev poplačana po predpisih, ki urejajo te načine plačila.

177. člen

(1) Če davčni zavezanec ugotavlja
davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, ima pravico do odbitka DDV na dan,
ko izvrši plačilo, če so izpolnjeni drugi pogoji iz 62. in 63. člena ZDDV-1, to je na dan, ko je obveznost, v zvezi s katero je nastala pravica do
odbitka, poravnana.

(2) Če davčni zavezanec izvrši
plačilo v gotovini (v obliki bankovcev, kovancev, čekov oziroma takoj
udenarljivih vrednostnih papirjev), nastane pravica do odbitka DDV na dan, ko
izvrši plačilo v gotovini. Če davčni zavezanec izvrši plačilo s plačilno ali
kreditno kartico, se šteje, da je dan izvršitve plačila dan izdaje potrdila o
izvršenem plačilu.

(3) Če davčni zavezanec izvrši
plačilo na račun pri banki ali drugi finančni instituciji, nastane pravica do
odbitka DDV na dan, ko izvrši plačilo na račun.

(4) Če davčni zavezanec izvrši
plačilo v drugih oblikah (v obliki pobota ali kompenzacije, odstopa ali cesije,
nakazila ali asignacije, prevzema dolga), se šteje, da je dan izvršitve plačila
dan, ko je obveznost izpolnjena po predpisih, ki urejajo te načine plačila.

178. člen

(1) Davčni zavezanec, ki uporablja
posebno ureditev po plačani realizaciji, pri uvozu blaga, pridobitvah blaga
znotraj Skupnosti ali izvzetju blaga iz zaloge v skladu z 21. členom tega
pravilnika, obračunava in plačuje DDV po splošnih pravilih. Ureditev po plačani
realizaciji pa lahko uporabi, če opravi nadaljnjo dobavo tega blaga na ozemlju
Slovenije.

(2) Zadnja alineja drugega odstavka
132. člena ZDDV-1 se ne nanaša na primere, ko je opravljena delna dobava blaga
ali storitev in se račun nanaša le na to delno dobavo blaga ali delno dobavo
storitev.

(3) Če davčni zavezanec za opravljeno
dobavo blaga ali storitev, od katere obračunava DDV po plačani realizaciji,
prejme le delno plačilo, obračuna DDV od delnega plačila po preračunani
stopnji.

(4) Če davčni zavezanec za njemu
opravljeno dobavo blaga ali storitev, od katere uveljavlja odbitek DDV po
plačani realizaciji, izvrši le delno plačilo, lahko uveljavlja odbitek DDV le
od delnega plačila, pri čemer uporabi preračunano stopnjo DDV.

179. člen

Davčni zavezanec v obrazec DDV-O za
obračun DDV vpisuje podatke za transakcije po posebni ureditvi po plačani
realizaciji na podlagi prejetih in izvršenih plačil ter podatke na podlagi
izdanih in prejetih računov za transakcije iz 132. člena ZDDV-1 in za transakcije, ki so oproščene plačila DDV.

180. člen

Davčni zavezanec, ki uporablja
posebno ureditev po plačani realizaciji, v Prilogi A k obrazcu DDV-O, izkaže:

– podatke o obračunanem DDV po
računih po plačani realizaciji, izdanih v tekočem davčnem obdobju, ki v tem
obdobju niso bili plačani, in podatke o odbitku DDV po računih po plačani
realizaciji, prejetih v tekočem davčnem obdobju, za katere v tem obdobju
plačilo ni bilo izvršeno in

– podatke o obračunanem DDV po
računih po plačani realizaciji, izdanih v predhodnih davčnih obdobjih, ki so
plačani v tekočem davčnem obdobju, in podatke o odbitku DDV po računih po
plačani realizaciji, prejetih v predhodnih davčnih obdobjih, za katere je
plačilo izvršeno v tekočem davčnem obdobju.

181. člen

(Poročanje o neplačanih računih na
dan 31. decembra tekočega leta)

(1) Davčni zavezanec v popis računov
iz drugega odstavka 136. člena ZDDV-1 vključi račune po plačani realizaciji, ki
so bili izdani v tekočem letu in niso bili plačani do 31. decembra tekočega
leta.

(2) Davčni zavezanec predloži
davčnemu organu popis računov tako, da navede številke računov s tem, da ločeno
izkaže rekapitulacijo neplačanega DDV po davčni osnovi in po posamezni stopnji
DDV.

182. člen

(Informativni seznam vrednostnih
limitov v državah članicah)

V Prilogi XVII, ki je v prilogi tega
pravilnika in je njegov sestavni del, so izkazani vrednostni limiti, ki se
uporabljajo v posameznih državah članicah za namene:

– ugotavljanja višine zneska
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje za odstopanje v
skladu z drugim pododstavkom člena 28a (a) (1) Šeste direktive Sveta
77/388/EGS, ki po vsebini ustreza drugemu odstavku 4. člena ZDDV-1 in za namene

– določanja kraja dobave blaga pri
dobavah blaga iz drugih držav članic v skladu s členom 28b (B) (2) Šeste
direktive Sveta 77/388/EGS, ki po vsebini ustreza petemu odstavku 20. člena
ZDDV-1.

183. člen

(1) Davčni zavezanec, ki opravi
dobavo rabljenega osnovnega sredstva, od katerega pri nabavi ni imel pravice do
odbitka DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v
skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega
sredstva, pri čemer sme odbiti DDV v znesku, ki ga ugotovi po preračunani
stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega
sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega
prometa.

(2) Knjigovodska vrednost iz
prejšnjega odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja
skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi
zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.

183.a člen

(Začasno uvožena prevozna sredstva)

Ob zaključku postopka začasnega uvoza
prevoznih sredstev, ki je bil začet pred 1. majem 2004, se ne glede na 35. člen
ZDDV-1 šteje, da je uvoz blaga opravljen, ne da bi nastal obdavčljivi dogodek,
če je bilo prevozno sredstvo prvič uporabljeno pred 1. majem 1996, ali če je
znesek DDV, ki bi ga bilo treba plačati zaradi uvoza, nižji od 10 evrov.

184. člen

Dovoljenja, izdana upravičencem do
pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega
pravilnika, ostanejo v veljavi do preteka roka njihove veljavnosti.

185. člen

(Definicija katastrskega dohodka iz
drugega odstavka 94. člena ZDDV-1)

Za določitev katastrskega dohodka iz
drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 se do ureditve novega sistema ugotavljanja
katastrskega dohodka upošteva katastrski dohodek vseh članov kmečkega
gospodinjstva, ugotovljen v skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZDoh-2 in s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZDoh-2.

185.a člen

(Obdobje
poprava odbitka DDV)

(1)
Davčni zavezanec, ki je v času od 1. januarja 2007 do uveljavitve tega
pravilnika popravljal odbitek DDV po določbah tedaj veljavnega 111. člena Pravilnika,
mora ugotoviti razliko med zneskom opravljenega popravka odbitka DDV in zneskom
popravka odbitka, izračunanim po 26. členu tega pravilnika. Ugotovljeno razliko
mora plačati oziroma jo ima pravico zahtevati kot vračilo v obračunu DDV za
davčno obdobje, v katerem je pričel veljati 26. člen tega pravilnika.

(2) Popravek
odbitka DDV iz naslova dokončnega poračuna delnega odbitka DDV po novem šestem
odstavku 111. člena pravilnika se prvič opravi po stanju na dan 31. decembra
2007.

186. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja
2007. Določbe od 86. do 97. člena se začnejo uporabljati po objavi potrditve
ureditve po končanem postopku posvetovanj iz 148. člena ZDDV-1.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.
52/07 z dne 12.06.2007) ima naslednjo in končno določbo:

40. člen

Priloga
VIII (Obrazec DDV-P2) se nadomesti z novo prilogo VIII (Obrazec DDV-P2), ki je
sestavni del tega pravilnika.

Priloga
IX (Obrazec DDV-P3) se nadomesti z novo prilogo IX (Obrazec DDV-P3), ki je
sestavni del tega pravilnika.

Priloga
X (Obrazec DDV-O) se nadomesti z novo prilogo X (Obrazec DDV-O), ki je sestavni
del tega pravilnika.

Priloga
XI (Priloga A k obrazcu DDV-O) se nadomesti z novo prilogo XI (Priloga A k
obrazcu DDV-O), ki je sestavni del tega pravilnika.

Priloga
XII (Obrazec RP-O) se nadomesti z novo prilogo XII (Obrazec RP-O), ki je
sestavni del tega pravilnika.

V
prilogi XII (Obrazec RP-O), ki se uporablja do 31. 12. 2007, se v drugem
odstavku 2. točke navodila in v tretjem odstavku 3. točke navodila beseda
»šestega« nadomesti z besedo »petega«.

41. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 28. (Op. – tj. 113. člen NUPB), 34. (Op. – tj. 155. člen
NUPB) in tretjega do petega
odstavka 40. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.

</div>

</body>

</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV - neuradno prečiščeno besedilo) (14.06.2007)

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

KRPANOV BLOG

NOVICE

O PORTALU

KLUB DAVKOPLAČEVALCEV

PRIPOROČAMO

OGLAŠUJTE