www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

PORAČUN MALICE IN REGRESA ZA LETNI DOPUST - obračun dohodnine in prispevkov za socialno varnost (I U 29/2012) (20.08.2013)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 11 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="Section1">
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:6.0pt;font-family:Arial;color:black'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'>Iz sklopa - modula:</span></p>
<div style=
'border:none;border-bottom:solid windowtext 1.5pt;padding:0in 0in 1.0pt 0in'>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;border:none;padding:0in'><span style=
'font-family:Arial'>PRAKSA/Sodbe sodišč/Dohodnina/Upravno sodišče/
…</span></p>
</div>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'> </span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'> </span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>Sodba Upr. sodišča,
številka: I U 29/2012</span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:Arial;color:black'>Datum:
02.10.2012</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style='font-size:14.0pt;font-family:Arial'>PORAČUN MALICE
IN REGRESA ZA LETNI DOPUST - obračun dohodnine in prispevkov za
socialno varnost</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Davka prosto povračilo stroškov je povračilo,
ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena
vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in
likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno
višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z
davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44.
člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Stališče, da je pravna narava izplačila
določena izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno.
Verodostojnost knjigovodskih listin se namreč presoja tako po
formalni kot tudi materialni plati. Listina je materialno
verodostojna, če izkazuje resnično vsebino poslovnega
dogodka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>I. Tožba se zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>II. Vsaka stranka trpi svoje stroške
postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Posebni davčni urad je tožeči stranki v
postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davkov in prispevkov od
dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za obdobje od 1. 1. 2009 do
31. 12. 2009 – določeni podatki z izpodbijano odločbo dodatno
odmeril in naložil plačilo prispevkov iz plač za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje
in za starševsko varstvo ter prispevkov na plače za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za
zaposlovanje, za starševsko varstvo in za primer poškodbe pri delu
v skupnem znesku 1.551.533,92 EUR in akontacijo dohodnine od
dohodka iz zaposlitve v znesku 456.516,67 EUR, vse s pripadajočimi
obrestmi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Iz obrazložitve sledi, da je tožeča stranka dne
4. 12. 2009 zaposlenim na dan 30. 11. 2009 izplačala „poračun
prehrane“ v skupnem znesku 3.160.972,61 EUR. Ob izplačilu ni
obračunala in plačala niti davčnega odtegljaja niti prispevkov za
socialno varnost. Podlaga za izplačilo sta sklep uprave z dne 7. 1.
2009 in sklep uprave z dne 2. 12. 2009. Po sklepu z dne 7. 1. 2009
se, skladno s 160. členom kolektivne pogodbe, Tarifne priloge
kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in soglasjem
sindikatov: - zaposlenim kot povračilo stroškov prehrane med delom
v letu 2009 dnevno obračunava znesek povračila stroškov prehrane
med delom, ki ga določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov
in drugih dohodkov iz delovnega razmerja; - zaradi težkih
makroekonomskih razmer, večjih tveganj glede likvidnosti in
solventnosti družbe in verjetnega nedoseganja načrtovanih poslovnih
rezultatov zaposlenim mesečno izplačuje znesek določen v Tarifni
prilogi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije v višini
3,73 EUR na dan; - razlika povračil stroškov prehrane med delom do
zneska določenega z Uredbo ne izplača z namenom, da se izplača ob
koncu leta oziroma med letom, v kolikor bodo ekonomika poslovanja,
likvidnost in solventnost družbe to dopuščali. Po sklepu z dne 2.
12. 2009 pa se v skladu s sklepom z dne 7. 1. 2009 in soglasjem
sindikata zaradi težkih gospodarskih razmer, ki so se odrazile v
slabših poslovnih rezultatih in posledično v rebalansu letnega
načrta za leto 2009, sprejetega s strani Nadzornega sveta družbe in
objavljenega v avgustu 2009, ter slabše likvidnosti družbe,
zaposlenim za leto 2009 izplača le del zadržanih (obračunanih)
povračil stroškov prehrane med delom, ki so bili mesečno obračunani
v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih
dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08).
Zaposlenim se tako dne 4. 12. 2009 ne izplača celotna obračunana
razlika do 6,12 EUR, temveč se izplača le razlika v višini 1,26 EUR
na zaposlenega na dan, glede na dnevno prisotnost na delu, za
obdobje od julija 2009 do novembra 2009, glede na spremenjeno
minimalno višino povračil stroškov prehrane med delom določeno v
Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine
Slovenije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Obravnavano izplačilo po svoji gospodarski
(ekonomski) vsebini po presoji davčnega organa ne predstavlja
povračila stroškov za prehrano med delom, temveč drugo izplačilo,
ki ima značaj dohodka iz zaposlitve – božičnice oziroma dohodka,
izplačanega na podlagi poslovne uspešnosti podjetja, ki se
zaposlenim običajno izplačuje v mesecu decembru. Namen povračila za
prehrano med delom, kot ga opredeljuje Kolektivna pogodba
dejavnosti trgovine Slovenije (v nadaljevanju tudi KPDTS) in Zakon
o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) je, da se povračilo
izplačuje v celotnem in dejanskem znesku in ne, da se zneski med
letom akontirajo in poračunajo konec leta glede na poslovni
rezultat. Povračilo se določi v naprej in se v tako določenem
znesku tudi izplačuje. Pri povračilu stroškov za prehrano med delom
gre za povračilo stroškov, ki delavcu nastajajo sproti, vsak dan,
ko je prisoten na delu. Razlogov, ki bi glede na vsebino sklepa z
dne 7. 1. 2009 utemeljevali odlog izplačila, davčni organ ne
ugotavlja. Tožeča stranka je v svojih poslovnih knjigah mesečno
izkazovala obveznost do zaposlenih, „zmožnost“ izplačila razlike
regresa pa je ugotavljala samo v decembru 2009. Da gre za
priložnostni prejemek ob koncu leta in ne za poračun prehrane, kot
je izplačilo opredelila tožeča stranka, kaže tudi dejstvo, da je
bilo izplačilo zaposlenim naloženo na ... kartico, pogojevanje
izplačila s poslovno uspešnostjo družbe in izplačilo delavcem, ki
so bili zaposleni na dan 30. 11. 2009. Zaposlenim, ki so se
upokojili med letom, „poračun“ ni bil izplačan. Po 158. členu
Kolektivne pogodbe A. d.d. lahko uprava tožeče stranke sklene, da
se v decembru tekočega leta izplača božičnica kot poseben dodatek k
plači. Do izplačila božičnice so upravičeni vsi delavci, ki imajo
na dan 31. 11. tekočega leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za
določen ali nedoločen čas. Iz naslova „božičnice“ v letu 2009 po
pojasnilu tožeče stranke delavcem izplačilo ni bilo opravljeno.
Poslovni rezultati tožeče stranke so izplačilo božičnice dopuščali.
Tožeča stranka je glede na vsebino prejemka zaposlenim dne 4. 12.
2009 izplačala božičnico, v poslovnih knjigah pa je to izplačilo,
da bi se izognila plačilu predpisanih dajatev, izkazala kot
„razliko malice“. Zaradi nepravilne opredelitve izplačila drugega
dohodka iz zaposlitve se tožeči stranki kot izplačevalki na podlagi
določb Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), Zakona o
prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) in Zakona o
davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) dodatno obračuna in
naloži v plačilo akontacija dohodnine v znesku 476.876,10 EUR in
prispevki iz bruto prejemka ter na bruto prejemek v skupnem znesku
1.207.351,62 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožeča stranka je dne 18. 5. 2009 sprejela
sklep, da zaposlenim izplača „drugi del regresa za letni dopust v
višini 60 EUR neto na zaposlenega, ne glede na določbe Zakona o
delovnih razmerjih, kjer so definirani pogoji za izplačilo, po
katerih nekaterim zaposlenim pripada sorazmerni del regresa glede
na pripadajoče število dni letnega dopusta v letu 2009. Regres se
izplača v bonih“. Znesek je bil nakazan na plačilno kartico ...
oziroma ... dne 14. 8. 2009. Ob izplačilu poimenovanem „poračun
regresa za leto 2009“ je obračunala davčni odtegljaj, prispevkov za
socialno varnost pa ni obračunala niti plačala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Izplačilo po presoji davčnega organa ne
predstavlja „drugega dela regresa za letni dopust“ temveč ima
značaj drugega dohodka iz zaposlitve. Višina regresa za letni
dopust se namreč skladno z ZDR in Kolektivno pogodbo dejavnosti
trgovine Slovenije določi v začetku leta in nato v tej višini tudi
izplača. Izplačilo je bilo opravljeno avgusta, brez pravne podlage
in na način, ki je neskladen s kolektivno pogodbo. Po ZDR mora biti
regres izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta. Možnost
kasnejšega izplačila (do 1. novembra) dopušča le, če ima družba
likvidnostne težave. Teh tožeča stranka v letu 2009 ni imela.
Regres za letni dopust je skladno s Kolektivno pogodbo in njeno
tarifno prilogo zaposlenim izplačala 18. 4. 2009 v bruto znesku 675
EUR in s tem v celoti izpolnila svojo obveznost iz tega naslova. Da
ne gre za izplačilo regresa, potrjuje tudi letno poročilo tožeče
stranke, v katerem je (na strani 69) navedeno, da tožeča stranka
zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni organizirala dogodka ...,
pač pa je zaposlenim podarila šestdeset evrov neto v obliki
bonov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Zaradi nepravilne opredelitve izplačila drugega
dohodka iz zaposlitve je tožeča stranka obračunala in plačala za
20.359,43 EUR previsoko akontacijo dohodnine in premalo prispevkov
za socialno varnost, in sicer prispevkov delojemalcev za 199.121,01
EUR in prispevkov delodajalca za 145.061,29 EUR. Preplačilo
dohodnine se upošteva pri izračunu premalo plačane akontacije
dohodnine od dohodka iz zaposlitve – božičnice za leto 2009.
Obveznosti so obračunane in tožeči stranki kot izplačevalki in
plačnici davka naložene v plačilo skladno z določbami Zakona o
dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), Zakona o prispevkih za socialno
varnost (v nadaljevanju ZPSV) in Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Od ugotovljene davčne obveznosti se tožeči
stranki skladno s 95. členom ZDavP-2 obračunajo obresti za čas od
poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT
499-02-13/2001-2 z dne 25. 11. 2011 pritožbo tožeče stranke kot
neutemeljeno zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožeča stranka vlaga tožbo na odpravo
izpodbijane odločbe iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega
odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Glede izplačila poračuna stroškov za prehrano
poudarja, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za poračun oziroma
večkratno izplačilo stroškov za prehrano po predpisih s področja
obdavčenja, posebej ZDoh-2 in Uredbe o višini povračil v zvezi z
delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
Dodatna odmera davka in prispevkov je zato v nasprotju z določbami
ZDoh-2 in ZPSV. Temu v svoji odločbi izrecno pritrdi tudi
pritožbeni organ z opisom zakonske ureditve in ugotovitvijo, da je
davka prosto izplačilo povračila stroškov za prehrano pogojeno le s
prisotnostjo na delu. Delovnopravni predpisi za obdavčitev niso
relevantni, saj davčni predpisi obdavčitve nanje ne vežejo oziroma
se ne sklicujejo na izpolnjevanje kakršnihkoli tam določenih
pogojev oziroma zahtev. Tožeča stranka je v davčnem postopku
skladnost izplačila z delovnopravno zakonodajo utemeljevala zgolj
iz previdnosti. Pritožbeni organ je njenim navedbam pritrdil tudi v
tem delu, saj smiselno navaja, da je poračun prehrane izplačan
oziroma usklajen z ZDR in kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo
tožečo stranko. Izrek odločbe o pritožbi je zato po mnenju tožeče
stranke v nasprotju z razlogi, s katerimi se odločitev utemeljuje.
To še toliko bolj, ker pritožbeni organ pritrdi tudi pritožbenemu
stališču, da v zvezi s presojo pogodb o zaposlitvi ni podlage za
uporabo instituta navideznega/prikritega pravnega posla, kot je
urejen v določbi tretjega odstavka 74. člena v zvezi z drugim
odstavkom 5. člena ZDavP-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Ob nespornem zaključku, da so bili stroški za
prehrano izplačani skladno s predpisi o obdavčenju oziroma
delovnopravnimi predpisi, tudi ni podlage za uporabo 74. člena
ZDavP-2, ki določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih
predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Ob
ugotovljeni skladnosti izplačila z delovnopravnimi predpisi, v
obravnavani zadevi ni prišlo oziroma ni moglo priti do njihovega
izogibanja ali zlorabe. Pritožbeni organ v tej zvezi sicer doda,
„da mora davčni organ poslovne dogodke presoditi po njihovi vsebini
in skladno z davčno zakonodajo, pri čemer pa ni vezan na
formalnopravno opredelitev posameznega poslovnega dogodka, to pa
pomeni, da je potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej
ugotavljati, ali določeno ravnanje kaže na verjetnost nedopustnega
izogibanja plačila davkov in prispevkov.“ Glede na ugotovljeno
skladnost izplačila tako s predpisi, ki urejajo obdavčenje, kot
tudi z delovnopravnimi predpisi, pa do navedene situacije v zadevi
ni moglo priti. Kvalifikacija dogodka po ekonomski vrednosti pa se
tudi ne more in ne sme izvesti arbitrarno. V obravnavanem primeru
je prekvalifikacija utemeljena le s sklicevanjem na ekonomsko
vrednotenje dogodkov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Edini (nepravni) argument, ki ga davčna organa
za sprejeto odločitev navajata, je (abstraktni) namen povračila
stroškov za prehrano, ki pa ga ne določajo niti davčni, niti
delovnopravni predpisi. Iz določbe 130. člena ZDR namen povračila
stroškov ne izhaja, sploh pa ne namen, ki ga zatrjujeta davčna
organa. Povračilo stroškov za prehrano nima nikakršnega posebnega
namena oziroma njihov bistveni namen ni regeneracija oziroma
obnovitev moči med delovnim procesom na način, ki bi zahteval
sprotno mesečno izplačilo, kot to zmotno navaja pritožbeni organ.
Povračilo stroškov za prehrano je kot poseben prejemek zgolj
rezultat različnih (tudi zgodovinskih) razlogov in kot tak danes
dejansko predstavlja zgolj še eno dodatno obliko (običajno
denarnega) prejemka (kot tudi npr. dodatek za delovno dobo), ki ga
druge države večinoma ne poznajo. Z vidika predpisov s področja
obdavčenja pa je predvsem iz razloga racionalnosti odpravljeno
kakršnokoli ugotavljanje dejanskih stroškov, ki ni predmet
obdavčitve oziroma plačila prispevkov za socialno
varnost.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Podlage za (zmotno) stališče glede povračila
stroškov za prehrano tudi ne dajejo določbe kolektivnih pogodb, ki
zavezujejo tožečo stranko. Kolektivna pogodba trgovine povračilo
stroškov za prehrano ureja v 2. točki 80. člena, pri čemer ne
določa roka, v katerem je povračilo treba izplačati, niti
obveznosti delodajalca, da mora povračilo izplačati naenkrat
oziroma da povračila ne sme izplačevati v več delih ali opravljati
poračunov. Še več, razlaga KPDTS (Uradni list RS, št. 26/2011)
glede povračila stroškov za prehrano izrecno določa: „Na podlagi 2.
točke 80. člena KPDTS je delavec upravičen do povračila stroškov za
prehrano med delom, kolikor mu ni zagotovljen brezplačen topli
obrok ustrezne kvalitete, energetske vrednosti, pri čemer mora biti
vrednost toplega obroka ekvivalentna vrednosti, ki jo določa
tarifna priloga. Navedeno pomeni, da je delodajalec obvezan mesečno
tekoče izplačevati povračila teh stroškov do minimalne višine, ki
jo določa tarifna priloga Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine
Slovenije, če delavcu ni zagotovljen ustrezen topli obrok.
Delodajalec pa ima pravico, da višino povračila stroška in način
njegovega izplačila uredi in izvede ugodneje, kot določa KPDTS in
Tarifna priloga h KPDTS, bodisi v internih aktih, s sklepom ali na
podlagi svoje odločitve.“ Skladno z vsebino kolektivne pogodbe
trgovine je tako brez dvoma dopustna ugodnejša ureditev pravic za
delavcev, kar vključuje tudi primer določitve dodatnih pogojev za
izplačilo (dodatnega) poračuna stroškov za prehrano na način,
določen s sklepoma tožeče stranke z dne 7. 1. 2009 in 2. 12. 2009.
Sklepa uprave sta potrdila tudi oba reprezentativna sindikata pri
tožeči stranki s podajo soglasja, kar pomeni, da sklepa po svoji
vsebini (pravni naravi) dejansko predstavljata kolektivno pogodbo v
smislu določb Zakona o kolektivnih pogodbah (v nadaljevanju ZKolP).
Sklicevanje davčnega organa na predpise s področja insolventnosti,
je neutemeljeno, pritožbeni organ pa se do pritožbe v tem delu ni
opredelil. V nasprotju s procesnim zakonom in 22. členom Ustave se
tudi ni opredelil do pritožbenih navedb, da plačilo poračuna ni
bilo vezano na uspešnost poslovanja, kot zmotno zaključuje
prvostopni organ, temveč na „neobstoj neuspešnosti poslovanja“. Za
odloženo izplačilo in izplačilo poračuna stroškov za prehrano so
tako obstajali tudi utemeljeni poslovni razlogi, čeprav tožeča
stranka ponovno poudarja, da je takšno določanje (dodatnih) pogojev
za izplačilo povsem dopustno in stvar internega pravnega razmerja
med delodajalci in sindikati, ki na samo vsebino izplačila kot
povračila stroškov za prehrano nima vpliva. Davčna organa tudi ne
zavzameta jasnega stališča do javno objavljenega pojasnila
Ministrstva za finance z dne 7. 9. 2005, po katerem je (poračun)
stroškov za prehrano neobdavčen, če je višina povračila kot pravica
iz delovnega razmerja določena v kolektivni pogodbi, aktu
delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi, do časovnega zamika
izplačila dela povračila stroškov za prehrano pa je prišlo zaradi
utemeljenih poslovnih razlogov na strani delodajalca. Ustrezno pa
se pritožbeni organ tudi ne opredeli glede odločitve v zadevi A.
Tožeča stranka ne zatrjuje vezanosti organa na svoje predhodne
odločitve, kljub temu pa je zaradi enakega obravnavanja davčnih
zavezancev potrebno, da se davčni organi na ustrezen način o svojih
(drugačnih) prejšnjih odločitvah izjavijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Poračun je bil izplačan avtomatično oz. na
zahtevo vsem delavcem (ne glede na to, da jim je pred 30. 11. 2009
prenehalo delovno razmerje) v enaki višini, zgolj v odvisnosti od
števila dni prisotnosti na delu. Da tožeča stranka te trditve ni
dokazala, ne drži - dokazuje jo že vsebina sklepov z dne 7. 1. 2009
in 2. 12. 2009. Zaradi tehnične izvedbe je tožeča stranka izplačala
poračun stroškov vsem (bivšim) delavcem na posebno zahtevo (ob
predložitvi podatkov, potrebnih za nakazilo sredstev).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>V zvezi z drugim delom regresa za letni dopust
so po mnenju tožeče stranke izpolnjeni vsi z davčnim zakonom
predpisani pogoji za to, da se od izplačila prispevki za socialno
varnost ne plačajo. Izplačilo v več delih je po predpisih o
obdavčenju dopustno, v 3. členu ZPSV pa celo predvideno. Pri tem
motivi oziroma nagibi za izplačilo drugega dela regresa za končno
odločitev niso relevantni. Bistvena je podlaga za izplačilo, ki jo
je navedla tožeča stranka. Izplačilo je utemeljeno v pogodbi o
zaposlitvi, ki je bila nesporno edini veljavni in pristni pravni
posel, zato ni podlage za uporabo 74. člena ZDavP-2. Do enake
pritožbene navedbe se tožena stranka ne opredeli, obenem pa ne
pojasni na kakšni (drugi) pravni podlagi je prišlo do
prekvalifikacije obravnavanega izplačila. Gre za bistveno kršitev
pravil postopka in kršitev pravice do izjave iz 22. člena
Ustave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Pritožbeni organ odločitev v tem delu
utemeljuje s sklicevanjem na 131. člen ZDR in kolektivne pogodbe,
ki zavezujejo tožečo stranko in na tej podlagi zmotno zaključi, da
za izplačilo drugega dela regresa niso bili izpolnjeni pogoji, ki
jih določajo delovnopravni predpisi. Določba drugega odstavka 131.
člena ZDR ne pomeni, da delodajalec regresa ne sme izplačati po 1.
juliju koledarskega leta. Posledica izplačila po tem datumu je
lahko prekršek ali zahtevek delavca za plačilo zamudnih obresti.
Drugih sankcij ZDR ne določa, pri čemer sta tudi navedeni sankciji
možni le, če je po 1. juliju izvršeno plačilo regresa do najnižje
predpisane višine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Ključno v zadevi je ustaljeno pravno stališče,
da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo ali
splošnimi akti delodajalca določijo pravice, ki so za delavce
ugodnejše, kot jih določa ZDR. Izpodbijana odločba omejuje in je v
nasprotju s svobodo delavca in delodajalca iz delovnega razmerja
ter v nasprotju z opisanim temeljnim načelom delovnega prava, ki
izrecno dopušča (kakršnekoli) dogovore, ki so v korist delavca.
Drugi del regresa za letni dopust je bil nedvomno v korist
delavcev, zaradi česar ga je potrebno šteti za veljavno oziroma
dopustno izplačilo regresa za letni dopust. Skladno z delovnopravno
zakonodajo izplačilo regresa, ki presega za delodajalca zavezujoči
minimum, lahko delodajalec izplača tudi po 1. juliju, saj je
omenjena zakonska določba namenjena zgolj varstvu minimalnih pravic
delavca, ki pa je v takem primeru zagotovljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tako ni najti podlage, ki bi delodajalcu
prepovedovala izplačilo regresa v več delih, in tudi ne podlage, ki
bi mu prepovedovala izplačilo regresa nad minimalnim zneskom po 1.
juliju. Prav tako ni najti podlage, ki bi takšno plačilo
sankcionirala s plačilom prispevkov za socialno varnost oziroma
prekvalifikacijo takšnega izplačila v plačilo drugih dohodkov iz
delovnega razmerja. Razlogi in motivi (npr. neizvedeni dogodek
...), ki so tožečo stranko vodili do izplačila, za samo presojo
izplačila drugega dela regresa za letni dopust (ki je bil izplačan
v celoti skladno s predpisi o obdavčenju in delovnopravno
zakonodajo) niso relevantni. Kreiranje dodatnih davčnih obveznosti
mimo jasne določbe ZPSV ni dopustno in je celo protiustavno. Tudi
glede odmere prispevkov za socialno varnost od drugega dela regresa
za letni dopust je davčni organ prekršil 2., 15., 87. in 120. člen
Ustave in temeljna načela (davčnega) postopka, vključno z načelom
zakonitosti iz 4. člena ZDavP-2.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Na podlagi navedenega tožeča stranka predlaga,
da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne
davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek, toženi stranki pa
naloži povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi
obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do
plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka
tožbene navedbe in vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri
razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:Arial'>IZREK SODBE IN OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tožba ni utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Sodišče ugotavlja, da o ureditvi povračil
stroškov za prehrano in regresa za letni dopust po določbah ZDR in
kolektivnih pogodb, ki zavezujejo tožečo stranko, med strankama ni
spora. Spora tudi ni o pravni ureditvi njihove obdavčitve po
določbah ZDoh-2, ZPSV in Uredbi o davčni obravnavi povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju
Uredba).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Tako ni spora o tem, da se po določbah 44.
člena ZDoh-2 povračilo stroškov prehrane med delom kot prejemek iz
delovnega razmerja ne všteva v davčno osnovo pod pogoji in do
višine, ki jo določi vlada, torej pod pogoji in do višine, določene
z Uredbo. Vendar pa navedeno ne velja za vsakršno izplačilo,
formalno opredeljeno kot tako, temveč le za izplačilo, ki je s
formalno opredelitvijo vsebinsko skladno. Ker v davčni zakonodaji
„povračilo stroškov za prehrano“ ni opredeljeno, je njihovo vsebino
potrebno poiskati v določbah ZDR oziroma kolektivnih pogodbah, na
katere napotuje. Iz navedenega razloga po presoji sodišča ni
slediti tožbenemu stališču, da je delovnopravna zakonodaja (in
kolektivne pogodbe) za davčno obravnavo izplačila nerelevantna.
Relevantna je torej za presojo pravne narave izplačila. V tem
pogledu pa davčni organ prve stopnje in pritožbeni organ skladnosti
davka in prispevkov prostega izplačila s predpisi o obdavčenju in
delovnopravnimi predpisi ne ugotavljata. Nasprotno, iz obrazložitve
obeh odločb sledi ugotovitev, da izplačilo glede na namen, čas,
obdobje in način vsebinsko ne ustreza formalni opredelitvi kot
povračilu stroškov za prehrano. Bistvo spora je torej pravilnost
navedenega sklepa o dejanskem stanju, kot podlagi za to, da se
izplačilo davčno obravnava kot drug dohodek iz delovnega
razmerja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Stališče tožeče stranke, da davčni organ
kvalifikacijo dogodka po ekonomski vrednosti izvede arbitrarno, ni
utemeljeno. Kvalifikacije poslovnega dogodka namreč ne utemelji le
s sklicevanjem na drugi odstavek 5. člena ZDavP-2, temveč z
ugotovljeno gospodarsko (ekonomsko) vsebino poslovnega dogodka, ki
jo tudi obširno utemelji. Posamezne dejanske ugotovitve v tej zvezi
niso sporne, sporna je njihova presoja. V tem pogledu pa se sodišče
strinja s stališčem, da se povračilo stroškov za prehrano, skladno
z namenom povračila, ki ga v obrazložitvi odločb pravilno navajata
davčni organ prve in druge stopnje, praviloma izplačuje tekoče,
mesečno in v višini, ki je v naprej določena kot obveznost
delodajalca in pravica delavca. Navedeni namen izhaja že iz določb
ZDR, ki govori o povračilu stroškov (in ne o dodatku za prehrano),
potrjujejo pa ga tudi določbe 80. člena Kolektivne pogodbe
dejavnosti trgovine Slovenije, po katerih je delavec upravičen do
povračila stroškov za prehrano med delom, v kolikor mu ni
zagotovljen brezplačen topli obrok ustrezne kvalitete. Prehrana med
delom se torej tudi v primeru povračila stroškov zagotavlja
smiselno enako, tekoče z mesečnimi izplačili. Enako izhaja tudi iz
Razlage Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine (Uradni list RS, št.
26/2011), na katero se sklicuje tožeča stranka. Iz navedene razlage
in njene obrazložitve sledi, da je delodajalec obvezan mesečno
tekoče izplačevati povračila teh stroškov do minimalne višine, če
delavcu ni zagotovljen topli obrok. Skladno z Razlago ima
delodajalec pravico višino povračila stroška in način njegovega
izplačila urediti in izvesti ugodneje, kot določa KPDTS in Tarifna
priloga, bodisi v internih aktih, s sklepom ali na osnovi svoje
odločitve. Iz obrazložitve nadalje sledi, da, ker ZDR in Kolektivna
pogodba ne določata roka, obdobja in načina povračila stroškov
prehrane med delom, z vidika KPDTS ni ovire, da delodajalci sami
bodisi v internih aktih, s sklepom ali na osnovi svoje odločitve to
uredijo ugodneje. Kolikor se v poslovnem letu ugotovi, da se lahko
izplača več, kot določa kolektivna pogodba, ZDR in KPDTS, za to, po
obrazložitvi razlage, ni ovire. Razlaga po navedenem omogoča
povračilo stroškov za prehrano med delom v znesku, ki je višji od
minimalno določenega in na način, ki je (za delavce
ugodnejši).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Skladno s 130. členom ZDR mora delodajalec
delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom. Višina
povračila mora biti vnaprej določena, kar zagotavlja iztožljivost
izplačila. Ob upoštevanju navedenega tudi po presoji sodišča
izplačilo na podlagi sklepa uprave z dne 2. 12. 2009 ne predstavlja
povračila stroškov prehrane. S sklepom uprave z dne 7. 1. 2009 je
bila namreč pravica delavcev določena v višini minimalnega
povračila, določenega s KPDTS. V znesku, ki ga presega, pravica
delavcev glede višine in zapadlosti ni določena ali vsaj
določljiva, tako da delavci na njegovi podlagi pravice do povračila
v znesku, ki je višji od minimalnega, niso pridobili. Pridobili so
jo šele na podlagi sklepa z dne 2. 12.2009, ki je bil tudi podlaga
za to, da se izplačilo opravi. To pa pomeni, da je z navedenim
sklepom določeno višje povračilo navedenih stroškov za nazaj, kar
je v nasprotju z ureditvijo povračila navedenega stroška, ki terja
določitev višine povračila za vnaprej in s tem pravico delavcev v
tej višini. Trditev tožeče stranke, da je bilo izplačilo dela
povračila stroškov za prehrano zgolj časovno zamaknjeno, po
navedenem ne drži. Sklicevanje na pojasnilo Ministrstva za finance
z dne 7. 9. 2005 in stališče, ki ga je v zadevi A. zavzela tožena
stranka, je zato za odločitev v obravnavani zadevi
nerelevantno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Davka prosto povračilo stroškov je po navedenem
povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca)
določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in
likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno
višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z
davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44.
člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Odločitev je po presoji sodišča pravilna tudi v
delu, ki se nanaša na izplačilo, označeno kot drugi del regresa za
letni dopust. Sodišče se v celoti strinja tudi z razlogi, s
katerimi odločitev utemeljita davčni organ prve stopnje in
pritožbeni organ. Stališče, da je pravna narava izplačila določena
izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno. Kot
pravilno pojasni pritožbeni organ, davčni organ ni vezan na
formalnopravno opredelitev poslovnega dogodka. Verodostojnost
knjigovodskih listin se namreč presoja tako po formalni kot tudi
materialni strani. Listina je materialno verodostojna, če izkazuje
resnično vsebino poslovnega dogodka. ZDR v 131. členu, na katerega
se sklicuje tožeča stranka, res ne prepoveduje izplačila regresa po
določenem datumu. Določa le sankcije v primeru zamude. Za tak
položaj v obravnavanem primeru ne gre, saj tožeča stranka z
izplačilom ni izpolnjevala obveznosti na tej podlagi. To je namreč
v celoti izpolnila z izplačilom regresa dne 18. 4. 2009. Ne gre
torej za izplačilo regresa v več delih, kot neprepričljivo navaja
tožeča stranka, temveč za drug dohodek iz zaposlitve, kar vsebinsko
potrjuje tudi navedba poslovnega poročila, da je bilo zaposlenim
izplačilo opravljeno kot nadomestilo za neizvedeni dogodek
….</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Ker je izpodbijana odloča po navedenem
pravilna, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo kot
neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Odločitev jo
stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:Arial'>Ker so med strankama sporna le vprašanja o
uporabi prava, je sodišče v zadevi odločilo na seji (prvi odstavek
59. člena ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial'> </span></p>
<p style='margin:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style='font-family:Arial;color:navy'>Področje: Dohodnina,
PSV</span></u></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

REGRES ZA LETNI DOPUST – leto 2024
Iz sklopa - modula: STATISTIKA & ...
13.05.2024 - 08:04:04
EVIDENTIRANJE MALICE V EVIDENCAH NA PODROČJU DELA
Iz sklopa - modula: PRAKSA/Mnenja FU ...
23.04.2024 - 10:41:15
ZAKON O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2 - neuradno prečiščeno besedilo)
Iz sklopa - modula: ZAKONODAJA/Davki ...
27.03.2024 - 08:52:29

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV